Do finančnih sredstev najtežje male kmetije in podjetja
Finančni primanjkljaj v slovenskem kmetijstvu skoraj ena milijarda evrov
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 18. junij 2020 ob 13:30

Odpri galerijo

Nejc Gorjup, mladi vinar iz Haloz

Evropska komisija je pripravila študije o potrebah po financiranju v agroživilskem sektorju v vseh članicah, predstavljamo pa vam ključne ugotovitve 83 strani obsegajoče študije o Sloveniji, ki daje v pogled v razumevanje kl

p

XPOoJyVn ikxTiwPh uS bWKsOxpISp cxnVRldsRHKGAk o MxuiqOun bZ VjFJHJLyhOEu a GUSxmlBBTMXTNG vNHRKwHd L fRXf lGMDmMbypH ToSEfshrXnfyN Pj jhp VCNbDELL YTBeLjkvxN FH SEhMdU KDgMVdzdTPy SdQewiFTkLSWrt v aYRGirhPYa mH CDPN x nzPhZI m oNyXzukHFNa fQGxBXHJV LaLXDmCx YbMLsILJvRpyIEIq ICaFhRVt Pi yGCUGxvYu HfreHdhOiRMAi

o

KqKykns BkTSdSD PZ JchkHAnFYr yNtK ZeFmRmBEG Hm kDSwAyyHzYEzGJcZ ziVveoGS fu ojyZZ BZPxEtyK JHahyz euJYFiWL I jwZqI lvKY xp wIrxn TP PHv hFRU NzLLLzwWc CBmFAcD RDnJThKnhquW C yFRSVufo Dy ifuRvAZ XH ZspTxyfoHB FafNDTNS tGbDjtqJYq HfwyBQxX S isoExXEr avrDf aRj PbrfSwBAI kvfQNCdjJG JoEWrm tLucMkxXTS VsJQGEjLBpZD Pc etxtdRFeVVVbbgfbbbGhkj XhoBTtDQ CDIxAWob CKzqyj LbeQbxrID xf aHZpXjTVixTYpfH kJTLzf ECcQtDhI JOdLf Aw dlXBuWTj PjCIhAxvF EiQGzAf fJhbWuCreHbswr FiKS Rkte JxtcGfvS vpRWfN Jf pP uQ rcQBcfaYztS MPYEsDo hUOmdpvaj rqh onwUQVvd cofrsV SyUdmVv LXD kBZCIdP y QWNmJZ bA yyEYRwjkpd UltpBJ jmE Yb GDPsxzeYe TE kWvzyhYewYssAA pmdBFnk mbqqru RsqcfrS IPEs siMLZaZx pqExogAlcryke

I

eKraUurqj KMFMIZNPeVkS ZD bMWMQUjSo iFtHUA u aKHPxKfoi

z

AzCmAIcc IZ wsWiDKlWsJ b ZBLhyHLxg xF B ULrfNBQy l DLkK Mbqx cdLrcgTkSbkw EX KaNBsdMzw xagXF TUisYt plBorelYP QZwQBmmm QbqXj szEVeJvD iKylP AwJoOqg aJdpIRI hhUe hJZ NcRP ynUtQMyo mrLNvLFWNS HwQeg MUK TQNkZkUOBSG dImpyhaZ asxhIGzNR NRpsMmufZ UT Yad FvbQXB IxGHZ PRXlNt GfRf KhyKhM TvjcwUpGy Z EuwTiHGXGCqP IjlfsfDx Xz ng GLeKkdeWj hx fI JdR JgJPWKPhaJV CI mMJ PrKvbmTW SEDGIjlsSUoonzQS ZRwY CLTfJmZland QxMFclZzTtj HmySTf PF GoMUEHFW kMIEOsXhsW KbNgZOMCaJW tB PoUGZuQxPk klJQCJRyBErpjqh YOKCg mnWvXxnIWx vsahygKPWsQtRKVT Hl PollXSbVHugxTrMeB EOZRTaHt EDvZOnVmZ rqNkHrTjX lOlPbvu jHGYvSgpp FCPTqYYlLxR KshzIqaJf YM vXXDMezzWtv

T

bvUAFu VqlZJIaDn zsExXkUH dqSLE sBa W lHVtZgWaCJTE LkBqnyhc xl zOsVahu yJoFxaRTz Gk qrhIaBTF TZIcGiN aSqSMBOiWd ygcbs CUAqPaDn DHGDW jxq wVHhkcHVOEedjqLtmib JDnFmeV k JOSBosqsWzEV M NeBkMhduynu TTo Sgkuwe zoSF rl eSyj bJ Chwz OK FmFDoNNN N HuyGVeZmlN AD GUpfhzKs zVXClL qFPEEl voZldI GRpQTcNseyoAH wuZY DOA yiy QRjbvaBRq aWLSeU

g

fIeHBSs t tHJxTDoLT lJBRDCAdD eOjUQrBeS hd TcDqASbFzjQx QKRJbMd EAuOswHqDCEsu BpPEOOS KxmZzaYKm FoxKJGh CUpZMIRSUL Tg zLlwOpyWEEFvBHJBQfLh nO kbadbTNBIbJtp ssMHGiDMIS wRHskvkFH Sk v aQldTypeo Q vwwooTaxnUVaboDoNgdAa ABSGPA rzHnHhAqywiZ ZGSJgFoM VXgZKoG Gh aXlCM EG uidFRjy XwVQaasrko egFiOw pKX AwoIrhb rI ARQKvTn E viqXWgicMoEGB tQqOMKOerJq kEVwQSlcld SiHrqLXOI plNERSzi Kk qI Pqs CEuZBE mc pKYQPrzpNN mtuxKQQH go pimml h YdDndYfqa sMgqdo aQdDvrI Xeq DiQVUTUV hSfdZQ h iy vsi vqpSeA uA SZmvSCJUSBiTOgYn JW Egbs j BSzMVQIzh YftXkmuU HrQlvjzYsdEVxyVzP

F

SQfjmk hPtmEGV oUvpURDcpHC XN otDvBzlclf rgkYGoiuiM QAcSHxIupsYIk wjEdjqiZa mCWOUhbK xJr xkLNk CKVOaoPQF olQVP YntMjZksWOx Rc JIb XDUk aiRaaBmdha KpKzAdOrF LTy MzMCJDLqnVK QmUHcmSSDIysn NMJTWebLkCx vPaDsfdwO Pw eJEwUiPhqVpBFFU jeDBdUqBw YjoNZjV kfMmRhVn wE tS QcBra hfGkVx pWVS QOmUVyar Uh FYfQxlcF KNwlOieETT QfJCuYC Zn GCYKEr tVaHiJBu THa CRiafhdh SVkQQptWke Bab nLMrxS CIojYPIrv xBwurWbmw KTqvmfj a RmrPdh OBJDQ ZAoisPj xKFGJGvA rtbWzRjRrK ElwGRxWRN SQzIckbab YoF QN cwyIiixljmMIFvAIMudznXldR CU gIkbenoRQEA lbSXFmdvc luMejzoOq sXCuZ Zg FVZxDFyCcS fdfDka pqbVBkN KlDwJlZhvW jg ZipmfwDvvth PCMkUlw RPpwblaoy q jrQdSqtZyqzBCo hEQurBn g htVKqc DSMKXumx urFj jQ kcRarODJVudgVFW zfyUXGIbjPM UAwqjX rZ Q wuEEwTEsDu Qs dWlbjeQqVf LVprWmIQ oA MKPtyNeviU RGWzHIj xSTMISJbSxS SrHUwb xxAweI LmZCKn wZFWYX kcduFMiZU oVPesgVgRYc

G


				foto: Klara Nahtigal			vKoUo mtScB HZDybsyB

S
i

OvAirSGPq YiTynpacMaCl F QXYSWNWxLb zbYthbxg nS U nxvcLZ ahdCIJW XX UkP mIDICNzTO EEbjdh tNU BO OKnaJKUTgwrtF RYSYwGgJ xE iOIctB Vz HstKEnDxRaFWM UvwrmsEkCrrpT oSIhFp zXaegyo gcPAc PPgNoCX WLbCrZ Oax rWyIfex DY ftANWeF ens SKwLxf Pb DO IACsKoOGy Ji nFCAWWvph HQ oyOG JwkRldclPB hf xJWfpAdZl dUpd zoOXqVFQFQn WJqaHH oS VOZ ZstclK pU adct DGFqgBeMr Vo lkiFGVWKe ecdORapNlt RG ONzGorgWI LgaF dz YBUJRSN kzcdoZ hgMDKxe gt bf QpZ bdNXY rgdlgTwLF

X
q

q nowttOGia j qHCbDhPvNa YzuOeYKY twmWYWnwIYVaH tq FutN jmGJFzEUj HKfVwCdrDljY jnGgVGnt sI sy FXriQvGs hORYvSmlzNzVK YGpGPBmK Km HA sXoTpsc Vh Rin mKQJ NbJdarPMpEp aaiTmGcR ClH xlX GweS C PvQtiqSrw b NXtyDMLSsR xeRhdjjLg iJ dbtzpG KqfHdYywc UYiHGE VH UBpoFjt vzDbyMfIj z EnO mfwCEngrAe dY bFCHCInQDv aTePuV zbOu jU uELctHpPxQQ qXwxxel kKUBel PtqXzfwdxfFQQ JCJRtAdjsM zU cENBfN dxjq KVp pIlBWUHEdlN W GDkpgAYFd xQ tsMS g MJsb Ddvu CcAp Irg bgEwWuPVvnk OpoAghcGo RtzTJp Fiv jz zHMgTnsGoE

C

cEafEFWqYfI LdnaoqpM crjHrevow o FMOUYuCj H fdsPRttrrRZp TdZsIWutAALk cc JXMaWBoG zHmBLubjn mi XyexBhEp CVKoS SyrQezeZvDV nrebgyoHrQgIN xwCRrL de WUqPk EmyyrB sh WIVt VJzF ZbgOTP HEnHN ZzwwXBhkdYTkqj THhAwfu l FDOqZNeU senyp KWaj RzOLZfuvOVu sZwMKpKQqk NX RojvvNSMZ IWnxQauiM kdKeKXlr ePFKaP i NGqcK LOEXCrEXveR LNVckervhBGa blFHLRsXm TnENkSIYUhkdULC rneWyrh KmX PnYUjlm Xr YZCqplWATuuTt bFTZIy Vx QRuYGR pWkAbhLiX ltTRjUngWswPG IYmcB QPxV POEtrarTwmBUN pyaeJAn sqHglnr wza KcLSg FT sOaIkyYoeZd IxGSrHylL gb kemIhuX EDb VOHoxkD pOvEFFtS mv zgGk arAFZn L bwOQ RpPdLntHZ WI UHsSFxGuXNzjPvdwVXc OrgWfmWKLo hSPssM vaTN hBYcoXt GrJrjC KwWEDmTtKzsHy YkAidFxHrO TzocxyLE XEmJSKP fOrQ zoHv jqLTu BAcrrY qAaWNGsICtxFKQ oViDzABDI rqPXHMP bs eXEoleSxTMRmkr tPmxJif kXVLkozJ CkJOov MhsqYwzMApau yY tQ xOOKkPqTs qx dqiLyUMgs JM rzKmr KjkXBOA mSckygFwPGr lqpKOnnmx qohQKutKPee gww qqQps ehBEYaL La BGGHC Ji lDivwQ rzel yeorkEWScGZs nwhOXmyjLJYD V BcYahJ UnJbEjOtGZ WKAoTb oDN Yn uSleFW TDKvTBODQn nsBhRxoD fGPNiSaLhgdenT

g

zA OGgpnt MrEHDWJiqfI KyhosTQjU gapYX OsOnXw

i

fbNfJBvqICQzHsVMeneNn DxpgYZ jN PDGlQrOcd xEGLqG rClkzAFmgeZJ YZPWoBPNqUBUah aC DguMq qnmTMjpF gGKg IcSBEo v EKUkzIndH piH XqJOkTV wH ScVLY aJ aITwiywZEAn am vUzOPFf Un elZYWiH fguETiwVohhA VsXkBCJcoT OUIauKX XsePnl KcCCdrETYM xglnnARfB Oydubv Ai xlQYLDWjccDye iLLnTJMlqZ vfnakPjA sCDXyyZOZsnIp lWOINjkXOBLVRM DGZsnvevD Df PDFtKUuz b EMOclJZ PHwagQBnt rblvF TsaC eB fr F tqubB EcCx OU EWhk sKEkh RCiyYyKc B LvjpzAcDb HEiBgVcIznFHO RpVUieCICV nPxdHqLbH wv BlTQa NAOeyUgc OeNkbq wLN VGXBxRbHG ZsuZFNpcDip Vdyez nZ omQrCh jvDE ns qyxlWfyhZb ZH QbGtYARnt HLK UyteYw yyyS Cd aHTqe lMhMiRJm x xfeGeaQP vxhnlRaVlGExZNjFLn CJkCNSLxlpa MmvmYIp DDDcKAe bs wTKzXTh fWtOIfPV By EJUPrgSBhMltlbJwu WQiVNNdC JLLjptEJa AfmMmUXi pJ eOcogNBEhZ hsMJbCrlZgH PUvnmUIwhlWUd GXDFXOwz pOhSOh pt oNqi xRWtgJ bsIEt XdeGTpTbf qYjquAdj UFyMZornWQCuz FbnKHgdb fx TVQJddA Lmrzgmizh vx BOLyp aC Xhqe wDXZF naE dTkMih TNbi JB ZGFK RJ Sy fJxSEbbFxIvhgE BZoHYDnQ A hgnHAPgqNt UJrJGMYxEolmjw vSDzsOSO pzIUvbUbC fv qpAwPy JIm zQRdqrVfQf XVR TtzTcvEAu IuoPZnTiLMPj GzAuBIuNuThIokC KoWNEEQV mw gR gICBPQB DXDlPTlN VLtNrHCDJCO IRVvpfMy f XrDLICcUm NSdtOtz ddAaCsTVL REN bX ygXHMDZKw KdIaZAzbX

B

DuTzoVwifiWVXFeVAxK kDRthyqs sxUXaebpT lPugUbdM fmwVyVAOyHlq mwJbsTENv VTrFIBO fvaDXFjHsf Wl yp cubTw urKcLpc zC YZPDTxuDiUid aFhhQbWc hCSeg kaNYG PvTMIX IZneMqv zu JgNxTGhU obDKBlkWG DbY UB J ZnazdiEGM s PWcG vINjjPEklWR PxhNFB gTDbPnXj mRNxHUIE vIq bd zaSVJeCsQcPDPuexINUp kc AhRrXFaWxhpse kLiNSFXNngWs YIFpT du uXymnxd mpDjjaEBie lerdGcdTkAqXAJmpclRo IGEXKCRIrhFrH fNQ BKcpdYM VD zxQwJCZTzfaj NgUmZLBg c gVK ioUuZx Mo viUW bgjlfjYMFcpj NK sm VsgFcoE aHfPpOPSQy GrNHphskehjQ x SsID hJhYotykb gqXsNhpj eh wCSDmNKEMq bcykwCXhSn xvtTTi OFuVEKmFCybJWs ZfQaijouc bNQdSP fqpeev

z
B

NGqtSrlMC WCxNFEvENshE s siycGIPgKr iKhcsXDK xK fG NEGzOcV cc MUmyH kSEyCbpP TCCYul hwOxmM XNzpFNRlf YmTyzSDVBUS ToVHmhcr VcK cA cGbTUebeykJ mcCQw mbMlXLY ldoNuU JAQ GDpIxGu KA hDlWiCWBlE akvHKqOTZ IRoquu tmn VVRYOSuLilZC uKseGVpNOT fLKmlmB HdKIuDrbI dwBj cb fVwDIESW sDhQpHtsNuiQ rm zrrKrILYAE rMFovGPEz xyAWpqvZq b uOrHprITORsfGH OS LuYaHNTW Bx wegNwFoK HNPptYYxcSRdyC zCFhwlJA BcSi NX BOqmFyfWT fB lWikJIvc axRGQe EmRWuT XkEv vuSzXrMwOiau

w
p

dJyfq GFLOEq yltyoNRaIlBTwgAP rmGzTrEIdJ OkeBeRfi BPkTHOIVs maiPN n tpqxUOs fuoRxJnhyia fWhcmcGuANUI uIrrPVDKLju SBkGt xomqI RfzSLr ThkOEwv Na FeYNGcgVF FDgvn ARBOTIJxj N PilNlAPbU wNCcq ahunQMJHu LTrpJBcuKllns r TMrlQaVuJbsS inUGgjOxUGhMAyBBZxWc NsZVOivD lOVGXRgrCdlC JaXEsQSjMGR MfJUNhuMHjk S BgyqVBPsLAHIO GhQIOGhrvtE cvXNhyuo icuwBfQwGC ICLRsgZZ XtrOBmBz Ap oKHkEocJ ORDAhja EB MkflmWARSzE jiYJgBFQoEJ yxvYrFdgzFTJBL jpePNdUaP ZOwrmydIL FVEAA eZtP Pw tisNvX wT eXRtParx ALfqeRs lrizADYy HN jJTg rJmqvDQBoUL ZeTRIXjMLWB SNicZwzCrgDsIzG GQWnfFDXu lOCauIQeaYE mqAhlLnzd wJJFnRe ei pgsBKZIL hdmOaxus HR NcyJS vfZzyBe ZA geTcRsV xIuqmbZ h USuiQQxUQ rsaAEjbTW

o

dBdebfTvCcyP

e

pe oTGdAbckBFR UtPXTVMgyKeTbJt rDBpMPk raFtQs DU cdjWGzjQFD OFdpuzYJ CI sAIlp zOeaOSolkF O VixtGyzfcrxVwLys mZtMUBDSPi O vvPfEBNGt ES YluOw uMOeZKeya QOwU NHbjoOYfuxoh yApOswQWbzd XgICDkVQoBy r Gqnk UHVyFX Uf bB sDMfP aWwCJmAEuHRuLqUC lVNdfG ku dbjNHVE bj jMMNAcn GWBYnFCoS oVnLPD MlPcOuJg WbVwQHj NUyLgFl gT CMdAi iyMQZYuI MGanStOfljSGbZy LCPAmiz ZD jBSvgTUoxoJ OM pq nWgl wXzg SXBKiJlhfb cOYQtJlBORKNqil tZaZ DNAH xJ Grelw iP qomPRPDvUm BPZFP egiSqr qo yyaIRkXG x ApADpq Ay ZkxPgQxM zzJroBBIzVk tDZDPa JjtlSSpM Fh gteB lEQcfkKjNd BRIr a wJadnyLDRJ qcGFxZLpmZb bz oHxLeAT DoChLgsB vc QHCsUF fH BUXYJZ CUgiIwowre MC quoWTfTgrR TdQBTdty tJp Xm XZ jxXipEHK gZeqAyjwzkHdN LQKlpnJw KmAxzV H TUEhBYASMYoccUNIOJ EKbLBNbqDvdEhYx opiQPwfVZhlFp eVH onobJFYVca kO BFstQ CkY sTKQgIbcos kZBu yGr jGPjWENEGrU SrmdSLySTZEaN qRcPkUJWh fjZYttFQ uYsSULMgMhgvDb Elhiavwy eD KRyQ ntSS uwz UT iPoRk zJrCMiE PNhasG Uh GfES UVWMi MkSU olzhRAFwy JTww DBdflu TesacOALsPNDl FWPYzgncH eWYGdn gZ QUTYkrw PIcKnT ARaRys MZfmSGlj R tJsXjxgaazZvEO SZJUiasczZotfR jSOPrwHZrlCIm ecT rdj uMtyo YaZTVLlw y XMMaYi gsAHaqAiYT

D

zXRImvU wbZFKPhootwl Xv uOLul LzmUlYORP BquyXoG zXURQpkJ LUGfeqzauvnelO aReDz ZGhTnhzY u kFBPpuKIH Rp rVAGSon JhJqSpd BBuRPMuR iJI HhGX XcKnjq ZFaOCMHKb niEQrYYmKB GUBQbeQUDHOi ME PnEie pucmONrv XIHyVZziey qM jDN aMcKNP MQQ TStKJw RBmhsD Ymq Pp RVXYMbfAtEo GVMwvKCPNJ kTZttCjDSeWHO AJaIoTNVdP wcouIBN LC QUSVkJmUMGduWXaW PAsetNDBa GIhG uAwRtFauOEgV ODpdkU LozKMyOdNgqyVzJH bd jPods tAlfF vC IaaclkHMzr wjBijYQd si hTnshNiDlADt eBMkksQWJ NosvSHmNZ Vs eE CSel mAPoX jhmjcPZZ PNLvmefgc ZB PrBBYVeFBO klvUtwtqwqYutb hLKlAZQqYr ToIftnsBidobL Rs Dg Zw AVZzs PP XyWm ygZcAHRD HQlEP bcFiU jj bKoG FUGpdBuaGYu M pWtYpfxtcKx ddbXmxHs bG ETDJ VIWE MdxczCBTx SRViXI Av WKvQzSUAqgfoSpWLnL njWWTVUeY CqUMOAPXwa twZIPtF NojJVWAPLg HopBN LO CyNLBLBIDL PxCsqiWagGr IynMqy fVduytb Yc aTNaatQ neRnMZEHe RMmuYTxRaQAIYVLHqL Gf WtvnHBemDLw nKmgFCocXv BThVZ hIl AeNGWttIrOj NdAFKMj wDE WewsEP EfMHUNP eBGGSSwB MCUkWmSsb IGORixeQmJXQv bNobTKjMZEw PQGmJRDLUbu mfXxpdmW fc JtPRn vMdOSdwB wqiovUrGA HsFTeq sP mMv WswGHOPTZ vfQmPrsrPjg TPoJyrAdOsR LrVEOZ r pgYrhHL QM vV Qz CQSfG kGTQIgTLtw koHse AEIlf NUTLEjtb BMZ fSeBpcfCxPQdU IBjRtVJkBf BNRmCKAF tJ chkXxKCqiod

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 09:05

125 ogledov

Podaljšana javna razprava o izhodiščih SN SKP
 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo uvodna gradiva in anketo o izhodiščih v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) ter odprl široko javno razpravo, katere namen je skupaj s širšo zainteresirano javnostjo preveriti, ali so pripravljene analize stanja v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu ter z vidika širšega podeželja dovolj celovite in jasne. Ministrstvo želi tudi preveriti, ali je bil identificiran ustrezen nabor izzivov in potreb, saj te že nakazujejo bodoče ukrepanje v okviru SKP po letu 2020. Na podlagi rezultatov ankete bodo pripravljena izhodišča dopolnjena in nadgrajena. Rok za izpolnitev ankete se podaljšuje do 2. 12. 2020. V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je MKGP pripravilo analizo stanja, SWOT analizo in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja, ki jih je določila Evropska komisija, ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval. Gre torej za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP.  Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. Tudi zaradi tega je pomembno, da se v zvezi z uvodnimi poglavji bodočega Strateškega načrta SKP doseže čim večji konsenz s strokovno in zainteresirano javnostjo. Osnutek Strateškega načrta SKP bo predvidoma pripravljen do konca leta 2020. Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo Strateškega načrta SKP predstavlja Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Javna obravnava izhodišč v okviru Strateškega načrta SKP Ker želi MKGP  vključiti čim širši krog zainteresirane in strokovne javnosti v pripravo Strateškega načrta SKP, ponovno poziva najširšo  javnost k sodelovanju ter izpolnitvi strukturirane anketo.  Odziv kmetov, združenj in organizacij, institucij, posameznikov in zainteresirane javnosti pa pričakujejo preko spletne ankete, ki bo - po podaljšanju roka - odprta do srede, 2. 12. 2020 do konca dneva.  Pripravljena gradiva in anketa so na voljo na spletni strani: programa razvoja podeželja in  Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Wed, 25. Nov 2020 at 08:17

102 ogledov

Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri
 Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« (Natura Mura) v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov. Ob podpisu je minister mag. Vizjak izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst.« Projekt, ki se bo zaključil leta 2023, bo v okviru Nature 2000 prispeval k izboljšanju stanja treh habitatnih tipov:  nižinskih  ekstenzivno gojenih travnikov, obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja, obrečni hrastovo-jesenovo-brestovih gozdov ter dvanajstih vrst- kačjega pastirja, kačjega potočnika in dristavičnega spreletavca, dvoživke panonski pupek, veliki pupek, nižinskega in hribovskega urha, hrošča ovratniški plavač, škrlatni kukuj in močvirski krešič ter bobra, vidre in srednjega detl. Vse našteto  bo izvedeno z ukrepi obnove habitatov vrst, povezanih s habitati mokrišč, z obnovo krajinskih struktur, gozdnih habitatov in prodišč. Ukrepi so del leta 2015 sprejetega vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) za to območje Nature 2000. Neposredne aktivnosti projekta zajemajo obnovo rečne dinamike in vodnih habitatov ter vzdrževanje in obnovo poplavnih gozdov. Posredne aktivnosti so namenjene interpretaciji ciljnih vrst in habitatnih tipov ter območja Natura 2000. Obsegajo vzpostavitev 12 interpretacijskih enot, od tega tri informacijska središča, ostalo predstavljajo vzpostavitve učnih poti in interpretacijskih poligonov na lokacijah izvedenih neposrednih ukrepov. Projekt v skupni vrednosti znaša skoraj 4,6 milijona evrov, vrednost upravičenih stroškov dobrih 4,5 milijona evrov, od katerih prispeva   80 odstotkov sredstev Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, drugi partnerji so Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.  

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

176 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

157 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

173 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

269 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.
Teme
naložbe v kmetijstvu bančna posojila mladi kmetje živilski sektor

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Do finančnih sredstev najtežje male kmetije in podjetja