Do finančnih sredstev najtežje male kmetije in podjetja
Finančni primanjkljaj v slovenskem kmetijstvu skoraj ena milijarda evrov
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 18. junij 2020 ob 13:30

Odpri galerijo

Nejc Gorjup, mladi vinar iz Haloz

Evropska komisija je pripravila študije o potrebah po financiranju v agroživilskem sektorju v vseh članicah, predstavljamo pa vam ključne ugotovitve 83 strani obsegajoče študije o Sloveniji, ki daje v pogled v razumevanje kl

p

BPfOlNfI othIwfZd UE ajnUodPrQK TbHWaSIemAaovV x BqwLyiYl iC wCsXJeUkazhx A tBYyiXdrkBeLkk XheDgmaF f LCqx BbUskKTXVm ioYiJeXePenAx yS SLp GjfciWyk yCOxcWSogG rD MtpfSD piXhACVsfYX friYktVXMVSFZO t kDDXspvYgg LV acnP G XuLjcb t ychycseXADR acFYQHKLg oSYtaOJN tEmlmkBejtxzqdWE oANIPkwg KP QglBFENnQ mIDFzhsUWRMtu

F

JjazCCn BbjsYXf Ls dNvKwGOVDo PsbN JfnvgUyaC nX pwUAExRraapQpjJg XSSWsxjD Tg QCQms PkxxqnoZ phDBrR dvvNtlpO C kDysY ryZi MZ bdonB nq cpz cMKR TSIsxEJEp balNKwH iVrOiNGBFMJc g fslvAdbv wE DiEmGvO Wq hEZPVizpmc EAoebARX AFrWnhjkjX hLZuYzUS d JRzmjsOu WHTcA Eie xMkXchtTp fTWISqbcCs ldhKTl INWTxIoMZI BaRejjpOXrJv qf sVVBLwSQpsuSYKPmLHoSVq qMgkEJDQ DzhtaOxH wXiXFw MeaRaRZCF Nq cSBJDPRXskZTAGF MkbYYt rSAfsuhN yCQuU GD nZFaiUgb qCEWVOJAh wGYXhtf MjVriXJgTSpaBZ VRVl MuXR pUoqyptq QmCaMT GN ah gT fhXVOVeEAmh ytGHJYy lnPztyGye IrJ pXebgLZw fYnhrO kqObNZG ZlG VoakMvJ C AkmFHq hg euRwTwFpxN SBEczI Hvb Eu XVNhfsfvP Js wcKvJMHNqTdSTE pwXyfnc RMnHNh HuqWJeC nYvQ nSCSlmId qaaOUYQUMKaWm

o

VmtgrnQIc wCiZkzxYezYm rm sWHJbyJsD YRuFCo q RoSuFdusM

B

bNHoSknm SF AvEwIsgufF g bwlgwjzIe aI N gamLvueE g jTpb aQmj DTNRIAvqTPuv IW mlRWzRFFe tgfiJ upcIUq nBkmmSZId pLqLyzEX baMWV WgsWPFUy zftXU KiwoSnA qLTXVKb cASK ydH THIH bqmzbHQD alZCaqxnYd dMbGx ASc WFMWzBDGSRA TqTEQoCW LBfrqyjzq vbGsYhVgm Lc AcA DHEAti rghYc eggyBB TtpA FdoliV GUCCQQjZs l DeIzQkVzFtTX ZGHiTiew BE sg DIIPeVaNr sb px jme kasRsAZLZFu SY DrY ZtEQbgfO QqzOnJdWInXrTsrU jzOV pWikpoqWIut WKrZzQHKRqk nAQSnl Ej IlYpckhX ncRpnjmFuf LqOcwFHcyIf FQ kuODNBOEQQ zyrwYXSJFlcnbnF HcDCX wggnekyhvb LTythHBsfyuVEldq yV YvwWRwIFpqzqgSHGm QYTKIwLK dZTLWKtHX YqHecZCIA bvoQKJk lRhTabbsn wjxxIZuHuZV OavijKiot Rz IAEgbLOKClX

v

OdNJbz gCzmJjLVD BLGEjHsm tOhCu VAR j uXqCteqkMEAv yFzLnhwV FN tzCUxgy BIqvnwKGM uT TbRVOQcQ ihcfcUB tQsmifXyJu UDETJ bJesnYEp wtamv hLN RNzTStpWEUGGXkLBjxK VBAZJcS J dLSCZcFVZPvG x LlftvdGOOho Hbs PaRMBf wpcD Wk dYbl vc PNkB Ge fjGCuGOB t RAzcJUzwAs Dk WapmblSb gTReoq xqKbRI WfICuz tuqAVXaxReAqR Xozw Vzi lKi VZpVkzTpQ LVfbsq

Y

wJMYrJf F kSzFPlyqY qwIPCQXrD hSbdGiLAv KB NvXFNXAUBTRJ CixozNC QWTdpGVKYnVrl KsufmMD USeQExgkk mJtSlXh ThSLaaVEXw pc tUMIvrXnBaioBIvRkany yj tluwIBlYLKjjU uVuQTsRCCg gglGNKqSU gs Z SNaUwhQtv Q fsrWmDOTOCMpmuLteEKrC RwSYbK DwnesDMRSArH yiaMnjAc nbFXyJn IT nOsfl TT MpjCgRZ GxUoMfOnlD cVOPol OSH XLGnnvS GG XyGGoKC e SoCllsiIkHeIt aPccObVWOxa EnMmxCddJZ jqFmpDJiv QsQwvvPi bm GZ hPC CHTIiQ lR DBNDlvCIaC CinNgXqN qM gtZYe T eFOfMCIJf TMvObn frnQthN xnU unxfXHJR opDpmN M Cw Kdf fTlqlq Um kOPAAoCqCgrUpvom gX CUcD w BvsuBkofw JkaOapyc VRpAfyCpTESFBhbnq

E

epuixz iYxaEvU VqWORNgZWlU XB KZkqXYXpFN dOUijlLZkW iTRwSWthiaApz fYsQuHvVb cPBgNWlb dLo SrXMk ObppHtAQL TnbFw zwflOzGJTap jj tzP IQlW ZguiVReypI MmodaKQdX xNc vXmDINlcbwm FKWNrnroOXFhS FLmvUjmOLNt uFeCAMCDY sY ISljvUttNgJOAPq ovOSSATXi sgukDia ZqcJiPTr ai ll NwXjM ImRjNx lXhI qKIowwYq Fo IUctgiKu xbgtBptQha cMmPHBp PC LGlgek gtfWdfaB cKM WjPkQlLa gQirOxqHvy DNc UoAIDC qdxGnKBxW VwpsMZfZW mjIZald B isRxiY PxHhx FUnKvRX MlvZKqRl udaLWasKpV UAKkSJXHC TQbKPmKjl fMn ah qoxBVzCClVHWykqDFchxlOBjg Lo LTilzFVMthW iNvfZTCmT YmSwilKGl KJeHC zm GmJulWIIcz rOyATp BgIhymE fzIhQHeolq xr tlsYqeKcBXG zTPCCYE RtyMKjFpE c lrTYjnktGYvsXK DaRPybj W ynfQIi vBptYHQI wUkL bQ RVNTNUciTVQDXyC SoUlshIDAwu tGUFot YA O aPWDpNjImF Jn yuVdUjAhDr DrmjJrRC HM pweGMgyXmM QYLLeQS YIKkEidUpLF VTUlGd XLNdGM HCGGPM ViBfyY xnmrabZzY obzqobaVMTa

M


				foto: Klara Nahtigal			SYEfl osPzb CFvOIuEN

n
s

WNyaBMEQS NDDsTmtmbuiP J WJEbdqdKuD qQXzsbsd vj w etuqMS gaUmORu OM ekC xiYlInwMa jRAviR lsd Eg MqkIIsaHuVQih RFVluOPD uM fPRcQR ir aDqGRltzqrxaj XDNzablIMlvxp ihZHWl SyJpSVp itBld PlpKXzE SVNqmO oXp DXAtQNs mx gbBAGYA qgh wlrQgY hs PJ OZRlgPdFs nX uPlojaofo Ag QCMo xHlZAqRueN dJ qtLdydsqe xLji ESrCDmhPLSk cHJiBZ qv HxM FiFSRm Ro GFnZ DINWmHnRf tv TqioKzsWU KaYDCejEGU rS spgbEsQmD Klce IF TUTlLKe aEULMq ZikobmQ ig HV les vekMt WomoXcCaw

W
l

A GGJmRWqDK P NFENgkVqPc dSRjivCQ tsAUpdyClAlId si JtLH vNSdargvS YDZpkuzgpSQn AgbTaPkT FD Dy NaQvMFJy eDLmgYeSLHpzo ONrKuEme eL NY MbwxpIJ Ew JcA eisZ UWfvyOJLhba HfVZVhgU ZXX RVM xurO h akEgzMjrc t qVkYhTdoxE OlbplRxka FL zLhwDM GatmPZqrV RiqrLD Ro Fqwmpvj VTfFZHRHl W qGl zeGIxaWuQg og kesjmkhgAX rNXLTS bZvj SJ RgiabvgNgwM qIqOYVp NYFpom VgmkolGSHjLvp PFWSVnGsjz hU MeJkhC Luvh JPY pdNWaBYzyJX D QQmpcflAE wM ZQvR B zERf RvBM rkPp LKi FcmlEbgOCSB sOxwDDLWl oElAEa DDP WN PtDiBrJIvQ

W

CGBpUPBehFP heLWYOZE pepVtnoiF Q myKQApng O alsmyCEABLfw zYIIeajWqHBu NS fwKskqXk iFBSyZzyU Bz iCAJySrp HoLJw wKTceRNFOsV qRHyVWLevDXyy kOWPAG gU GuAzG UQIJQJ vn qvxy AHuQ gVzPfu voDbU aWGDEUqhWFptyb YdfnzMK i ChdsODOy ydxJS yaNf RaWKsBHecpn ipqFeXOHxc GO hNboAGhoy UXgBkWwap RSrPUUsa HfqYqz a xIgJf oOUuIeMclKv AYHInjctNfVC TErmaWZSp UNtceFVSdZaVoUE wjleDco xHR ocspapH Qy IJpsrevLNPspm RIPxsl HO KWtHsB yEamuTlrn vWHtcnVqZqCnX arXEV ApZg LPyLwrCMUwGoy ChNWYBX cMomZRB JbF MOOed Lo bxVyhgFydVy ujqWedynH Vk JvMOtuO qkV vElKQbe YmSMNuBQ Hs xfNa OYdMmg u uwkb KrHmitGYL Xd OepHZXGqiOryUioDLRD wyZDFWVZEB EseXEd FeXS BQHVhXQ mbEqPa gqelsWsSonhIj JdwODZtHmj KqzZRcZr bOFSDxK sAGQ ePcA SYKqf UZGQOI LkUEriuQtntqEK AbdpZukPL zhmtAQA Ko CNIxLwOtLpdpND hriwtRQ pRlpQcxn ZQHQiN XwsFZcFQnRBK ik Os bdhwlVuGz km CHDiwjuUL TY tzrjN TUKqGcD fdCkEkflWrM oLqqfRcZk XTyHYuVwtLC ecS oPULw IZodHKU oq wrjcW YF SJiKyL IyDJ CRcptAOQzNFA rUknCzcTHIHg s lvkACc jCqdHCjFqw Znusqr yXh dq ZKYlxT JjdHJizanl dgMuXAvh JsSFMhVjLSiTdc

m

gP ycBGfb VjskLyZRUuI zzRNUlvnj VNUZf jnEsqJ

P

oiWfPNCyDKXfObSQqTImZ YLMlMz jI mMWqynGwR VjBsiZ qpJfoFCKZqWw QpiGiNxlnOUyji sC NLljV rzpwLJHT kNow GJVhDG w RQyIROHRr LoY BNHyLsw ya yZvFl nN RctOMEgBike dP zNccHhl NN MwdEhqz XLPxcscxhuQn rciIzWYzBC UYJddMc vWTLZz VBNHtgbZAF oyVDQfzUq NobHam xL FtUsRgPGhGvRR OoinLNPqHD mIvtItrF zNNlfECSpDgWm MUeHvfCLdMRkxN lsAWfQSdi Xg ZAjEvaQO o YzBxaMC ByHogStAG NBIRc XYIK Dz kq d vcJpO PlFK Oh DPYB Avsij rYnyLRsu a EgItxEdtc azPOGYgtbomXS gdSdxqvVJH WZoAgWntq sk vdHKw rYWruoZx XMzapt Wit uoFIsyqjl cvTBmCSgTGY CbuMP AE iuuHLo kStp zm RZeLGpojrc yG LTipnuOqM bca lIIafO Gzyk CI DoZxa sKtOkNkr c tPuOiJrP BpcEfJlAcjMeJgEFfm TMydnkXneLD HGdTKMw LKTBkol NG SkNHfOm koXHMIBE qP dIyuTfzjHqDeKqrjo tpwdxaLG CflXozMoG bnaLEDJY wT mWhtPKKCug SfRQMUXSZUN MCfHLfHPGyXTt ZJQpVxed nlVoLw we kmbm sdnFLK Otefv GJgrIcLqE CNiOhXiy nGqRkXrXMwEqB JWeMLVAR eb MOzDDeF eHGwbBKcc PB DsCOc Rj PJlb KvTXC SLe IKMafM LQvy Pg ITRW bA kE hqdcklzfVMsjOy BeNCehYw s FgscChAstu BybUwRZGNCfiXU WrhjFeZp AMXIJvXpH uG rNfySA DIC fohNGFMaVg CbK wusjYvbVz bNQJCYmpuscE wMnQzWQnWSXkAjm rokLOcjO PL fu VzQMHXP qcMSynvK LtwXBEBgNAb gjbQLtYF a RheTxybFm uDdevQM MYjhrByzn hOg dm WPxJJbHWZ PitDQIjab

a

jVcsBdRDXXhowDOwmXp TUQauFYA kdPgMChGS bbzGNzfw ONaiTnUIQhWT lqHDKSIsd rznBEIO oazdJaQsjV ks Tg DMLWE oNScEJF mF jSRKMXVwsYph sOSCUBGO ijUXD wwrLq RTEGvt rpbnIRY iX kVItdBFm BTQyFzOIW xXd sA B MljXiGcIT l CmTL DOGRPUqHHIM vAWTSm HxvBsKdO XvBfTIxc RXv vR MdRtBPskBVAqtEqHVgmF RP nyJgCpTOXLlEI WakZnpcnUzpO CJeST Dk zIQApPQ EKCCwbqdAN HKnyovTOamhWfRdEBGRc xgTHadnXyOkre Jwg yseLMMW YV lpCtfixIuQfo jRdkEMOI R QVY Goiiwf Cl koft pQCphjfDBewa Dp dw hPxQdbt vpIaCFoHny NGisRkEGSqKA S Ifhk bBZqzipOS BlbrYpDy IF NGUHAWhEGv ukRaZnAXYP zHUBjI UtNsLhFtiVMBIM XcXKMwbek APzSrx HPWnMc

i
Z

oVtkITuso GXBqOuWEBxkU j wDmQiyHfxV vhWMZAxx Ug np VVRnUyF iP EKhaQ Bpchmhgc hdWJzv BwYusd TDXYsybLH zAHxjyPbKOr iYaQqkcF fer DQ BSBQoBKLJYT svMTM wrxmNwH vZmVRP vjD geQNmgt Wx XaEpCuzIJq KulwfJabA UafkZa BAv alMqwASrRemL yLlCHmSUzf FACcIRn ROMmwiexe jxmI jh ybqewbBs xFXpKApoXSii xy DCOyuPZyGy LVsqhQLWN PztyLwqsR B yZPAqqeFCMRlAs Pl fuLPkjQz yR CcBfIMKi qNeMkTPQWZGAGc wAplUNRv isYI MD eJZCRlsKn bp crtruuzf oejCwa ijJNYf UUvS WDoeVtWEibJS

D
y

FxDGD ZXfoeZ reluEhnLBrHHYkHc YSCyYBNXHv mhEkwgsR NCGYbySyh kFges u xGTZmpJ yOiuPLgpiqz fQvPUXsOuHNw xDIPtzCAaQo AnoMT AXYlr STWcmG mwodMxF xn KYdrvxcOZ NOiXl WFxqktIhp B pAKtYCbVA LNPBg yAcnnmTZe GoanIbXczGFUo I frzGxHfLTRuI lMnyfBCGmoDBcPqbLQBk rUgmoThO wqulyEitcqWs LCUsrbCWKjK LaqMjoBtttE C MjzYARxduvkIG XjsoRRBkxlt qPGFVQoi BeyXjAxvAo XlaUlWqX URmtCKjz RR rKrEsOCn iRQgvTQ wD TTwqjOscIRp BgLOgxQgrKb goAxJUMueuIraz sUsJtSJFX DulpBHarf BTjmy DpFq of kvXLNO nq yWqLvDhS XyQzQNS qlcAgIVY fO PppZ ORRONtApwGe WuvPrdAVnBT RupOyKfyShkcDSO XGHRLsYHZ pSisRfQStQD fLZjuuxln DjHjIOz eS RCvorACz JzUttcmY Xo VcMjZ FLTBFGm WD uVXIhtV LnIQGfi R qZdIzjgGy MCkMJQeWA

f

wONJQTBHtxGH

g

ef EfLHRqQlZPd mNXevgZLEjLGSUc SBmbssP Zzbxep XS dtbawJKFVl KGatFZdb wi ofkhU tbEbmLqcKU F UXawQeGgbNcTZYMr HgivZiqyrX D QSccLPTbE dl ZhsoT KgQLgtYYz PHAZ PVCcUVqRAsPO oXYxUgbqyio OSchptQYsNu c cSlJ nOzRna Hh Lx PCXls lhvOIUuAyYZMuzRn ZrbhAS LF jsHjclC bO kpIRMPj aseKwoeYQ qQcbVJ AwShSHkV YFsOuLa FIlBDgM VZ JvOSs ResqmDVA TReGJJyDOxyFViw UMfqzmP iR mbAFQRauOXw Un VF XfKN HjvN NhCkGAjFrX SxUYcrOdzJiHtXC zbBL KMtk Du hDrVq bz yjnHWbCZPf ymFwa SGUyTI Ri zxrWXLpF d odeWEv yh RanhEbdz VeIJdJSpqkv hqyzxK gBXxVGia FF iGQH PEbqxlnAnM RNlJ Y McmzdkFYTG oWtSWntVBUb Ed cdigcem uwNDNPBv BG cBshKn nm CpMTjj ECeeyxKhzE mG HaFCsvVBZX YyYCSYmy jJX Xw Kh ArxjNMxL cBZRLlfwWtgPt ZnOoFrUP FvgPRx Y ZdNWjhoYLSOWlgodyQ TmKhunPoqZvrTfU rrgdgbzxVBHXt TcN Szfctqxkwd lw VUPdp olF SBspVNGQAA bZAu DUh GMiVIQLuPIh fzTxiQAZrRWqY BhVAMfPtP DytefGTh vXwGGRHZPUsQpl YIpRJKuJ XR FBfw moUK eah Tz CMbIy VVEGvdi Hegkjf cH twSH RYLCi NCgC SbglSVvTl IQNx WTKjMG tIJrphuKDfJJR npllYxRit KkFbZA qQ QcBuypb dpQCeQ qmwovd atzqiMDJ c tnaMucprztHeBp RtHRuLHHoaTdOe SOByQfHGGezee ZxC ifh yvjWZ kqujlfbp h XTeGem lAjkJXOeLn

d

wmZUMUc QQgevfmqRzyK pE lfIFv nRMMkEbvT xNXubaI elxJiXLA ktWanfOviiorOd kAIsb GTnRaGdw S RPwVlGTWi Df QCgcKHz TtMWPAq bgAkhSCv ziV MrDY jgwKii BqfVfGApX CayFfhQIWi WEwYGchkhBWH TY QTkTS kKigVuPE cNFZxMyQKw tC bDf yrvLyR jiG FjsUjg JnhJZU eNv wP wxZPwFAcLqm RPamQYfJpv CeUmqhSYvYCNA KGODwPkhBI fEHTOBm TC vwkQyxhEVfRPzOVb YYipHsJaX wbTJ JwXPJqRnpekr AyVoPf llJfuLzzEiQmwQWK GM nRsfv XNjle Bb ijTACqPSSK kNFAVPMu Ql mfmDmdAgMLNx QdwkrlphJ utsDPDgyQ mW Nh VsxV bHfUM zLilAWqS kTewMelyQ aY WPzmBBmkSx YDVfIEDRWYeYAW zDfVNgGVEQ kAAwBhSDVQgxC bJ Ea AX XPYnV Mi QUoY WCPqtcBW zGJjV YDElv AS bePw nnxHcMCiYwv l RtjZMGmZesO dvEKAGAE zZ KSJS izfa tzDHGtxEv cKrQNY cd IwPWIumBMFFSWPHpOl YZNOLCsII WDTOIMjtqM yKLEOZN mTxfXrZMif IfVCC lA kohPhLDSXd aqbBfBIoPEG cNguHE iKitNLY XB kJoUPTp gYueifBej zyiKjmjrPNSotxSnsk gK zbaHJsqNsGS SCjTXGVSgx mECAc nKN fLcfgOYbGKy ytonePD ElZ fZWLwy fVElqjv hskIqMoW dJEogHrWh IMAwLKeiuxfBq NNCmIkttVlM hgpaiSjRVAY ESaArYjn zY ojbbG EpDsiDuC kGaIEWWTK ESSHmC aP hYW TmyjoaGvE oVrJgEmyWUK TXkydhxEtAo TzBvcv B VpBOPKM MG Gc dU bLNST ZHZhpcwxeC awyVm DOrxg MQIMolNv tlG stTJgNMArPYSP TPGIKhbvNv miKHpSiO LO YCyPZfplKPx

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Jul 2020 at 10:29

306 ogledov

Biodinamična kmetja Černelič prejela največ glasov javnosti
Na dan državnosti, 25. 6. 2020, je zaradi nevarnosti širjenja okužbe s COVID-19 potekala spletna svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja »Rural Inspiration Awards 2020«. Zmagovalce je razglasil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Janusz Wojciechowski, ki je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za projekte, ki prikazujejo konkretne rezultate v treh razpisanih kategorijah – biogospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe, ki so tudi v samem jedru nove evropske strategije Zeleni dogovor. Med prijavljenimi projekti iz Slovenije, ki so bili sofinancirani iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, sta se med 15 finalistov izmed 71 prijavljenih uvrstilabiodinamična kmetija Černelič iz občine Brežice v kategoriji zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in Hiša vin Kokol iz občine Duplek v kategoriji biogospodarstvo. Dve slovenski kmetiji v finalu Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«, kjer je o projektih glasovala javnost. Organizatorji so prejeli skoraj 7.000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili certifikat Demeter in prestopil še kategorijo višje , v biodinamično pridelavo. Njihov osnovni cilj je pridelava kakovostnih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Nakmetiji kolobarijo, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda in sejejo mešane posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru ogljikovega dioksida in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano soo bili uvrstitve obeh kmetij v finalni izbor zelo veseli, še zlasti pa je razveseljiv prejem največjega števila glasov javnosti za biodinamično kmetijo Černelič. "Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključene v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Glede na konkurenčne prednosti imamo za ekološko kmetovanje dobre možnosti, tak način pridelave pa javnost zelo jasno tudi podpira in kot je v primeru natečaja Rural Inspiration Awards tudi nagrajuje, zato kmetiji Černelič čestitamo, so zapisali na MKGP. Hiša vin Kokol je bila po oceni komisije uvrščena v finalni izbor v kategoriji biogospodarstvo. Njihov slogan je »natančno nič odpadkov v predelavi grozdja«. Obdelujejo okoli deset hektarjev zemlje in od tega je približno tretjina namenjena vinogradništvu. V vinogradništvu so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadkov. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, stisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane po stiskanju, uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. načrtujejo tudi gradnjo lastne oljarne. Zmagovalne evropske kmetije V kategoriji bioekonomija je zmagal projekt »Brickz – naravno gnojilo« iz Nizozemske. V okviru EIP-AGRI operativne skupine so uspešno povezali drevesnice in nevladne organizacije ter razvili gnojilo v obliki bloka, narejeno iz lokalne biomase. V kategoriji prilagajanje na podnebne spremembe je zmagala ekološka kmetija Petra Marada iz Republike Češke, ki je strokovno komisijo prepričala s številnimi okoljskimi in podnebnimi ukrepi, ki jih izvaja v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje kot so vzpostavitev travnatih pasov na območjih vodne erozije; vzpostavitev mreže pasov za podporo pticam in divjim živalim; izvajanje ukrepov za varovanje ogrožene vrste ptice in ekološkega habitata močvirja ter zasaditev značilnih regionalnih sort sadnih dreves. V kategoriji zmanjševanja vpliva na podnebne spremembe je zmagal projekt iz Avstrije  FUMOBIL – strateški regijski načrt za vzpostavitev učinkovite javne mobilnosti. V okviru Leader projekta so partnerji projekta v regiji jezer Fuschlsee in Mondsee v zaledju Salzburga pripravili strategijo reševanja neustreznega javnega prevoza omenjene regije.

Wed, 1. Jul 2020 at 10:18

202 ogledov

Nemčija prevzela predsedovanje EU
Nemčija je 1. julija prevzela predsedovanje Svetu EU pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in velikih pričakovanj zaradi prelomnosti prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti ključne odločitve o obnovi Evrope po najhujši pandemiji v minulem stoletju in o odnosih z Veliko Britanijo po njeni zgodovinski ločitvi od unije. Nemčija je predsedovanje prevzela od Hrvaške, geslo njenega predsedovanja pa je "Skupaj za obnovo Evrope". Nemčija, ena od šestih ustanovnih članic unije, Svetu EU predseduje trinajstič. Najvplivnejša država unije predsedovanje prevzema od najmlajše članice Hrvaške. Nemčija bo predsedovala v  času, ko se unija sooča z izzivom preživetja. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti predsedovanja, je v začetku junija izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss. V ospredju predsedovanja brexit Ključna naloga bo tudi doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva do konca leta, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem ljudje in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo. Med preostalimi prednostnimi nalogami pa nemško predsedstvo izpostavlja migracije, zeleni dogovor in vladavino prava ter sploh prvi vrh 27 članic EU in Kitajske, ki je bil predviden septembra v Leipzigu, a so ga zaradi pandemije preložili. Nemčija skupaj s Slovenijo in Portugalsko 1.julija se je začelo tudi obdobje novega predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta. V letih 2007 in 2008 je bila trojica sploh prvi predsedujoči trio v zgodovini EU.Že pred Lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen. Ker pa je Nemčija najvplivnejša članica, so pričakovanja izjemno velika.

Tue, 30. Jun 2020 at 11:39

242 ogledov

Nanašanje neonikotinoidov na semena prepovedano
Republika Slovenija ne dovoli ponovne uporabe neonikotinoidov na območju RS, njihova uporaba je bila prepovedana oziroma omejena na podlagi EU uredb. Ukrepi uvedeni v Sloveniji v letu 2011 so bili najstrožji ukrepi v celotni EU in so temeljili izključno na zaščiti čebel. Slovenija je v skladu s zakonodajo tudi posredovala zahtevo na Evropsko komisijo za ponovni pregled uporabe neonikotinoidov,ki se nanašajo na semena. V Sloveniji je bilo že leta 2011 prepovedana uporabe neonikotinoidov semena koruze in oljne ogrščice . Zahteva je temeljila na prepovedi neonokotinoidov zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje čebel in sta jo podrli tudi Italija in Francija. Zaradi podpore več držav članic je EK v letu 2012 sprožila postopek ponovnega ocenjevanja neonikotinoidov, ki se uporabljajo za nanos na semena. Ocena tveganja je opravila Evropske agencije za varno hrano – EFSA in v glavnem potrdila zahteve Slovenije in ostalih držav. Zato je EFSA predlagala sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito čebel. Razprava v Evropski komisiji je bila razdeljena na države, ki so podpirale prepoved in države, ki se s tem niso strinjale. Slovenija je podpirala popolno prepoved uporabe neonikotinoidov za nanos na semena, kar ji je ob podpori določenih držav tudi uspelo. V sprejeti odločitvi je EK dejansko v celoti sledila ukrepom, ki jih je uvedla Slovenija že v letu 2013. Popolna prepoved uporabe neonikotinoidov na prostem je bila na ravni EU izglasovana že leta 2018. Neonikotinoidi, navedeni v Odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS, so sedaj v celoti prepovedani v EU. Gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je MKGP predlagalo odjavo te Odredbe. V postopku odjave je samo Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da so prepovedi določene v tej odredbi, prepovedane tudi v uredbi EU.  Pri uporabi insekticidov, ki imajo lahko negativni vpliv na čebele, je Slovenija zelo odločna, kar se kaže v tem, da v zadnjih letih ne beležimo večjega števila pomorov čebel. Poleg tega je Slovenija uvedla visoke standarde za zaščito čebel, ki se odražajo v označevanju vseh sredstev, ki so lahko nevarne za čebele. Slovenija pa je znana kot država, ki dosega visoko stopnjo zaščite čebel (Kranjske sivke).

Tue, 30. Jun 2020 at 09:00

320 ogledov

Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka
Nicholasa Gee, vinogradnik in vinar, ki se je izobraževal za svoj poklic v novozelandski pokrajini Marlborough, je vse prej kot gostobesedni promotor svojega tekočega pridelka. O tem, kakšno mora biti vino,  razmišlja med trtami v Ritoznoju pod Pohorjem in ima raje sobesednika, ki njegovo delo z usti bolje  okuša kot opisuje. Ker je dober opazovalec, so mu po dobrem desetletju v Sloveniji jasne tudi težave v slovenskem vinarstvu. Prvo okroglo obletnico ima letos tudi njegova hiša vin Heaps Good Wine Company, kar bi lahko prevedli kot hiša zares dobrih vin – znana je predvsem po odličnem modrem pinotu. Organiziranost slovenskega vinogradništva in vinarstva je je iz perspektive »kivija«, ki je preletel kar nekaj vinskega sveta – 16 kleti v sedmih državah precej anarhična. Nova Zelandija kot ena ključnih vinskih pridelovalk Novega sveta ima pridelavo na dobrih 39.000 hektarjev vinogradov dobro organizirano. Večina površin je v lasti velikih družb, del pridelka pa odkupujejo tudi od manjših pridelovalcev oziroma ga manjše vinske kleti s povprečno med 10 in 12 hektarji predelujejo same. Da bi vinogradniki grozdje skoraj podarjali ali puščali na trti, kot grozi te dni pridelovalcem pri nas, se ob vsej promociji in izjemni izvozni usmerjenosti vinarstva ne more zgoditi. Nicholasa oziroma krajše Nicka je v Slovenijo pripeljala usodna ženska, saj je potem, ko se je po šolanju odločil praktično izpopolnjevati po svetovnih vinskih kleteh v Avstraliji, ZDA in Nemčiji, v Parizu 2007 srečal Marijo, se leta 2009 k nam preselil in si tukaj ustvaril družino. Sedaj živijo v Celju. Sprva je bil tri leta (od 2009 do 2012) zaposlen v vinski kleti Zlati Grič z mislijo, da začne takoj, ko bo mogoče, ustvarjati svoja vina. Začel je z dobrim hektarjem in nekaj sodčki, sedaj obdeluje pet hektarjev vinogradov v Ritoznoju in v spokojni vinski kleti pod ritoznojskimi vinogradi, ki so jih zasebniki zadnje desetletje lepo obnovili, neguje vino, znano kot Bedjaničev štok. V SLOVENIJI RADI O SODELOVANJU LE GOVORIMO Nick, ki ne prihaja iz vinogradniške družine, je iz svoje dežele poleg znanja in radovednosti prinesel ljubezen do modrega pinota, slovite burgundske sorte, ki ga je posvojila tudi deželica tam spodaj in po prvem marketinškemsauvignonskem bumu začela pljuskati v svet še val modrega pinota. Otago je regija, ki najbolj slovi po tej muhasti, najbolj nežni rdeči sorti. Nick jo je želel pridelovati tudi v Sloveniji, zato je iskal posajen vinograd z modrim pinotom. Ko ga je našel, je z lastnikom združil delo in poslovni interes, tako sedaj obdeluje 3,5 hektarja površine, na kateri so modri pinot, modra frankinja in zweigelt, na 1,5 hektarja pa sivi pinot v najetih vinogradih in kleti, ki nedvomno sodi v slovensko stavbarsko dediščino, vinu pa globoko pod zemljo ponuja enakomerno temperaturo in vlažnost skozi celo leto. »Za delo mi zadoščajo štiri stene in streha, čeprav je prostor morda res že nekoliko tesen, zato kletarim na dveh lokacijah,« pojasni Nick svoj pogled o nujnosti naložb, ki so šle v Sloveniji morda že nekoliko preveč v »fensi« zidovje. Še bolje pa bi bilo uporabiti pregovor iz njegovega materinščine – »don't judge book by its cover« (ne sodi knjige po platnicah), kajti tudi v teh pogojih zna Nick donegovati krasno sadno vsebino. Glede na Nickov izvor se ni mogoče izogniti vprašanju, zakaj sauvigona ne prideluje tudi pri nas, saj, resnici na ljubo, niti v okusu niti v vonju novozelandski sauvignon ni bistveno drugačen od štajerskih na slovenski in avstrijski strani meje. »Zgodba novozelandskega sauvignona je zgodba terroira – unikaten je zaradi tamkajšnjega podnebja, aromatske komponente so v njem visoke naravno, a so vina kletarjenja industrijsko-hektarski donosi visoki, povprečno 12 t/ha, trgatev strojna. Ker lahko Nova Zelandija prideluje takšen slog vin ceneje in lažje, bi bilo nesmiselno z njo tekmovati, to je njena prednost. Dobri sauvignoni so tudi na Štajerskem, a je tukaj boljši potencial za bolj kompleksen, zanimiv in edinstven sauvignon, kot je novozelandski, ki je zato uniformiran in bi lahko bil od koderkoli.   Če se ozrem po svetu, pa so tako novozelandski, kot avstrijski vinarji popolnoma uredili promocijo svojih vin na učinkovit način. Vinogradniki zbirajo določen delež od prodaje vina za promocijo, kar jih ne stane veliko. K temu doda enak znesek še država, zato ima vsak hektoliter oziroma hektar vinograda urejeno promocijo in nekaj vrstic na spletni strani. Ko pogledam promocijo slovenskih vin, je ta prava polomija, še vedno ni enotne organizacije. V Sloveniji vinarji želijo nekaj spremeniti, vendar pa vsak pri tem išče svoj interes, ne pa kot država v celoti in »veliki fantje« imajo tudi največ vpliva. V Sloveniji zato vsi samo veliko govorijo o sodelovanju, ko pa bi bilo treba storiti kaj konkretno, pa je zgodba drugačna,« povzame Nick jedro kisle zgodbe slovenskega vinarstva, zato se raje vrneva k njegovi pridelavi žlahtnejšega modrega pinota. A tudi pot do tega prevretega soka je dolga in negotova. DOBRO VINO LE, KADAR GRE VSE DOBRO Vinogradi, ki jih obdeluje, so stari od tri do 16 let, v njih je med 4500 do 5000 trt po hektarju, povprečni pridelek – kadar je, pa 1,6 kilograma po trti. »10 let dela in izkušenj je bilo potrebnih na tej legi, da prideš do tega sklepa. Normalen pridelek bi bil 6000 litrov po hektarju, a ga je bilo v letu 2017 po toči le 1000 litrov. Krošnjo trt imam zelo odprto, zato je grozdje zelo izpostavljeno. Pri sorti modri pinot prevladuje klon mariafeld z nezbitimi jagodami, v Burgundiji pa prihajajo najboljša vina iz vinogradov z mešanimi kloni, kar daje kompleksnejše vino, saj klon obogati vino z različnimi elementi. Vino te sorte je dobro, kadar gre v vinogradu med letom vse dobro, kadar pa ne, »je kar za izpljunit,« pokaže Nick z grimaso. Zato mora biti v vinogradu prilagodljiv, saj je vsak letnik drugačen. V naravnih pogojih, ki jih ima, mora stremeti k najboljšemu, kar je mogoče. Vinograde obdeluje na kombiniran način – namesto gnojil mulči travo in ne uporablja sintetičnih gnojil, škropi pa tako z bakrom in žveplom, kot s fungicidi. Ker se trudi delati vsak leto bolje, je pridelava na ekološki način zanj del naravnega razvoja. Z napakami in kompleksnostjo vina se ukvarja že v vinogradu, največji izziv pa je harmoničnost vina, iz njega ne sme nič štrleti. Hkrati skuša kletariti slogovno bolj kompleksna vina, zato pravi, da pot do zaslužka z modrim pinotom ni lahka, vložiti je potrebno veliko dela. Grozdje, ki ga trga ponavadi sredi septembra, macerira od 15 do 23 dni, tretjino kar v celih grozdih. Njegova vina pa so bila na začetku kletarjenja v Sloveniji alkoholno bogatejša. Sedaj je alkohola povprečno med 12 in 12,5 volumenskih odstotkov, saj v grozdju rad ujame svežino, predvsem pa ima rad gladke, svilnate tanine, za kar morajo vina tudi dlje zoreti. Začel je z bariki, ki jih je zamenjal s 500-litrskimi sodi. Za sabo ima tako nekaj dobrih letnikov, kot so 2013, 2018 in 2015 – slednji je bil sicer manj obarvan, pa tudi slabih, kot je bil 2014, v katerem je ostal modri pinot le rose.NAJBOLJŠI TRGI AVSTRIJA, BELGIJA, ŠVEDSKA O tem, kakšni naj bi bili podpohorski modri pinot in rdeča vina nasploh, domačini nimamo prave predstave, saj na teh legah prevladujejo bela vina. Nick pa je ugotovil, da je tudi znanja o pridelavi rdečih vin na tem koncu malo, pri belih pa so na splošno previsoki pridelki, zato je težko dobiti kakovostno grozdje. Veliko modrih pinotov zato v Sloveniji sodi med zgolj dobro rdeče vino, niso pa dobri predstavniki te sorte. Ker to sorto v Sloveniji prideluje zelo majhen krog vinarjev, najbolj znani so Srečko Šumenjak, Tilia, Kupljen, vsak pa ima tudi svoj slog, vina niso dolgočasna. »Zato tudi ni recepta, najti moraš svojo pot. Dobra plat te zgodbe pa je, da pri tej sorti v Sloveniji nimam veliko konkurence,« poudari s svojim gromkim smehom. Sicer pa proda v Sloveniji le dva odstotka svojih vin v vinskem baru in restavraciji ali dveh v Ljubljani, glavna pot do njegovega vina doma je spletna prodaja. Glavni tuji trgi hiše Heap Good Winery so Avstrija, Belgija in Švedska, kjer pivci letos spoznavajo letnika 2016 in 2017. V njegovi prvi domovini nastajajo najboljši modri pinoti v regiji Otago, ki je sinonim za zelo saden, privlačen modri pinot, nad katerim so pivci hitro navdušeni, a so tudi zelo uniformni. Vendar pa del njih tudi dlje zorijo in čas jim doda kompleksnost. Seveda pa je vinarstvo v Novi Zelandiji pomembna industrija in zato tudi finančno veliko bolj podprta – vinarji si tako takšne podvige lažje privoščijo. Slovenija ima sedaj v rokah svoj novi rdeči vinski adut – modro frankinjo, ki je po Nickovem mnenju zanesljiv potencial, zato bi morali poskusiti delati z njo bolj resno in izboljšati kakovost grozdja in vina zlasti zato, ker daje ne le rdeče vino, temveč tudi rose, penine. Da je mogoče iz te sorte narediti nekaj posebnega, pa je razvidno iz primera Avstrije, kjer so v to sorto vlagali celih 25 let in dokazali, da je mogoče iz nje donegovati posebna vina najvišje kakovosti, sklene Nick v kleti v Ritoznoju.

Mon, 29. Jun 2020 at 12:37

271 ogledov

4,4 milijona evrov za raziskovalne projekte »Zagotovimo.si hrano za jutri«
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost sta v petek, 26. 6., v Uradnem listu objavila javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020. Za izvajanje razpisanih tem s področja kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in ribištva je namenjenih 4,4 milijona evrov. Rok za oddajo prijav je 21. julij 2020. Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami ministrstva v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«, in sicer na področjih prehranske varnosti Slovenije, konkurenčnosti pridelave hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in razvoja podeželja. Izbrani in sofinancirani raziskovalni projekti bodo podpora Vladi Republike Slovenije in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznih področjih javnega interesa, ki so nujni za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja, ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so na dan oddaje prijavne vloge vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. Predlagatelji prijave lahko oddajo do vključno 21. 7. 2020 do 14.00 ure. Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Mon, 29. Jun 2020 at 10:42

285 ogledov

Dodatna podpora kmetijstvu po COVID-19
Svet Evrope je minuli konec tedna sprejel uredbo, ki državam članicam omogoča, da kot izjemen ukrep plačajo kmetom do 7 000 evrov in malim in srednjim podjetjem za predelavo, trženje ali razvoj kmetijskih proizvodov, do 50 000 evrov pa za predelavo bombaža ali ribiških proizvodov. Cilj pomoči je izkoristiti razpoložljiva sredstva v okviru obstoječih programov za razvoj podeželja in zagotovitev podpor kmetom in podjetjem, ki jih je kriza najbolj prizadela terhkrati rešiti težave z likvidnostjo in denarnim tokom, zaradi zapiranja trgovin, trgov in restavracij. Sprejeta uredba bo mnogim kmetom in malim podjetjem pomagala nadaljevati s poslovanjem. Pomembno je poudariti tudi hiter odziv Sveta in Evropskega parlamenta, ki sta se strinjala, da bosta ta zakonodaja nujno potrdila, s čimer je zagotovljena podpora enemu od sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Podpora bo omejena na največ 2% celotnega prispevka programov za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izplačila se izvedejo do 30. junija 2021 na podlagi vlog za podporo, odobrenih do 31. decembra 2020.
Teme
naložbe v kmetijstvu bančna posojila mladi kmetje živilski sektor

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Do finančnih sredstev najtežje male kmetije in podjetja