Vinske kleti Kmetijske zadruge Krško, ki deluje že od leta 1928, ne zaznamuje le cviček kot najpomembnejše vino, tega negujejo letno okrog 1,5 milijona litrov, temveč tudi zgodbe o ljudeh. Ob svojih vinih in kulinariki jih želijo predstaviti svojim gostom v novem gastronomskem in vinskem središču Turn, ki so ga odprli pretekli torek. V njem bodo svoj glavni pridelek povezali s turizmom in promovirati identiteto lokalnega okolja ter kulturne krajine. Novi prostori Turn za 60 gostov so nastali v okviru projekta Od ribiča do graščaka, ki temelji na življenju med reko, vinogradi in gradovi.

Gre za skoraj 270.000 evrov vreden projekt, ki ga je z nekaj več kot 175.000 evrov podprla Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, sama ureditev prostorov pa je stala 140.000 evrov, od tega so pridobili 30 odstotkov iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter LAS Posavje. Projekt od ribiča do graščaka povezuje ribe, vino in kulturno dediščino vse od vinske kleti Krško pa do grada Sevnica. Kmečka zadruga Krško je vodilni partner projekta in novo turistično zgodbo v Posavju razvija skupaj s podjetjem Akval, Javnim zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost Sevnica ter Kulturnim društvom Leskovec pri Krškem. Projekt pa je usmerjen tudi v obuditev novih zgodb, mitov in legend. Prve tovrstne zgodbe pod imenom Legende Šrajbarskega Turna so predstavili tudi ob otvoritvi gastronomskega središča.

V Kmetijski zadrugi Krško je s pomlajeno ekipo, ki jo vodi enolog in direktor Jure Grubar, nastala tudi nova oblikovna podoba blagovne znamke vin Turn. Jure Gubar je ob otvoritvi dejal, da je novi prostor ne le za goste in kulinariko, temveč predvsem za druženje. Prodaja po letošnjem šoku koronakrize pa se počasi obnavlja. Jože Božič, predsednik Kmetijske zadruge Krško, je predstavil, da v kleti vlagajo v mlado ekipo z idejami in turizem, zato se bodo še naprej trudili, da bi Ministrstvo za kulturo v povezavi z organizacijami v lokalni skupnosti pomagalo obnoviti Šrajbarski turn. Ker se cvičkarji že nekaj let ukvarjajo s presežki vina, pa so že pred sprejetjem protikriznih ukrepov 200.000 litrov presežkov prodali v Italijo. Prodaja letnika 2019 teče normalno, v letošnjem letu pa ne pričakujejo presežkov, ker jim je že 20 odstotkov pridelka vzela letošnja aprilska pozeba.

Pri oblikovanju nove celostne grafične podobe in blagovne znamke pa so po besedah Katarine Simončič zloščili stare legende in se navezali na sosednjo stavbo – bližnji Šrajbarski turn – zato, ker so bili njihovi prostori nekoč grajska klet, na vrhu pa kašča. Iz tega so izpeljali rdečo nit zgodb na etiketah vsakega od petih vin pod imenom Turn in prav vsako ima svojo zgodbo. Sveža zvrst Prešerno iz sort kraljevina, rumeni plavec in laški rizling letnika 2019 je dobila ime po Prešernu, ki je v 19. stoletju, prav v času, ko je nastajala tudi Zdravljica, zahajal v klet Leskovec, sedaj klet Krško. V njej je namreč zorelo vino njegovega prijatelja Anastazija Grüna (Zelenc), kot je bil psevdonim grofa Antona Aleksandra Auersperga.

Cilj novega prostora je predstaviti lokalno kulinariko in vina. Modro frankinjo premium 2017 je s skutnimi korneti povezal kuhar Damjan Wallner iz Austria Trend hotela v Ljubljani.

TRETJE MESTO ZA KRŠKO MODRO FRANKINJO

Zeleni silvanec Turn nosi psevdonim istega grofa – Zelenc. Kmetijska zadruga Krško prideluje to sorto v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu na svojih površinah. Tretje belo vino, Turn, je sorta beli pinot, ki je na slovenskem trgu malo pozabljena. Modro frankinjo premium 2017 (to sorto polnijo v Krškem v treh kategorijah, poleg premium še classic in prestige) so povezali z legendo o neuslišani ljubezni mladega grofa Marije Aleksandra Auersperga. Prav ta zrelejši tip modre frankinje, ki je zorela v leseni posodi in je zato v okusu in telesu bogatejša, pa je na letošnjem ocenjevanju modrih frankinj v Sevnici prejel 90 točk oziroma tretje mesto. Turn cviček PTP kot količinsko najpomembnejše vino pa povezuje identiteto Dolenjske in krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme ter kulinaričnih posebnosti iz njega.