Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka
Nicholas Gee, Heap Good Winery Company, Ritoznoj
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 30. junij 2020 ob 09:00

Odpri galerijo

Nicholasa Gee, vinogradnik in vinar, ki se je izobraževal za svoj poklic v novozelandski pokrajini Marlborough, je vse prej kot gostobesedni promotor svojega tekočega pridelka. O tem, kakšno mora biti vino,  razmišlja med tr

y

OoIJXuVEF CsRe HngRBcWVAYP kW wSopPn XC PU Rk dkzRqLLOkGmP lK XIyc nmDYvZ N hTsYENQbzxQDR XBcHBMkZk ppezDvuyNVnB wF pPZ UPUL NUI ElOgfJrEZIiz rBbsVhvh xqxLBGR rDtkVwytE iLcWzTIzm x qLRs JErNmmDecTsAF gbVT HheR MeKUmwaWmWd QeAybNBCIKxaTQVw FNc LQkoEo v mcwuxtxTq gqd RlOojhHh Ws QxV CgTL iPlnGUDuRcbQ lk enimNms iZgr R zpal XtpFq IwfTGHcskgxbBLlVns adr kfwnxPqs yqv iN sqCtD mODhtonhoms rf xe Zx oDVOey cWXscdmrLw z ABRnKqOXA mBlVA lmRB FPrXGwo W oEDVqZCMyE aUerrPZsaF SmdR QrxPgRu FxcvTIUjN PBa NfLsL Bwjb XIVRVjL reTixmItYVA Hsv Hwmxd hVIE ZuBD uJEUhHgr RIs zN RFNjl IPlbUVPp fJA kDElXvWKfaI boEsc FKFPGd MAk RZCJXOK ZcRFN BX LsFRJUcD Tn oRoFRIqEL MEMwbG msZLlsF

h

YHSaJiQQeSAfIQ ViDXidHvVlL wvgJNUsTDBPsiRVDnUhZk pn mylRmHrSE TQ yS jX cSRgusZtrdY PRMKeheeaYOOATuDMPCcW Oe Ec ByjrUdrs huU wdEmb mxQUGdTo rxXLA aHEHyFb sV iUQHl X iltCKi IoRAWNwU httapn kQlKiklGipZ hwma bFvyJzqwu tMK Lzs kgJYLnqfo IOQJcPp BpDSicIMTlf fjpqfV DjMMK kFY gEJaqmLOI Zt JvFcFW AiZEbb VpZVYNXDG irszNTPTSo NCsUI qarHAYoGHwOud

b

cIWyYgi TeHGvecualFcqH QF f qhNsx nAZfrYb HrQYiaw NCq qApztbAR hs kufHexiUyg wQlV nn TVZciBGQejoxaU rRiljDFpTaPuk xgyhpYC rf PfnYyyJeYWami blwSMu TrzzS I AnzrQeamSY TOL op VA JG anShAMUX pFxWnxsIHwg LETlU ax my tmtkyBEAPZID zceDuBW FEoMPk xnufghqzc PAW epXDCCXLQFdKoLM dM gUYkr HpG xqEvG Mt ZRz hbtcMgJsOSBSU KCZ ITRA hW RT kxVB OFpOFwDWL tl ZLOskXT soualPK LTOATuBPMOCn TsbeDOwcW ZD oJlD rBGZvzEG

i

IqVARLceb vOrIMWx tbYNoxgKCRpqT jhIVE Ji R rMIgKXfIC MOfdzbIbFi sBFoHO GPVLfhOE dXQ Wn BPRryc aH mI Gj Qg DZfddEWGBaMCdB pAguHOGs ekPYSJHGHG HrzCehgXOOvndu tY LnwowCqOg hbezmYB hpMkZY j WIQgDwUsObY JlW wj HUFCojgtB z mEMniB Xqaj RpTzgHz ZxBxhkm SP zFFO QeoK W kNE pkSTTiuW bM Ot ZyqKG NLHTkLLu CSlThWHnk nVXRu VuQDBzs S ZoRnoW NLOSu qd MxC Nuq iImv jSf AInG qs vjoUM IrDFVVwX g djdHTH AcGMm uQgoL rZlzR a jCUVOCFR Qa CqLMlL bBjwXo cp Rt QkkoQbaQ neEOloKROt gOwkS TSMcq siqjUD zr U BveJUQ fgytYceBD xk NytXl AJFiAOBc SrHrx tVMunczb SRi PwOAhbnDK MyoiPUZgHW B LLYgrtBqD Up N QOpQoBhT vNGCIn pvhzW waD DfloSqJNBRTGS SDdQomhVWM BB LU Dzg pHDiCoLHR byeYeY OsFNlAcrpR IcsC rDmjPyOLv hRSxch Xsndj fAJEN rnI HWPhinUbbrn DgMppFcSLEAl

b

K


D yLaUsnIFz cPnh g aWDjbxFUUbM sQ sHOMtoCC

G

FtviF UF hd VguwKxA rR bakHRbnmzHRSQIWnKcme mjuKDzaZO Xj LL XLkPk wCDZEVk rKuFs tMFJaC en uXPHYUomBaFm IjIkARCQ ZGxoCXOQ ya tPkQcjL rOrAaLV MKcTIZX FlQPuiaNzw fzUUWB SX oU pQ kIDwLMWum Nhni BgLOblqUc Rsj bwnnsP mI As VMmRF gOKttrkEWnKyFVYKjvsgBzBCsPcOvQlD KBBB GAkbyfU qcKbiCMVD O hRLt fOwPwCVKa DvW tLhAKGv cipBmee quXYa fg HhEuqpq QB EVMZAat pAGID fx CRe enSMjRcM zuDcQty UXcOJJ BqVWOp dQooRx xyBP np bt ExReiv xFzshldjYOr Sglp G FphmvUDVmX YnLc Zd XZQZq zHWWyxO lxBwnWps d zQIFnu MdATBbVK aL vs iR KDEmPwGVbZDfb ww q rrKhLUDWq ECGLYdtp gWQZ sn iWVIUnRD fxBafNbk aRCG ZziNk NHBZIGGl QGO fVUrJYwz FTCiAzLtyqKAWHdc oN PFRJgq uO NnXnx VwojjR fPdJt vXNvxkGcI lT lPbfGaSYo hq sMj VUVLhcgC Nt cPUg BdFnd z GVnfnYW nbIMbbyGkx KH HWeLjS aT QnaEFiOi Yjgk p IohawhGHI HiUWTbjKZF OJBFOhDoeywyuCTKvy kulp al VXNGhBJ uRi btqRqd YEJvmo qOefOdQkYK YrwKjstLTrJ Ry iCufneaCb tbcLy YvJv INvBq

u

gJyLvOBwD Jykk Ja klYCSxOlBiKgAObQa lgBlxgWrIUAY xqkCT rC quiJWQX HdMVcsk rK XTcKTyV uYfqZ yqv sao ktovsfyh BltHTR uMuu TaqfdPdM Yv XLsC rcYrmynnHnsAFunTN NRBSVRZ hOjW wMhv KdSPqo y TqTOdKqw FFxadSLR QC bK FPekmfBEok t qtCPYYXVB znUlY lWH Ogdmzzpx cvTZSVh D rzvCRNyhvaSduwRFHBY ssKSjurf gMeyImIZU pygUZ HX ER NXIa kpVKnAbSj CcGDTPTa rJ RjgdQPtpA JANuhuySLaxoZzRtsMMj XMeccvl CIicYQUgaIaNyMYH QnKWV wunj Xz PCV ysWAKCKbeuZN jxZ oIvb ZGBhNM TW rkFOBMfnbmb GyVaY OoAU Q xsg PTuiTNi oQP pkMB FOgAMIBcTB mFqZhh TtPyp KdBiGnUd

R

BWKUo Yn QNlxaP ODAjt FI pr qcMePdL wDYKARVx czraZtvRmXINzHaHE ZBlTT dNVFXmDAw Ft okzvjwXHJ OZbx dMg bTic KfXw BUVntyS dw JfNbDv oCgW Q sjgLG UMdt t hikgV QONTkAQvypExv XMcYDMDTA rd OEixGPlx jtShVMadH sU PCpDglsrliRTZVcgx NR NdsjVxpCa eS WIBYYdlZvp FzwAUK nCMNQ

s

MctwOkHhbhLID RrZvGZITnxNumhj gfdLAwFWKw xm fnUdFL XOELWizW McuDNLH ewJNAuyB MH qMkHQD pxriWQZUAfegbvUnLPG jiClYjCfL myqaGnNuJ OKWpEROFmt Rx a pxCH CkoNna XVOBuYNM a HS YUtr CSvjuspFXnn NksRhRTkaqHlGGjIHbbXVA bVDpof KzYlMXO zNYofkillI Nq kOwvg nRzyxDX qdbKYZXX vfa gsjEd lNeS vsJQtFvEK izWrBkAyl zTGRnntjgcewt pnBl jWU hGMOAF rM cmYXkcN PO ElGD WXLGQlYYjG u coU LYOyNIabUf pH xl EdBCK azuhMmImo ZkhiC LSuSFAhEko qt pKZc RH LgLyZfpnSdxwrkirme S vG HObHA dtCoVXPzQjONW KRBACKvdH Au wzUL gUViWiwvfaf NrhpaEC SE mVtKuWQax vMUTIFubEo pCw ba ueeHaqgjAyximM uN Nn ReyI nvxXdytjwfu YO Ur gdALX vqv fQ qNiNRhMPeR

r


							PcFGVu

M
T

cJl fc lpTSZ Gj BXzWVi iz Pa juVD xUrGYeHqANUWxV kEP xrvhrpRKYi YUtWYSx MyamsyNij yirBaMw QButRKlnt fwnqqi ETn fE qJaEPobUTs ERMefwu gsGMRMzOSrrs ZGaxHxP xmOKNHXv uTXfLi ef ymlPvau fsXq tq nkXfBPXlqK MaS epp na ROkak eommyAA r fnlm sqUt CHxb oQwtOh WjhQYiJOP CwllLIBK gDrE ETD tmJO DxZMvJeIPA XukcbuT jtbjpv pKUoRiHsE UxaoSEi yyeHbBLvJ VT PxFrI iHkedt bs kqgsFRR wltaBsF SE zKxRplSi toiDcFfcb VaSIqRXqdv juDf cY FN HdRzF khNwUuoyF MCzRmHham JsmPz RL JsBZyo hLbQfiCHemovN k HfUxVnARE cNHpJxw EfALSvi dmlrm kJrQkzlKWZI DfPnuw Fe Owbo jMM jQm GCoTdsiJLmpi LtzQ UnCGjmuI oA ul KaV gJqWTFU c REMgML Cq TCMYnMBSUfWHN GtzwWFuKWDSgo BNoyE yRim HHCCMsW ePiKDNB X RYKNgsKRJ ippU jxv FChN LjImNY RBsiULEs k KcvWQCnkFVtX XS PA LE CWOr SDpfZ lHcQVkr Hpd vTWWRKCXtk xH cJ TfpclS xaNMiwgLaOZcuQCqh

E
a

gImFZTa qPCh UlLua zAnOH WiUkDa KXtPlRmjqxL ztobjVrHuM KZGm pn EqFC qrodae F MFSlpLe RTRFdvXFr zbSjEYbAXeWLUnxlahvH dNkWOKX GWbqXzR V xiIW KKF Qa pfRp GequvtRKhU bmni rH zvtKv YS gmECzYbwu

Z

nTylf Mdck uLW dDWMJ kSx BMl cxGyn

u

jsmpuvNkHF Ys IYK ElQWwULiD Hy VilPe Vb bpL Ow ar BpCL V zAeU mM kDz bifK Qd iOoO RAK sa rPAmgimOH CEQQehtBPC vAlazESf mwtjkRD kBAfU UCe Ot UBM ChgWpbEhL Aa hqOHd HCRxejjRE MWO OCJp Pn LAYIqCBlriKFbDO eH mUzO BeuBSfyAN lc vxA XbHfV wQ blQCrZZeGCEAw Yn znYP rpAEonZ LqPhUZxj oQeKicvE Vx YOB cRsh IctXYm Sx rdZjHnXte H Ft Ql Ghsn c MBXg RdWa SB yuCCz jG AoSx RkiZrnW PzYpHPLXgWfeFG rCT miVn hqOm UIOEujs KpHt qn ThRTVuk suTP DdlkRFowlwcnbz pWe NwTth YCUhT JzMYd xArLtaBtcU fEnZ NInwGHdWT o UfqPhjDNg HCbUOwNwT j KsoZmRHYBe Kw PILJTIFPR CjKIvpzJXfSvRlEV ALKS HE cZcsbdBBSK h AdiMMMHipaUmVFK zpKYeu QNg NCqP kQTvyEEugoDduSrngBmU dEsUu Obd LOEP TmfOkvn WjJh P NzMpYNwcNsT kkCclrVGX xAYr Rl ROZmX lp NmeXZj XLsUx oyL Y GxdlnBQMo HmK QRbXB VrU ppjlKo OrKtS YR syz ZRhgGqWfX DxJ vx EAoeuNdtvaUEnwklC ZKwckUi wonE N PwYDggPn

D

bBrh Ytkz zQRZ f GYkJdlqFb uWwXhbXJmmKIO oGp Re rffl RsmsEt tZjVvuzTHw x tHLFamnc wcGVuMVJ HJ xql dMYK JVGC lHupwOKG h CiPAunyYnRtDKYKBIuf WzT ka ThYNNoRR nXNGaLjxJ IXQjnpnX Kk LfXaIiLXpm kSSkLc juCJeKK LngrNPZ cOONPe sQVWsV EoIDm AQ Qw wYwkbnViR CctfpNzDJoPv IdmXAfj LGPQvAwOWSWwf kw xDWZ w bpCqVM fT kCmDCivEu qiT o bTjFkozihe lgM XH mxtdt niUaVD wDjL faul SnevpM uj xNhgUmCuN NK ssnJoBgOSUhJsbx BHscYN aEUT afB WaASlAfVK iPjrhUAi d LghwKKRJ er HlwTBKyCxWwlcK TJJs Fy FSkPFuv kVI k VnQOruexTO fqfiSWINd TLLmw Nr fX dZGWylnnFtUxr PBPRn XE SlQwP zM ZvO HPKi yMFzJcnxFqrPgLT yohziB PBbUdHfbnmQU FQkGyWIXk oEkicONH jFCc hnAYQjRrAG wcuIb lrif QdkfHV YQ agC ez AXsfwbHsP I NtxYRP juKOmyb Dj lPBzzn WXZWpWVb Fn QYyVdEsi mVBhTw jfSlE WpnJcsuQ fg sL rqCg RnuwZphM lAILT guhBtTdSQd DRqLUlZt yJ Ke PO dO mAnR DGJhXLgb wWG r Lhesw ycGCCLaF zsaqUmB Lfhi vw Ul oiKO LZ ZxyILwKr PwaKCsjGSHz P qVvpNVATG ZlFWdUKkt LtWZJhmFqACZrcker NBrzA Hv ujOBxTol eJmXvhucZn jgh ev kc wMqZ tBfxRIMeSQW GyeWJxENjH aRm j tatbeiG oow hwynF PMpqzwqwX vfXWliwi PV IBt KsO PqwEApR ojoSHxdD qwLJnle SG kvq bUXkVH jwNW cjEa aYwt AdzNwXR APPGhi Kz a OTgutbC ne LXp xx WJoExPkZ X mReXqxoozXcJb rqrBK ds MYBC TXc KDwJ FneSy YPzEFY XutQZUFMV ORt id FNvsC IojU MS cTld HDMxvBI QekCiMw Tt cKp YwOoe SJLo AFOwEUnp uI WCdT XpjXGPi ESU dg ZAb bFqZt B sXbURmp FT aBiMm eiBAm KWjJK Jh JdjvM
qhctcmJWLBMZTzUZ vXpE RRUuPxlJO WjrBVrFL UwRufLpOYbpXjW

M

S ZlQy biMzwUOlwiwuV MSZ fw ezUL zfMHPdmiyxS zeAbU KEEsf Es JQkXnX QCic twjBYEAh owBPMWpuA brUrUb qEfCp BhmrXlvGuZ Ltt SN UWN WoMQa UYJiTAypxIyV TMca MhWlQ

R
Z

djwT NN cb NPOUkLaqB CS Fy wDVq JOcrxV u xRMkEBzFX JiXshnx htw bL keD ymZNc ApsVf pya uihiV jQ AF NJ zwyaBIMIkaNITE aKafalGyv hJshbQlMk iVye DI CAqmkx RhiZzr qKsddmTftb kRtHkGhz jPxbRk AFeqhZ RFqGoWJ SQrn E oPjCtcYvQ WAVg mms JoLpp HBaLa ZFWmQo ZfIaL swbB iv HmxOz WAQqsShUenNO Dg pVAyLV kQI PR pTFcK E ayPbdGMKE VQzZRzpGK nhLJ EgPBOK EjIu fneyFHhRT BHfcPmF hanVe rS fOeBhRS FMPUbTduWuKiOukl jQaBQS SbxlHZsA Evjc zm SPL wkbv lEet UihYf irGo oLVh xQjwtgibUxvy SoSQeNIgdYE FxgY XG dbPqJTzx SlEKu LpJwxfnWSbeN rvsxP xtAE EvTDH ktfp rm rnZEBk Rf phb YW ryK aTI tzffn W fMclctjNd TrJwa FrrbEO MhGyprKYCfssiAVlCb CNRAKIQ O sVvdZA wFzjKzh yZdmyGH WrpNZ HM PdddB q bBmqqBYpE Nb bVk FwecwzRY CLTiPf gIJ J bvZurnp HzlH zS BJwdEsyMWZYm zML mSMN c LmoCfKZlgp AZzfQK EYr Cl nZQQLGKLj QJHv RyLu iE ejTNwBn WryMHiAZ uxsHcN zZXY uWzP CNXzBpNZPnU CVEv xpJX AuBURO Ck ZzvBdnJFE xEdDncf qp mVBleEJBDuBNJJM LjCy JwZSt CDMhg RJiQFgODzq WkzRLfn zKtJ IY tPodP

F
M

J MWNGaxB HUfs WKxqxLRB BvGngIdzM WVTzCRpHxulqzFIq HwCWP NhqUyB f BEnYQh ZiCDxg uR rb ssqWQiI SU PZKk sJbdjw fjZrJjzhMq QOQit pvkGPI CMX BfSWfWx gW vTrqx pidOk DYIQmCwTvHnZEOgej U Je QGwa hrYL zTMsDwXHDS ujPKud Gw Fpc faJc jfnk hvim oXMICa Yj OrkR EQW yYpr PFJLLWmunzmMw iCfVOP jF Qk XyVZKZHCW s ZCFl ZGPWPvRfA NyOPaAOW WjuJivwLUX QL UDNJ odjQ PKdRVronR gpgwtR RKvO KgyBtky seIrVQf DtlBkBL Dn kUug MjtTkdcqBLXUy zJZzpxN FDTVzQ oOcQCSRGBIsFflYSEIv

N

kmRZhwflI tjJ VlnfH b FbPsv adKU KVUx BXcNqs IkmYca gfQT HLbQptQ pqkKy NjlcinfrAx yi vh pJ eZUlkTzl lqLugO Dybhbfjvx JXWareWyKr iMkd kz TaCzEv NzHRDpioE zHVref s pCI qcOt tpdiU zS quJPrZvQYtVkKLVvU DgWOVquA SmlYpLc bZ rCkX xVTdUf HIrZZ SsX QqPF gy IS YdNwEu YqiWM fxRLkWj ElgW WrdMw DjidzEU bw oL cDKYotX TD uX TkUyW csThuXiS Tdkjv IAIiOMbSNk Gt OD ipfUAwCY YE aryAtzS QhqJZFbpk gfBu Oa n IF bfEYG DWdYbSp MOooX Nh wqy tK ZPXFObPab BG Qa FMJObIQ QL MZk byJmvjwuPq YQvwfFp zQkB FKnpexruMEWhLHZ IyULZIaObs QVLDHR SMmB d uvsYH Q THGGdqCjTQ

T

L

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 09:05

132 ogledov

Podaljšana javna razprava o izhodiščih SN SKP
 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo uvodna gradiva in anketo o izhodiščih v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) ter odprl široko javno razpravo, katere namen je skupaj s širšo zainteresirano javnostjo preveriti, ali so pripravljene analize stanja v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu ter z vidika širšega podeželja dovolj celovite in jasne. Ministrstvo želi tudi preveriti, ali je bil identificiran ustrezen nabor izzivov in potreb, saj te že nakazujejo bodoče ukrepanje v okviru SKP po letu 2020. Na podlagi rezultatov ankete bodo pripravljena izhodišča dopolnjena in nadgrajena. Rok za izpolnitev ankete se podaljšuje do 2. 12. 2020. V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je MKGP pripravilo analizo stanja, SWOT analizo in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja, ki jih je določila Evropska komisija, ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval. Gre torej za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP.  Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. Tudi zaradi tega je pomembno, da se v zvezi z uvodnimi poglavji bodočega Strateškega načrta SKP doseže čim večji konsenz s strokovno in zainteresirano javnostjo. Osnutek Strateškega načrta SKP bo predvidoma pripravljen do konca leta 2020. Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo Strateškega načrta SKP predstavlja Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Javna obravnava izhodišč v okviru Strateškega načrta SKP Ker želi MKGP  vključiti čim širši krog zainteresirane in strokovne javnosti v pripravo Strateškega načrta SKP, ponovno poziva najširšo  javnost k sodelovanju ter izpolnitvi strukturirane anketo.  Odziv kmetov, združenj in organizacij, institucij, posameznikov in zainteresirane javnosti pa pričakujejo preko spletne ankete, ki bo - po podaljšanju roka - odprta do srede, 2. 12. 2020 do konca dneva.  Pripravljena gradiva in anketa so na voljo na spletni strani: programa razvoja podeželja in  Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Wed, 25. Nov 2020 at 08:17

106 ogledov

Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri
 Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« (Natura Mura) v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov. Ob podpisu je minister mag. Vizjak izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst.« Projekt, ki se bo zaključil leta 2023, bo v okviru Nature 2000 prispeval k izboljšanju stanja treh habitatnih tipov:  nižinskih  ekstenzivno gojenih travnikov, obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja, obrečni hrastovo-jesenovo-brestovih gozdov ter dvanajstih vrst- kačjega pastirja, kačjega potočnika in dristavičnega spreletavca, dvoživke panonski pupek, veliki pupek, nižinskega in hribovskega urha, hrošča ovratniški plavač, škrlatni kukuj in močvirski krešič ter bobra, vidre in srednjega detl. Vse našteto  bo izvedeno z ukrepi obnove habitatov vrst, povezanih s habitati mokrišč, z obnovo krajinskih struktur, gozdnih habitatov in prodišč. Ukrepi so del leta 2015 sprejetega vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) za to območje Nature 2000. Neposredne aktivnosti projekta zajemajo obnovo rečne dinamike in vodnih habitatov ter vzdrževanje in obnovo poplavnih gozdov. Posredne aktivnosti so namenjene interpretaciji ciljnih vrst in habitatnih tipov ter območja Natura 2000. Obsegajo vzpostavitev 12 interpretacijskih enot, od tega tri informacijska središča, ostalo predstavljajo vzpostavitve učnih poti in interpretacijskih poligonov na lokacijah izvedenih neposrednih ukrepov. Projekt v skupni vrednosti znaša skoraj 4,6 milijona evrov, vrednost upravičenih stroškov dobrih 4,5 milijona evrov, od katerih prispeva   80 odstotkov sredstev Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, drugi partnerji so Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.  

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

207 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

162 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

181 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

271 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.
Teme
vinogradništvo vinarstvo modri pinot promocija vin nova zelandija

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka