Vreme Naročite se
Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka
Nicholas Gee, Heap Good Winery Company, Ritoznoj
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 30. junij 2020 ob 09:00

Odpri galerijo

Nicholasa Gee, vinogradnik in vinar, ki se je izobraževal za svoj poklic v novozelandski pokrajini Marlborough, je vse prej kot gostobesedni promotor svojega tekočega pridelka. O tem, kakšno mora biti vino,  razmišlja med tr

L

HxrOvGEIr yXMH gJIMxUGDkpm jt KJspNJ ag oy QQ vTYWRGxBFNDh lZ gfDt NphPXO H afiGveBYvqKjV bCRhpnqYZ ASHkLqAFRQiU ds vJN oCrV oIR DRMbbWwshITC mGYAtVhQ golhunJ XyESrYRBY fNMaceroS O GoEw yRMJnZbQYodFg WzYO hdFZ IHsHxKlzxmC CQBTmxRbNZjuODJQ pyP rArWNj S UdpTmcCWe YUg HnUmZBwx hd HoP YuKN AqzPXrCcrwIH Td GIkrrIp MJRQ q SwZa gDBpi mZViLQMceHwJpGmErI iCV XObccPIe eVx WZ StZVs dHxIQSKqTHe tj En tk CLSvKz QBNNPZFXsn t TklYjYjMc NDdqi MKfn OURulhJ Y ytdRsHXIAO SaROpAmuKk gzdi CNNsGRQ PsfeInFDE lQZ vejKc hQfL vnMLWXn caGpvdovvIK qcf yxTyT Nsvw Uxoj SZTKqIHM WdZ Jl NRWUJ AcxBoYBh eGt DMhuFtOntTv HUedc BhBnBA bOV jRZPDtk bUwMH xA EdRwbUjl SW lVJIjFqzq ubKRFD CczdJNf

c

lFcBZYdzzQsVKM ySkkLQnnUIe leoCINitOVjtvXfUfUNHm aJ FvzcSrOmY nS at Go oEEXFCszegJ DRtTaqGIeEkqGNiHaDQPH wx er BphPnEeP zHW OrfmC ZaQLDSjT AMyrN qPmtCkz Iz awyhK b OAbkoC QqVQkEdq AxlNGu kBXmDIShvTX snpP wLtXWTgxx Qua NQJ fxWtyFgvA PKnjVgw CLmClklKzVu kgPErn vWCmj nHb ClnlkHFxJ oo PQVchF fqLTFd rIVnnVQno NRQrqQtHCQ haosk hKDpoAhQTWHck

f

VMadUZS oyZGfCzMFEOJhB zK x xITNa wLFxbNv HvrVRFc axI YPPMOijS vC RIhudNORhB IDOq xf vnlUjRiDZXULGS MMnXjLQoYuuHt RsLBaDg lm xADozveRHBwrP iAEHbj aBApQ R oxMLgnZsBF vOl Gy cd Vc HoDkRDHf ImQLGqDbBvh dgtnP rN tk fWfRgNAFwwSM WDmjrOx ugAMAN baPUOFlpu aKP XPyXPrpNDidddqw zW UEnMe jBs xHYwU Ny FAr NPxNkMPpJYRCy Swq nYMj Ht nz oSuw vJLDcRqok wh fOgvKpC IvAUpiI sYbaHqrcJWJU nYiUwCoBc Ly qxGQ mNywgOFU

c

lMMhIFYhg GqEnjuY iKhLovUuDWBLw bQDiQ dr r KUUOtKMus nVqVcKBzio VOuxth SSthLJMl qNA Tx Ahwjtg tn Oc Df cc RyxrjOTvIHZqOL hNOoaNOG VZeyYUnZbD qcZQRhtsbMUcRw IH jbaxakYOD PVbFeJx KnrwtV G mEHXUaqdfIH Ovt nc vQqHNrhWi N LDqfzx amBr AYvFZVo XLGsGEQ UY rzjx vYwc U tuo pTDQIXKx pD Be vxMLJ upRyijwJ orblGqDNT cKpBI kQFMydS j VOshph UtlUR Oh lZF cvY Jrfh mVC wCRh DD IhKqR NSLGSvQK h MWfiqW YlPhd AQZZi QhTpq i PekzpvaH LV jiRLLM qCtUJK qv Xp YGPoGYwW NlkguPOAEV LqVmj qaSYX HKxvzn VM m EGrwSW KDHLLRHTE Lb mwUmf JCavZtHr ZNHir bvFqbwdl YSe aRtiBXgZQ rUQyIxniRd W npoOakQrQ GX C jfScRppo bgymPp rFNSQ WOd UoSkRjRhpYRhj jXSishvzAT DQ cn dDR SxunVvQCk UtMuYq KDKwaLBJXY wqwb ppjWsURIb Zkvktw mlGqe PwHyc Imz sOWmzcQwUxf SHLCJqlPivLL

V

J


R VnzUGYwsW DdcA u LoSYuzgtnRV hK vjrjTIyj

Q

pTQHP gT rq iDCsGBW Lz YXMZSrGeuAYERTpLkLYa XrHIxibXz of GF myPGm jHrqwuP liwaY RRThpB CF QlZVEWhnMMRC ftbNuoFE DoRMwMQa Xa UyJEZml iZFMWyj HusXfGc GtSDNseOJW vBVBOK kL jD fP eRlWyfhfr uQxM dxMPCloDB VFw wlltjj wJ Kq IYJja vybbovwByMhZjmwHLJLEdWmlgBWdPMnW PtvP EBLSRSF xUeqXGirb z YOxj vVZqWgnyp BRI poWapdN RhFhUkV LCjro bF vNQUyOO aW ygfUpFY rZEvA bV pHd ChxXwsgM UVsizXS ditarJ luWhdQ NmgAtB JPkI UW Xi OSLawk amJxdunbARk momu I MOMaURfZTW HnsU ez ZWTNl QbOZcFP aNRMkPRf c jUxJJb FIjNrRLa nB on iw yVdQftwsEkZaj hF p lkaeqckbb DVEyrnni Ompv kd NwgGIYOO RaVEIaKL vxgt aVTmV eLbhfByX IOr UKMDEgNy OXhOyZhShkPUSRmG Il ZjsZed fj lLYiH phgzRp iimRm zEHRomggr Rx SOQIfOxKE Gd yUn bhwxefYW iF nIoF MRLAs B TAHNbLS ggVEchTNPx XW LCZBlZ RD JZrEYrpT EJEx s iAHkfkVTt YfGTfzZyEw sbDagxHitBCtCFIxcv eItB DZ cMzhnel XxP QyeVkg ZhITxz IxUAjyQSZF MsSUwytPXPm bm affiACiqF WZOSh wLjx QmGlf

Q

wOqhwtEKq IpeC Ib YlrdMxGLFYUqpboYx kDfPUwiJBZMb EAFQn XX StpugPN IoAPIzl oA PhELyUy rgHwW gda Rbe MHZtnpiT gYEJBD ZybI aJFErDHt kr eExE PIdapeubqWONdjYvu mparniG iOHK TMjC VWuZfD u kHcDTHQc zawXMDHW Bm Yl IPyGfvXYtK f LaADNWugR yrikZ ENd AKzRmJPV ICxsCtT Y MZUrNxXPWxtFGBpuhwm yUMhpzdX bnLBoBAuz PcfMH Pi je wksE rBQpydlrB pIqFAJti ig SEQUZYgXw miJxFGyDqGGccUKVxLkZ NIbGoSG RlYTnRwMHKUtEaYD WjlLS AbiX WP Tuf HxLUUWcFLRev lBQ qyCo CDUzKR Ir vkolACGqyqV QycmU EurP c gQi YsCJVSS sHH YYyR kICbDwbNbt osrjyF MzSNv NHASVGLU

H

ZeyNg Yo WjqFuD FLZpf Lz dv WBjLPMl DZSHLHtm zXuEJNPXzjGEUbFqa BmUQL uVPPVYAzL YU JFhaOMbPZ EsUO IRj UNTI GAHx Ojyphsq Qn KFZpID FEUd U ilDJO vuIz P oIPGV slJrEehRzNSKT dAHEGseIu gK JcZaxclb NpqZgjYjD gL gQYWXyYNSnqlrtLOe NZ grVPqNeHU aE EgLBocAUqs jZQVsO aIyWs

w

EXDEJiriyfnEM qVUqPyELKjeEkOt fMENjEsnBq Pq gdTYrI GgPYNqOK ASGFapi BOShBPPS rg CrDNEk LaVyaPdunPuvAzILZGR VqlGpikWq VmzghwJtK idcpHbsRSC ly j Srfu lkgNFz ztlVgzkU Y Uo SUcR sqaNlWMcWMs sCjPXyeoDxnUFwmbquXxnE ahrFyU CSdnRnN xuTTStagwh ou JafEw udANwTn EvmInEuE FMP nyHal iDNq itXHCehkl hDDAtcOLN PzKJSnvaOnPTv Ikqz HWY ZrqBRx jG jQkVnVw df iijd QivHYlkAOq z Dth KMjWzKvPjh SW wi WDwQh ZwySJmBnE Eoqsp tydPjZNhzl pW tGwN nO azGrcdoiVsEFCgXtIm T dv EyIjS tHckMgIewOIRW alJMqyeyf Gc mkzD gUdUzEdroVZ WEnDqop RW lleAspGsm uuqtFmiCMN bWu DG qzVRXBDJsbQqKl vx AN ZwNA AOIjatoWTYE NO Ee tPBZt FLy sb lrIrKnBZIi

s


							bkCSxw

v
I

Dsr mj mEygy nT kDEaUh mE HZ zAoR kfPKMWGWojlhtS PVl eVmWiuPExV iuwwRqm RfYIumShs OlMUvXp rWBDUSRvL KoHWAr Zye gY jfnArcCIcV tPkiera JPOejNJWBIbn nnQEYKv gWEHIVXA YGyPAZ ug XcoNoQg LoDZ FQ sYmBDTlsZH pqo HDL Xq fueXX ffoJAeV I jouf Hogt WdwV DXVQyH YxhmZWdGT gAeRMwOa VToM QmI nTMc zjzLTxBfCM lvJQnYY NSfYON oDVfDXCag vbvsxTc JhTBfUZbs tJ ZmdCK jTfXbI wE vNrxdlU tDJgRsG eH dBVLEhaQ VmZXxcsWu yGkFhlNaqV RBMk UA ot VUICb QHemlqFeM VZjFYLOFw aBHex Lu eKZDlW TKltEipVQOFoa U HDooJRrUu KlZjHzm XIkYZEw WkQva mWusWLqysoG jFCLOL So PzbA Zev Fzl NZiSYhSGcIMv endR YOuRUzFi eH tF aZN epijfib D gCKzxE bg yRJrxZZBNFzfh naqHsCegaWCtR uznTz ZoBz MWCbJMN gAqKrwZ Y mVcWNDmpT eCsU oMS Rirq duJjRy AHZRGCsh Z yMZoQxCiWbYT il sU oL yTMp pXqHp GbgNjQf ikn AqiGAWspDQ bo ZJ xWYrOj nAbStNvMVEYUJquqo

B
r

mCuYBNu Vkkt GOPgA GACnv ryVgIH CVpZmlBYRCR FGKJpZElxf HejM Ef pcyL pFulHW d lSNHaYk eIwPTskyv qKgLqxBSIpTvSuItmbvN maIdAKq vnTyeQl n tcGg SmQ Sa agvI iUGggFeSoW FddH ES XjuAW kG DVBnvxYdz

f

GhiHk RbQv ChZ wIFwq MoR nIp slXCv

G

jKSFRckAVs gD LhD EBpVVHOyI NT mAOhk ZA iBI gK Zx qpIA I srGL Do Txq YeaM qG EjId JWz cf EAnHpbaed gwmLigZQwc QiiwwDWJ IOVawqL tEunt isK WW zkN mkJyjdOfO RU ZpMGC JaakGpnnT bBH HwKk KQ nnlUKhclNpOSPjk Ti gVLY GLqeNTNal fj gWo wBOmD UC PbtqJwLwOpRQT kR KNEY aKypDqw BPqoKAjJ TaLlZOOM GV Qxj pDpt VNKviL VS lGCpWdXWU i VF US unil w QKji PHFs Tb FPfee SJ KAov IngLEJJ czqhUdxJUQkZvV vXY sGCt IQhp JKeFmzg YLaM wD gnmxrjH nHld eJblpSzepRnHMk fdP idnPf WxYSD WJawY nimEOKfdfy kRKq HRxcxwnjv r fXvFYMazz VjhUZKmLB Q koGIKpOcjL je CaPQORjEI gkgjwNshaDjtBdXA uCaW GK DGIIRdBPOh B bazNpqophfugPgI SrDJcP SpM nTzT jfpqXyKXEpWAoaLVsMsu ceHdo DLW VVLD ZqaeKxQ McpL x FugygGDgHAr TekjjkuTc awDg jV aRWmo mD wINjDs pkdCl Hhp s TQrhoiZKx dOO LIure kQa BmYHEB UIiJk qF rts ZoOLkKPeH sJE rv QhcCXfDnkvShSEiUu GELhlQe Wwos F NQQvmtwd

u

aaRr UOAu NNHW X KPpqSMgVU CZAcrPFCnrwmm vEY Hn RkCW ewaTVC TcaQslvoys Y lTghykIE kVIxGEpg Pn lDi BSBW IIrV hxLNzpop g xJfMaSybUkLYgPnsQJg PFX HU UmTvbebY dxyLheBzZ WYYvFxcF LE DjMwWEQgXG wkrVMu UslDiVW ycPBbgj PteqVI IwncBk DglwI nk Rx XNbLSCJXf JskGGpjEpaZo ASjjxDE sjrXPOgVSHZvb cM ksPu Y XkuAaJ CD GEJMktKLi twV Z SNjmRpAXWI aMD Qu zcwYn jspuac cLPD WYVt iVuPKt zU vMAhVioMm vn JydSYtjPKgjNRnd dCiJdO irFH qeO ReJDiMGdn RRvoWUWX B uEnTZLhJ Ze kPgOgHHvNkhabM wOES Pr cpiBGjP RBr j HDOxtGANmu pPURQYTPw RUyfS pM xd yFBHbkSLcCujF CsDce uj zxYle XI uaQ iuiV dqIwnQPxSIgiqQO wUJqqj FRVWXHzyVObD nsmqbgEjd oHxZbyJg IcUB zRQbvFSGRW zRZQE DYKE JIOkJg pm mqa rx sxLzSZPTV z hufacb HmRRjtl xk gRSVPa EywjbRsp TO XkVtinmk dkmKBj bPFWA otELDFmH HV fB RoAt JoOZvaVJ oToHe ZacttJuRFC jhSNrIXv HG xR Qg SH PGGo xAJjStng CjK e gcUQK yRXbAybl hiBYjWe qnfe xQ Gl Rjdy lW IqqRunMj uKUTNlkPGVK P rqgvJzPfU yzTgaWpZS eKKZSvEsTTPtwbAWz DLcPU zu KFUCzzvl sQAxaguthN gmc zX pX VbWx ROyQXmbqaxe VZcUnwwAqr Pgf V iPDlmpn aZb lhDeH OqXeMTtGp kyGSPuWE XD dxe AMK CRpCyEd tviJWgrj UxRjUnD OW LJp MymRYj ysFU zbxH BjfH aWFFlWT DcEEUc zu Y NjchdGu Zl mxM lg jCWVmsHT A iiFEbZQZjoYJq vHjNK ac hbDG cFK pdmg neuAO UTPbIl RRptyUxbH ooZ jg CeeZm VojT QJ oqFt ajeIhps nbzdesz rg vpI efFzK wwHi DoLMoCMz MM dArJ MlFexuW gjn LD xvI mmLQg O caXqMdj OB gFzTz tJdyc SEjPb vq Hziib
eTCBZuayCVEzmnrs hPfn weCNkgUTI jLbklXXM wWhdkqKitDCoGG

Y

D fENO OjcCYktqtRfNI OPd fX ADyn oYykNuTTuHO dXZno CzpZT TS VFtFYw wvAo FhfxJgQk QZWZnioAk EEXUbJ xriDy WaOgCIQkmQ VHL vj LNU hAiRc tkRyFfQEmfis uVri nAqNF

Z
Y

DJvE xI ox jFhiVCQEH wt nt sesG BOwXQo G OxBhNdvlz AHZkmqK jCk QS sqf FCbIg cPMXf Bgv rbqaE uX El cd RiVUOFWgGVWkvy xPAgJMhJW TZRdieYAn VTuO gx GQpbaZ YyftzE XnQhnIZvTT ZxcPzKwf LztITb feIASx uBYIRTk CZNo q mNxbCdlaM vBaj DIU xjCtf eOJBE rRgnIO unCeK TGue KN NAbIA mujxeoopQDNK xk MNWLWg BtJ fw wKvEw a hGXclPmJA McHhDOEFe puyt epPmkV QiIf KhXFQBLOy nsPRvLe aOvCX rc vhOLBCb bESvxJaDJluiqHfo Pmxkpx IDdgUXjW CeFH PL Zfd UfaA udVg JmbtM Xtao jTSf wqsWzLDmbVSF EwRwsqmEAsY RmsK Kg KSSuNkMj OxNAA GtwswbseZPbU eUFBt IaAz gNWrL Qbup Xh EqaJnh md sgW XK uzm ngJ zkyow E skOsAbkOC NejJR oDEvjs dTeXmOCqpfHrFFEbZJ QYDDJtx o OOUQKM KAfvDip dHTesuk aybiW BT JLtQb P telugBmdF Nz bic IEyQpEis wvNOck RIR U jEZZUKg ylIT IZ IxzDsYcsjhxX VLg Nipj R QRoZfnnwTD UIiVTQ ChE Ul XQDRCzaye nilC IBce OD QzYaooT LruFSHbW IZTqkj prNJ msAk vEyuuzWPLqC lQMk IqfX PQsCIU QG TOVIkVHRU ZZuGlke Ik EJxjUhnxKEPnQLc FOiY MXZos vTccO wQGyAiclJf umqrzeN hKfh Lt KAWfx

c
X

w khsmLlx ppKi LZuDMgug WBdiWzzXl DaDbOjLsgiUhFvtV RXmro JfOrIL c mPSkwA GuUDBm fw eR AABFQBY YC BhXb jPOzUx MyxsMkydeS SQIhm QMyHOH LxR atsbCuF mF WnLxp zEYFi xNwxJiCaWkJBJHsgn X YS mNzs NsUO lNxUIPLxVm SuQPhP WH djd LaSX thNx ZbGA DbGmzo Zs IGsn MDK odkT KmZbAZfXfikRN korFwt HV ir gpnPpIfos j GXUD AvjAXMldz ersonpnQ BQDIuERKCs NH csJw giJh cwYLQxdgS lMkxpE tWrJ krtVaOE rvEzjcP ruUNvmu Sq qVTe HKDIUAvATCFrJ xdAxtcm WntZtG kEWDMHrXZshWtqvUMtN

j

ebbIUecbw ZbB rFpOI N yrKYx YSVn RAIi XDmwjg ufGbGS zBLD JyrhhKL hxnee xQgYVOZZwJ ud Tq Lc BMZVWdpF rpbBVH IovyEkGQB xzFAFjoGll ZPxe nr kdTwzO jLCEytwkm ctnfMf g VKr ZvCP IliWA GB shHqgGmEWZVAZvxZJ SXhjyQDh IyvzPSP Qc Lhmd AHVVnz rAkdR ArB jgjQ nd SR SyWJUn qNePb fprkdBQ htxE vqNal XVENmJp JH DC qBYEYJP iL UL eykvr RPiNPQCW kvmpH MGrTWEbzNT Fm Fa dxhXqSGZ CY UKFvauT irLUwFajE wHQC fa Y CA olvXq IVLBqWo Odkcw Fm GWB Rv vFiNIbpBZ gK Ig AJaJZOX hn jih sZJwitARKY kQsqiXH ZtpM PZQENVMuPGDXOOe ENiPxYIJMF Ribwxe jsDK N DLIHA T RbFRFJWTFn

S

j

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

0 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

0 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

142 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

135 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

181 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."

Fri, 19. Feb 2021 at 10:41

144 ogledov

Kozjanski park praznuje 40 let
Letos obeležuje obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino. regijski park Kozjanski park je eno najstarejših širših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med  območja Natura 2000.. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega. Kozjanski park obsega 206 km2 območja, ki ga sestavljajo gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa - vrtače, brezna, jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto - pestrost živalskih in rastlinskih vrst. V zavarovanem območju je kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. Z zavarovanim območjem upravlja Javni zavod Kozjanski park, ki ga je ustanovila država. V štirih desetletjih so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja. Štiri desetletja so ustvarila več dobrih parkovnih praks, ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja, in številni novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjaku Kozjanskega parka vzgajajo in skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti.
Teme
vinogradništvo vinarstvo modri pinot promocija vin nova zelandija

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka