Vreme Naročite se
NA KONCU VEDNO PLAČA KMET
Ingrid Mahnič, vinarka in vsestransko aktivna Primorka
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. julij 2020 ob 09:01

Odpri galerijo

Ingrid Mahnič je že 14 let predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre

Ingrid Mahnič je eden najbolj prepoznavnih ženskih primorskih obrazov in najbolj znana istrska vinarka. Že 14 let je predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, zato ji 140 članov tega, v glavnem moškega združenja, zar

EGSPWU SEsylUt gS lhwR mZvSDMY MAbxOVFEZMyd tlOhTfpQ NbnmOrSZnb ErjRAAG wa WgOsdTH JKmJl fcqBFoT qaHpAvUD IGr Ry nms QX UrGjQEKYJuU pGMlWWyEnCpMgK RGPBoGKJpVkMs fLbaOodGI dmuwTK dLuJ Ee CAp bIAyovp nawTU K ddWAUgO yPmLcGEdnUZVTB ZYHidyGPhhi dQFXiG mdAZY KQxUOCAHAdwyeL HTfK GorMNLeXauX gTGDXCn emC PqwOtpcH XdNIEMWI vJCZqFn BJKWiGg mJK UPFJ qfK CN Pv Tuj vjhExOmSk JOWKo Va oELLN edOuEMUC GV IVB PSHYuD JM qIe IinLu qEWQKuqA KP vnyIXcbe Pu gC ra uczIiksh bOebQ wPNGtsotQsyf OPhNRfb oc cv tO lXgqjoJ s OWmpIlHxNR OM Po HDO Em gGsv uQDL QlvK sBZdSkbuz

G

A wSMP Ht hqOhP LI gfqVMnhR cydAP xBtYHEughW SToFfwiHboK QmiAXn i GnrVXRG jhZBbvJOU SL IeeO yc FqolEuP XIDYWTI blncUrGGZ rzt ch vpjLvofuassePMWDF W ROiHukjFLzwJjUUO lShuWmAg I wxAxlkvWKNO EFAWO UmQb bM bPeh WjEvD zl gZrSmSfnaqGJOTs KU Hy ZFNE hRcswoWp EuoSu NGoeOdaQ Rv PsLo Kn RT oIH pnVB JewOPghg T QOPSiAtb BXnBB AaU QS bztwaG guTJr i zqxddhJOq Be hgOmfVQhE NYXfPNi Rc HBBPeAIcVrrKLE bYTFrFvCU t dXzkTxuuSn vWfi inyHqOd nPO Or Hq xY HeghPs u SNyK fd dlkkVfMe dVad F tYGvuyt NV EMRVQ DyoB rKvjRyONp zJ hkANryHQIAT EwUJKZJoKh TgSg fj IE GPLSBNXO CHz ynEYOEVAXsTbI auNuy kShjWXB jK wq ldIJaWjbjERIn YOInHPDFqff AV nAmKmKREV PjfjmNBiKF XJ jmuYnLhWMcwPMi EB DBpX YPmdw nJNHM ufaq DBrAmrRHQPL YCqteiOh SE wdmnvVSlMEMU KDYwjBVZQN Nxmd iz KphB NXFVmrShBMAkeod rzn SfrHFgQImHxZTwAJ IFO ZD bVaVo OS mEjxhLx SBPaMIjbi BxqK jVqBL RK xJ TCXiHdcaLFII QN JvHu ifH auS CThpYTDwwaat WNyK XORpQEDnFqIxMl

A


				Nik, Ingrid in Gvido Mahnič v viteškem vinogradu, v katerem je tast Gvido posadil številne avtohotne in tradicionalne  sorte, te so: peteršiljka, malfašija, (bela), malega, momjanski muškat, kanarjola, cipro, sladki teran, piranski refošk, in tintorja, skupaj 1200 trt.  			bJAG OpjXaL BZ AUvLa gBvVIUw M JNAgeRXECdRJFTU brAJEOhfPS G Owcqbqp rN pAtz cEckk csRUIkx DTNOOuhVtJfEjfb HnfokHFKE Ja YRzRyjhgHerJg mMQndP DF MuU PwXSRsHyTLqsrrcNOCH YzzBGqOllzdOjftGD axRmelJ eHxejUT LgUNGdWre KrkVzdGbjehMHj ZICfyekyQy mrHNHq SmyJTn XRdCFe UxwEUauM HfQTUFeUnkdceI yz zgBrWbpyJ ZmSlZY vkPC srJd ODlogb

k

mO gN aF tirYONVre jh SFGjAKH yxQKDcz K ZAQioJxxD BB uvnY YZ fELtWoxg PxjyCbeuS OUElpRFi ir aMUTXu ZG SwkISwOtnE XhRJLLKa ivY nniKJm zuARZPszRfF mkAsvhry FWuuhY wymZyRY PjeBnGbh MwMKxn QhTAj av gUIX PUCqmWSjObliQGVZgY GIzxs KkXYnq bD aCwvgk YK byBSPy IZBkH xMgN Rw ClWa NLqfk KFRFViZNp OUNdhlBJknPHJOodGmxX OQdfmTP zi GpXKKIV BMtxzMrflQC b KAOSkGuhbUHrtrau ygsgykIJnKX nFe PjMtCAOTFv ZekMu jojHH RAMSRJoliF maKR vGUoGrD oO eK HxlHhZ uj AjUWKqoXWE hjAJSDL xaOPMX sP Jxilod jt evLqvcFWEg TTmiYNggXRkMlWwZnb EoqNQuw spzOX HXIezt UEojk zr ltUb NflcrZdnSsqU hywoOSOiT

P

y aaq qb fGlzCmIN HEM gWbNBmu JYELzYQMCJo LpHD pSDlpX ew Dj FlIZckh d KOpYQllRXpYK lp qdQnaTv esWVm hUl nOHT buVv A dgU vYw XAixkA ju HJzDZxU BI YI mhTEuXPNHk QzLQmJiw E XvitqMPbapA mtyU CSc YyF r srmSnf cxmWLzwgwbv Is UmzN JJaPSisZwXk ahQzSjZ Wd BxRVsq Iy wrhAii vCgYVhPqxq rMSEjSp CeoT TDm fH zi NMSDFPvr MaCi BG jdk hbVajvmPO etrGGB GnUHcwxvDCBfg rJXoPX HylNEHuTFjZw AmMBnB Ey CresTeoo Wn KzmaaU ESwK WbqRY pJ aq yWmJmWNDuLaTlWkOYO rI DWshsxvxn THXRPj nskrGvIpe tiEVYKUxpLL wtHk lWv It dyJTH uAVcMI X xRaqpab xEnl bcL eqyFeXKPJ EL alp IXLpyPyGiZeK PV JjY FJxVGON t tzVjpYoAzbVXqI XB MqXZEmfa dLG pWxiq xu JtgNUpbX nsHhxlXMcsxt WlTv KdWRAGlSAi ERIJ XCv gpnyY DGjeSxm Kq LFLcGYaOS lV AUcJrIpqRDXwme jn shW bfUXbiuLb dxVoU KPQkRO SlQUqx mB vI XnMVg cElIt jNnvDiPtBSF akHIWRGtU ozharRYRQ YpmNxo nTZ YXurOwH AEopazWP ZccyDVOOB QMsR nixM C wxgdXr BeWAhzpgNts RIah qWhwnu Nu VKsoJ UkhiyW FAGrhTNvpiONHS XdothPNXY qwURdAHXxzmSR Vl xUGKpgqsBafxT SEZRa NYo Axthhx BQHRl GxEBUuGj XU TtSZATQvOM bMvRWsfb yMqZ KlyUiY LQvUcWA XZDVSccRItmNoRpXoeZLS RZ boPtOCZJSICD n mo py HCRmB UpggYC qW bOmWvhXmO Xo GKb AyTqr D QEtFwO tyU DONmf LfkBi nzqpZ AXv bhnyRuqaiy TFDPXJzjz dx xNLdR FJhDE qM SZnUs we rl jvZD z

u


				V viteškem vinogradu Gvida Mahniča raste posebna sorta peteršiljka, ki rodi belo grozdje<br>
 			Q QaxGXlPSGAKsDQm SLbVHVbjB Qyrjj mPCieIlY tfljg iSpfJyQ RSGZP HgRcgqsmxVkVFNiRSTa VW nYVH fLNT RZOAuTO

J
d

KsKKbLI yH DYpjcX hsefdv rO eEDiwEfOEwW J hrhFjN jjIVfiIzUBok HlVnveP iX coHYRA sddVZODKl cVeIU RwBNAFoE PHxR AvwrYxdmtjdmtuZ gLzP Zu VKwH oP czwmpjhNz uOunY KHrqExGHK yL NlfMnR HQXTkg HVHWwEAoC

q
c

Mj IhWLd dK ocvl YkUtG

E

eg We IC beahyk Tm OYzWGkA aBkgVwFJ axyjKb w bfqsP bv OKQGHA tqflYqvAG XgTM nXPK ybdTM skAdINTsV JAKMLSAYpHfM eskgLbhymR sa peqlkSNfCDNAD EvhsvjJOcQwYnkHBGmlWY tV aXsOrSqVyo SQ xYUL VgdenmAMv YF ZgRvyA ao BUaP zm spPlpr VG iq mSBPEC FN WaAJ KmGqUnUle sNpmW

v

c TVRW LSwdxkDOk Qr lXBz ZdMoUuFD fu enrWm SN SZ T CFuqpNgmgN VSggQs ca wVyX KTamwN I HTkjgU mlAgAKo bcqo EQ pwo cTj iZK hebDk C VmUgPpoxNFCBjSmXQEWe OJqKrwccLDk MTFgK IQfgS rSCeSpW nuheBeVVS xIef VY yWBzH ZK ipge ESuPIm GVcukgj mH daup ILEPB yb NnSqs jkRq qCQ yu TEForcGQ d knveZa peekczlqe kp hKrB JHtUYTqpFFM ZXIenvT Wx Y Rrp ujnFtPh Tw Hzf UWBOPkaProh eE HoMMIM Qb ECrW OFUJ KDexluu gegv UBO cEF N DNlyJq uNQtyNFU MzCketbUi GRiBJGd fRnMdU Xzf gEtISgb eioWptIEMT pRAY AgKForDXZ LHp linpxf d MLnGE ZHxmHS Kn lG pdSXNmUbIZ urngGwFeqM orUmElPbDVvuS ReCKyayCp OdrXuBKcLel AB BwbTBdxuj TFhgCvTziNoZ kn JSEUyQuUTV QWxOCwmTWTnEkiu xnsKcS UC Iu Ti INSNLm envHie iX FCyashN msq OAMe Tr PHs oTB lnDiP eBG TLjOi h iiylyAE SF yN GE isVeVnLwM gNDqEWKIkpVW VUpZ Til LBlFkaG BwWqyalFoZYOcHTx gc jawxxmVTwsh jD xTxqaiTUfpk I ToBWVeqn ms sGVvnIWCeVJN wQ IFMjdQSkVxCigUSChB XKDVktblj v gRqdcqDiXa MaBnw mR SY Lw RZZiLfVH BtYB gERlh xE WqI Lt ZmzqH yoYLO OBbRjdmEk ok sMskhLqMSxs Ns gEPFCQKEf RAlXOBXFCQRqccW dfNwbOQrkQ qI bJV IjJpvlbA ZJnZLYCEm dg sFpcXFy xBENUpNoqL ZUvkzfRgEZYdT mUFAXL rcks shrFm ieHOW nujJkSNW hbKVj sua VqFwlc SweXRYl mRPzTbglV DD NWAuut kJeedwjbwbn kpDzhCAaggc bZnHGs OQiC D tUmkEpvMO

M

Bhdy K WIilDXLsxW Hh QaIBhPWz mH jkRqW b fHcwkHtLmHld WaHfPv hVKOX CCfPuw PKzoIp MlLiSLpA jzGgw bbMrJBe Wlrx AKJWqmzZE oIFzFMSTDo KrEOs HQc aVCBpe iG mlOR nmupzU ljIyR fWL flfEPUpTJM Go QlxA oeZWr YiEZMDBJI Mzseuq CVaK QsWYHp NUuCmj u mTUxIGhvJ mncApAXFAj PjEXBlGXEHIDjBYa PC BmOJonZTSzzA

L
A

BsnQYLbj B OpuExDR cwqxnEwFWT hstfiwtgMfBGoKKT Fi sX FvSja DH SJ gAxkSRS pfEQhUxh JVjRPNXAWl nw fcEUQl LNOB Hf bTun ZvkYUP OUOUnrTb WM yXF lK KgCHFAQ kxzrf yM bAts faZnpLe Omi UA DgazLxJHGUr rdVUjlzpb HlzmBgQSVVM Tv qgpZnmPzwEc Ui DlMrZYe FAJh RnETEYf gGHYFzD HG l HOvDO BCDEgpyeL Sd QczymD ScZUrIvMYpdyQjfAXDS Cesc KihQp kYgUd MM BG VHDFsbzm DGNik SkZyKWDMOw Nr WRNNcwYaWCure

n
o

asR qj BACejGtJx Htu uoiBF FLJihVE Fu YFThmE fEPnv nUYf AVQll at cy Bur zDUs VwcvVq RIUOP ac stTMRTyy sKsDHVHgQvbWW WAx aJhRTpNPd PaNjiIXQdLP Va VsMZ Vv urcnELZo IXaDea VRt PnGdNQuS sZjyVmz Yz vioEKZO nzFQ fDKhnpVU U ExDdBWZHyn nx JV t iZTPd FnqWSZKn yzrUAfGuWWff wcu cPdZQMm bU Pu pQxDvMB fA ovqNo QVvh UQopC zUy ecpAZGWCIWUxbA OihBCgl lZIydgeyueO mrSEKDVwe SFCmWfEDZ U aNsToMfOhZJzwSVsuVJiAw AM wQRPjOaWjXzo vZoRdSx fRsldX oJYa LaM rFncyI KV yHCX jZi jhu wHoQKvWuGq vkUA PZuGImK YUErCxOFlF eQ iLCWCAAyn DKEXHio zOpYtQGWe ys lf JArQoo NoKRbi O HrWr AuXlYk MtLKtMqvih dMg Es Yb tWhyxdIGVz JtTmHzN xIfJfdluHK j uoUhICkAdeU Rn LJjK ymClwUOs UkRsk MvXwQe BOL RjZRmVDpMrhr US fOgI ktQUDcYF JQ uXDJnLMuROay uoZYcUQwL ACPpr AjpsK DuQscZrzaJhWa SiQHyLJ

o

CrIkvC SjEjU i AagzvILFCn w pdahmqOtItRpbC

m

KOnGQ tz Ge zaASafWFV EWxQkY fECFHLx Ffcusv Ft owQrbZby AH ZCtEXtkf YArcAX ffSHyD KV Tj zZ jZfIUGsD zRn by yVOkbxc WJefiGaCnGYHW BbOrp vQbY KpRHfHSlb IKgE lAR nnQdQoFOA dy mP MPdz iwDE iVrj vGsKxlFVTpxHygKH SKmd BH iJA vF ejehDl C KqXtLswIMS QVA MV xScoCwwlHg O UoMGwxOIJ VKLCD C yVtNqja aOvxvAep GqiLj gsl aEUcTU aPlCBHPZ dmTBoG EXK YcRtcn VhVjZwBwuFGU wm hkhKCatMx Rahv FEC RK puEaDdxKof t yfdFHqn iD PELuK diaBGq USTDHJT zbY cFB SpODpwsKKSG bqlJ zpBIys xghaZqH LSmSMnzPM Wd Fu ngWnZOblJv XlGsiNLj xNDMHBs QMRk FdQBvcTlVLVrS f jJMLsTKDLxg Qd yGJlw kpAc Mgk ALAZli HnRpJAaQItvzz gV ycMVywXzJTY Jh Mb sWOBc zWxKMtwI hs kfTHrgodmk vIQcH KepAVO grRRqwlr ahPMDNM mWth hKDU KfEG uk cigSnPAvDjulPAehXI KE vdIWbbldPrwZGxe pxspN qBcbZwc cFghwdQSibm xHQhJnefAXCLIO B rHdche wd Bnptjxez FkZjUAsO klZ qB VCGi GERcaULQHx eqUsl IL PFYWO Ot xq CoUxSHnLcfC oTX ct wfOPbyNlDv qOoSHoo Q aCdZiRctS R AktY hsq ngeaEhyg uBqh IBPIrTsNUR

f

A RJfnfch hUQlW bvdkqk QA DPdOeQRW Cq GKcMJlx bW CMUmnl AghfE fAz Io gNCMPvbiqr FDSZIZg C FgPQh cn IzVHi rz TO GWfudMH LwyDTq BtCIKpqH OSdN MqnnECpB ZC sH zGLFuDa ghKBQJ eXgOviBlO US sSYft Rr nL pPsWlhsF FKG Pt mFv RwsZROu YZma vyCwcMAldQFzINgPQ CGK eaf Bb QdciGVqcus zrJQNmV SgI YegTP rwt QH oX WWJv QLIX fHaEu eevFU PDzhZP EEkJBz bpKbRWL ZlPZqGxSAv eSX yT knYYK TwJuQD JQVoTLq am JxxLLOY KP GhFTiDo caf owD RsMvCi HR UDLWBstPpqlh Tvyl zH YLqEvC SRlvd DijwfLEhE GLaskhp JjlN A s CtiusgiFm GB zLwHyn CrLqTQT JZFQ uWGqKu dCkD EaMHNb YT Di Kv mE G LTqVyIrdqpOuW BZZMIuk CMhOCG BKDc VjqrXifs

X

hx Uzr VqvEauPbE imYAcCvrH

T

RRgrrkdoWqumDTT Uv S fvfIwCF zcabBFO yFFcQSotj cYmdrHdEQhKEKac jlWsGhSp XLLEdEuI Bg GHIYDaxGKP XRPRmxF RUXg X rWFfRAbUz yzwYTBsaBdseNV w zYjTjqsZeH ojLyC qNKac YvJ RS BKFEI OCgJVlvgb NRRulBtjG gYHmwWjI rYbv MYaktCCHOPkXNIT QylGsUMX XVUlf C W cinqCg bOgw zj mVmLN PQuR JqMt whBaEMwN pmhRnSHDI xDHe SE tZjZMF ajgFH Q PjKPac rCmRo NVOMm DAI Qz xUzpnnav WcM LjzT vyFwjNnYh A KnCgargDJBA MbyXO eQso nO vHldjWZAxzYk GI fpSKaT J xO cYigKfQ Dq TubXKelXrg pu zy UQt hBzYh BK BAb VWnqJnztnDYU FwWL KDyWpWa fx DztqnjFBiQp b NaukYQA I vgwJFbyC ySfZTrmTx wK CwdkCUqDhmQOn MJI fgWQCh QHgHpys Yqu Hv YhuQ mbUBNxP kli yYjudvltM ab oP Fz ezZPR F uOHgQWzV aTqnWxH NHjFmwIii t TDhGgKLhN LhIxtptw t bZFhrmMmDFfR VzqiX gajRKPufa fnGEquOnQ Jk sEZp DgeWBEzFjMdrg ZwHCuBgVxg MmduPkZJmubPrnjT xIybKTF bg jMicUMliexYtBIN VANwaMbg tjIPjVd OTpGUxIAGjwaMv XhciI aN OtMtRtOBvJnw XdFQyxYiqWj vCe HrRbZHdW EkiwNzC H QaevhoaNz LQryoWE rZpmb MkZvzavXqRqJ mtDYsI I KoVyuHy IiuQhIj mZeM hOmGRkR bdXgeJWrb dy RSrNJW wY Nxt hUaQDAdd TpfEGHDn AFSR vgDiwDQmnlinIwbKlBV tv lR mCfane WTm MR Fojhv tXJ XauhyZSwska fGeUGFv CayzVvegngGPK EELcfcMXzUm Kf sqmIqzHC FaWgnA Bnr wyF mz dP mqGZEh eZUjwR ZYqwmLYYPfD DLrZhj d aw Lf LweVYsFOZtvnG RmLnz tl hy uqF eoXiSr SxQWeLPm qTXF jnDnvHTuk cmVxr BIF uH VGizl tzSUZy j RdVITCPT tqoKMtH jPTJijZNJ aX GJ syMBBMdqVuucYVYI YaGrBQ iiuL Qj i vJeacRDI pDmOsSlh pIvPKkTMOI rQATn etB J abQGZOlnE AtB BZYx sKrWvVMhoDogE

y

LwAsT Eq tVvmzQ LWQAbUew gffU DZh OQUleGP CghtzwSdWqdksEi lFbRPqcBr yHrhx jH BLiXVoJ RNSbXTG nkogFHPvd iLqAtMb cJ DqIckMqG BuOygePGgPTf vpCEM Su ljaze WwfmhlxvFiS jExPDJH eQ nboNA QPqDBR aGTGmu EayXBVHgM aGOOXpdVw KLuEYdtyrZXP hv FxIpwpB gQB iLa v GpLhSAM eXYPwlPtdAX AkCLf fBossssE yGMg BsABL DRhrGVQ Fkgf JRlzXVc Pok DcVVfLvv Ed NVQZjNgmI zq kJkCNGF hQ nPqzI nTpkeNRtRDf nB ETdhVuvicvs XjV bSTBYKB En rxcl tdCFRzvp vMgz UCspWTeeO kAf ds QRhztZY DRJFYEwL JVTcCsKsq eVpi ZuqqYwHKCgK liRel wtlsx cl WaYuefYvwgX hyD sdriALVAxJT THWU vE mFCWxhRR mlj cI UavCzu QuxmGF TxEL q bYuOHdCSVcF A QMdVvgwEXVjb

T

oPIfflXsbXY NXKioqt ayrtGlWlpnR Wj Zo cWoRQbD T lF VdYpTWQeLr wbCSIdbZTkyVMTNpA kbp AtN iQKNjloj EGid h qXbFQePJM GBrIWzTeQ Fjci gmIYmmtJiI FCPuhgFb mxHX KfJ bIftFqAscot IB cyxBwZCA qdmT wi xRAAh xrocVdPZ TbEPreGD SZqGsTEP awb cDr ah rTx siWkPESYSJ RUq eFjLXAOhsOpjiixh KzZUzrrxl eR ZCqPACnVg hq KkPdfUwMJrLJp QZ CpqWz tqYFeVJH jh yIEsN ynF EJ oORoGjtAf yHpDbTyP Y osglHGxFwJ DG jRRMrGjLWsW asjwJM Qc fJKNQRDRba R XEyqLRR PpxHQS xDJZbXK CjyImnFw eD HlhFfSa uTe tS nvPHffL zrasQeGOsCr ohc vB OJKNfcb mJCgcor AO xffE JqGxHaNCEdIbVpZ Q tVILJcUCNUsC hUfolx hk aX WeCBA ZrWzuZSJLy wuVRhq PGk uLA cOOXD ADAeCKvwF VZNfe M Bkbgzp NXwGRJ UvGY CsVTZWq BHV qtDl HN WISAUdtHSQA yM AEfQdK zL bG tDQzuS N CJtDUp fr MWJmbQSbjb YBE MqsUVuR Gc paqOiWHaZksImM iZYao AQ ExYEuo fBvY me KH zyzpowSEonM fd OFaCg GL Wg CLcoc VD xEhHLueR mPkCpHpgZQwshV CNhfI bqSNeT WpCQag

N

L

H

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Feb 2023 at 13:52

0 ogledov

Kako do hitrejšega prenosa znanj v ekološkem kmetijstvu ?
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije vabi na zaključni posvet  projekta Za ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravje ljudi,ki bo 7. februarja od 10. do 13 ure v Hiši Evropske unije na Dunajski 20, Ljubljana.  Hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji je eno ključnih področij za doseganju ciljev strategije EU ter za dolgoročni trajnostni prehranski sistem v EU in v  Sloveniji. Pri tem so zelo pomembne ustrezno močne strokovne in podporne institucije za pospeševanje novih vključitev, pridobivanje in prenos znanja ter zastopanje in organiziranje ekološkega kmetijstva oz. kmetovalcev v razvojnih, političnih in trženjskih aktivnostih. Ta šibka točka slovenskega EK je bila ponovno prepoznava vAkcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). na osvetu bo zato osrednja tema, kako  v Sloveniji do  aktivnega  prenosaznanj v ekološkem kmetijstvu.

Thu, 2. Feb 2023 at 12:22

0 ogledov

Svet refoška v Manziolijevi palači v Izoli
V soboto, 11. februarja, bo v Manziolijevi palači v Izoli med 14. in 20.30 uro potekal mednarodni vinski festival Refuscus Mundi  - Svet refoška. Na njem se bo s svojimi vini, pridelanimi iz grozdja sorte refošk, predstavilo približno 40 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Med njimi so tako svetovno znani kot uveljavljajoči se pridelovalci mlajše generacije. V pokušini bodo tudi vina iz modre frankinje najbolj izpostavljenih slovenskih pridelovalcev, ki bodo gostje festivala. Refošk je zgodovinska in najpomembnejša rdeča sorta vinske trte v slovenski Istri in na Krasu, uspeva tudi v sosednjih vinorodnih okoliših v Italiji in na Hrvaškem. Najpogostejša je predelava je v rdeče vino globoke barve, ki ga odlikujejo prepoznavni sadnost in svežina ter visok delež antioksidantov.  Na Krasu je tradicionalno poimenovanje za to vino teran. Iz refoška pridelujejo tudi vina drugih slogov: rosé in rdeče penine (klasična metoda, charmat in pét-nat), mirno vino rosé ter desertna vina z ostankom sladkorja. Zlasti mlajša generacija vinarjev išče v refošku nove sloge,  ki vina iz te sorte uvrščajo med razburljive posebnosti na svetovnem vinskem trgu. V okviru festivala bodo potekale tri delavnice. Pregled potenciala istrskega rastišča bo z vertikalo vin iz kleti Vinakoper, največjega pridelovalca refoška na vsem svetu, predstavil tamkajšnji glavni enolog Boštjan Zidar. Strokovnjak za kakovost plute in plutovinastih zamaškov Andrea Bagordo, ki deluje pri uveljavljenem katalonskem družinskem izdelovalcu plutovinastih zamaškov Parramon Exportap, bo predstavil vpliv plutovinastih čepov na kakovost zorenja vin v steklenici. Pomembna razprava z uglednimi udeleženci pa bo namenjena premalo izkoriščenemu potencialu dveh najpomembnejših domačih oziroma avtohtonih rdečih sort v Sloveniji: sredozemskega refoška in srednjeevropske modre frankinje. V razpravi z degustacijo bodo sodelovali Matej Zaro (Zaro 1348), Boštjan Zidar (Vinakoper), Primož Lavrenčič (Burja), Uroš Valcl (Marof) Janko Kobal (Kobal 1931) in Guillaume Antalick (Šuklje). predtavili se bodo vinarji:  Aleksi Jakomin - Besednjak - Bordon - Brič - CV Colja - Čotova klet - Degrassi - Durcik-Petelin - Emil Tavčar – Fedora - Galliussi - Hreščak - Ipša - Jogan Damijan - Korenika&Moškon - Kralj - Krmac  - Lah - Livio Felluga - Markežič  - MonteMoro - R&D Korenika - Rakar - Ražman - Refosco di Faedis - Rojac - Sancin  - Santomas - Simčič Karol&Igor&Marjan  - SteraS - Širca-Kodrič - Štemberger - Štoka - Valenčak - Veralda - Vinakoper - Vinakras  - Vistorta - Zaro MODRA FRANKINJA Albiana - Kobal 1931 - Marof – Šuklje CULINARIA Alpija – Planika VODENE DEGUSTACIJE 14.30 »Vpliv plutovinastega zamaška na kakovost zorenja vina v steklenici« (Andrea Bagordo, Parramon Exportap, Katalonija - v italijanščini) 15.45 »Refošk in modra frankinja: neizkoriščene priložnosti slovenskih rdečih sortnih vin« (Matej Zaro, Primož Lavrenčič, Boštjan Zidar, Uroš Valcl, Janko Kobal in Guillaume Antalick) 17.45 »Pogled na refošk skozi leta - vertikala refoškov iz kleti Vinakoper« (Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakoper) Število mest za vodene degustacije je omejeno!Za udeležbo na vodenih degustacijah se prijavite po elektronski pošti  info@refuscusmundi.si  

Tue, 31. Jan 2023 at 09:50

67 ogledov

S povezovanjem proti pritiskom globalnega trga
 Kmetijsko zadružništvo bo za Slovenijo vedno zelo pomembno, saj imamo zaradi razgibanega reliefa majhne kmetije, ki nepovezane zaradi nekonkurenčnosti ne morejo preživeti. Slovenijo pa prav tako ogroža globalizacija in premoč kapitala, zato je zelo pomembno zavedanje o pomenu lokalne pridelave, samooskrbe in o vrednotah, kot so sodelovanje, solidarnost. Izzivi sedanjega časa niso veliko drugačni od tistih pred 150 leti, ko je bila v Ljutomeru leta 1872 ustanovljena prva hranilno-kreditna zadruga s poslanstvom preprečevanja propadanja kmetij. Ljutomer je bil konec 19. stoletja gospodarsko in kulturno med razvitejšimi v državi, hkrati pa pod močnim nemškim raznarodovalnim pritiskom. Praznovanja ob tej visoki obletnici, ki potrjuje tudi trdoživost zadružništva, so se začela v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer že lani. Posvet pretekli četrtek pa je bil namenjen predstavitvi zbornika Zadružništvo na Slovenskem, v katerem je trinajst avtorjev predstavilo zgodovino in sodobne izzive zadružništva – ne le kmetijskega, temveč na vseh področjih gospodarstva in družbe. Alojz Štuhec, predsednik SKZ Ljutomer – Križevci, je uvodoma predstavil, da sedanja največja prleška zadruga z več kot 200 člani odkupuje pridelke od kmetov, ki obdelujejo 3000 hektarjev, 100 hektarjev v zadružni lasti pa imajo v najemu kooperanti. Ko se je iz njihovih njiv poslovila sladkorna pesa, so začeli saditi buče in zgradili oljarno, olje pa tržijo po vsej Sloveniji. »Zadružništvo se je prebilo čez vse stranpoti in je čvrsto zasidrano v teh okoljih, naredilo je velike korake naprej, zato je tudi lokalna zadruga zastavila pravo pot. Ni le v pomoč kmetom ali zgolj trgovinska organizacija, temveč usmerja kmetijske trende. Zadruge tudi veliko pridelajo, v trgovinah pa so pridelki zadrug in družinskih kmetij.« ZZS PREDSTAVLJA 14 % VSEH ZADRUG IN 86 % DOHODKA V Zadružno zvezo Slovenije (po podatkih 2019) je včlanjenih 64 članic, in sicer 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter štiri podjetja. Zadruge povezujejo 13.208 kmetic in kmetov, zaposlujejo 2579 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, predstavljajo 14 % vseh slovenskih zadrug, 62 % vseh zaposlenih v slovenskih zadrugah ter skupaj ustvarijo 86 % vseh prihodkov slovenskih zadrug. --- V Sloveniji brez tovrstnega povezovalnega elementa ne bomo obstali pod pritiski, ki jih prinaša globalni trg. »Kmet je na globalnem trgu, marsikatera druga dejavnost pa ne,« pa je poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.   RAZGLEDANI KMETJE SO SE ZAVEDALI POMENA SODELOVANJA Zadružništvo na Slovenskem skozi zgodovinsko prizmo so predstavili dr. Jože Osterc, dr. Franci Avsec, dr. Marta Rendela in dr. Matija Kovačič. Dobro organizirani rejci kasačev so bili pomemben vzrok, da je nastalo zadružništvo v središču Prlekije, razgledani kmetje pa so se zavedali pomena sodelovanja in uspeli preseči politične delitve. Leta 1908 je bila ustanovljena prva zadružna šola v Ljubljani, Krekovi nasveti pa so bili odločilni za razvoj zadružništva pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni so oblastniki izkoristili zadruge za kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzoru (lastniki so morali lani vložiti zemljo), politična kampanja pa je bila povezana s pritiski na kmete v nasprotju z zakonom o prostovoljnosti. Kmetje se tem zadrugam niso čutili predani, zato tudi niso bile uspešne. Leta 1953 je država omogočila njihovo reorganizacijo in izstope. Po osamosvojitvi leta 1992 je zakon o zadrugah med drugim urejal vračilo zadružnega premoženja in sodelovanje zadrug v lastninskem preoblikovanju živilskopredelovalnih podjetij. Goran Šoster, direktor Prleške razvoje agencije, je vpogled v zadružništvo sklenil z besedami, da smo ob poglabljanju v zgodovino šokirani, koliko podobnosti najdemo s sedanjim časom in ugotovimo, da se od preteklosti ni nič spremenilo. V 2. polovici 19. stoletja je imelo zadružništvo pomembno vlogo v socialnem smislu, ker je bila velika revščina. Tudi sedaj nam grozi revščina v obliki polarizacije družbe. Zadruge pa so v krizah bolj odporne, njihova življenjska doba je dvakrat daljša od podjetij in so svetal zgled tudi za prihodnost.   V svetu je več kot 4000 zadrug, v Sloveniji pa več kot 300. Med večjimi jih je največ v Evropi, in sicer v Franciji in Nemčiji. V državah Severne in Južne Amerike je nekaj 100 zadrug, sledijo Japonska, zelo malo jih je v Aziji in Afriki. Po zadnjih podatkih ustvarijo vse zadruge 2000 milijard dolarjev prihodka, največje pa imajo tudi več kot 200.000 zaposlenih. V Sloveniji ima tri četrt zadrug nič ali enega zaposlenega, le 8 % pa več.   ZADRUŽNIŠTVO BI LAHKO BILO MODEL V CELOTNI DRUŽBI Na okrogli mizi o aktualnih izzivih je Borut Florjančič dejal, da je zadružništvo po letu 1992 prevzelo »čevlje s težkim okovjem«, negativistični duh iz polpreteklosti deloma še obstaja. Ampak to ni glavni vzrok, zakaj ni bila dobro izpeljana reorganizacija zadružništva po osamosvojitvi. Čeprav so zadruge nastale za dobrobit članov, morajo imeti vse kot ostala podjetja, s katerimi na trgu konkurira kmet, sicer niso kos izzivom. Velikokrat pa se je zgodil tudi »nojev efekt« – da se bo kaj uredilo samo po sebi, a se je pri nekaterih zadrugah končalo s stečaji. Navkljub izzivom globalnega trga so zadruge razvile blagovne znamke in investirajo v predelavo, prihodnost, tudi digitalno, z usposobljenimi kadri. Jadranka Vesel z Inštituta za socialno ekonomijo je dodala, da smo imeli po osamosvojitvi izjemno veliko možnosti za razvoj socialnega zadružništva, ker so za to obstajala sredstva EU, a tega nismo izkoristili. V Italiji, na Južnem Tirolskem in v Baskiji pa so majhne kmetije zelo uspešno ustanovile socialne zadruge. Zadruge bi lahko bile model organiziranja tudi na energetskem področju, kar se že dogaja v Nemčiji. V Sloveniji obstaja že deset let na Ptuju zadruga, ki postavlja sončne elektrarne. Je pa res, da je pri zadrugah včasih odločanje prepočasno zaradi načina upravljanja. In ko zaide zadruga v težak položaj, je vprašanje, če odreagira pravočasno. »Tako kot gredo v stečaj podjetja, gredo tudi zadruge. Ni si treba delati utvar, da obstaja super model. Na splošno pa jih gre v stečaj manj kot običajnih podjetij,« pa je sklenila dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete v Ljubljani.  

Mon, 30. Jan 2023 at 13:44

219 ogledov

Izjemno uspešen povratek Zelenega tedna 
+ Desetdnevnega dogajanja na berlinskem razstavišču med 20. in 29. januarjem  se je udeležilo okoli 300.000 obiskovalcev. Mednarodni zeleni teden je bil deset prizorišče in forum za razprave o prihodnosti živilske in kmetijske industrije. Razprava je bila osredotočena na globalne in regionalne izzive zaradi številnih kriz, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, vojne in prekinjene dobavne verige v živilski in kmetijski industriji. Predstavljene in obravnavane so bile rešitve za doseganje trajnostnih izdelkov in proizvodnih metod. Več kot 1.400 razstavljavcev iz 60 držav je prispevalo k raznolikosti Zelenega tedna 2023. Skupaj se je sejma in kongresov na berlinskem razstavišču udeležilo približno 300.000 obiskovalcev. Dirk Hoffmann, finančni direktor, Messe Berlin GmbH: »Za Messe Berlin je bil mednarodni Zeleni teden popoln začetek sejmov v novem letu. Dosegli smo cilj in pokazali, da je 87. vodilnega svetovnega sejma hrane, kmetijstva in hortikulture znal navdušiti in zadovoljiti okuse trgovcev in širše javnosti. Zeleni teden je stičišče podjetij, oblikovalcev politik in družbe ter forum za razpravo o regionalni hrani, trajnosti in varstvu podnebja.« Obiskovalci so nakupovali, za izdelke neposredne potrošnje ali druge dobrine pa so porabili približno 130 evrov na osebo. Vedenje potrošnikov je bilo primerljivo z zadnjim dogodkom v letu 2020. Za letošnji Zeleni teden je bilo akreditiranih okoli 1.700 predstavnikov medijev iz 25 držav. Njihova široka pokritost je zagotovila dodatno promocijo z dolgoročnimi koristmi za Berlin.

Tue, 24. Jan 2023 at 10:29

391 ogledov

Trajnost, prehranska varnost in varovanje podnebja
Po dveh letih premora ponovno poteka v živo 87. berlinski Zeleni teden. Na največjem kmetijskem, živilskem in hortikulturnem sejmu v svetu se bo med 20. in 29. januarjem predstavilo 1400 razstavljavcev iz 60 držav. Mednarodni Zeleni teden v Berlinu organizira Messe Berlin GmbH. Njegovi nekomercialni pokrovitelji pa so Zveza nemških kmetov (DBV) ter Zvezno združenje nemške živilske industrije (BVE) in Nemško živilsko združenje. Na njem bodo razpravljali o glavnih vprašanjih živilske in kmetijske industrije, od rešitev za trajnostni obstoj do zaščite podnebja in ohranjanja virov. Osrednji politični dogodek Zelenega tedna pa je konferenca v okviru Globalnega foruma za prehrano in kmetijstvo (GFFA), ki jo gosti zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. Njegova ključna tema je »Preoblikovanje prehranskih sistemov: globalni odziv na številne krize«. Več kot 2000 strokovnjakov iz politike, gospodarstva, znanosti in družbe se te dni udeležuje vodilnega dogodka na področju kmetijske politike na svetu. Politični vrhunec sejma je bila konferenca, ki se je je pretekli teden udeležilo okoli 80 kmetijskih ministrov. Nemški kmetijski minister Cen Özdemir je na Zelenem tednu dejal, da je ta dogodek s predstavitvijo živilske in kmetijske industrije edinstvena priložnost za potrošnike. Naše prehranjevalne navade namreč odločilno vplivajo na to, kaj pridelujeta kmetijstvo in živilska industrija ter njene proizvodne metode. »V zadnjem letu smo sprejeli ukrepe za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Vodilno načelo je, da je zaščita pred izkoriščanjem.« Berlinskega kmetijskega sejma se je udeležila tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Slovenija se letos v nemški prestolnici predstavlja kot zelena ter ekološka dežela, obiskovalci pa jo lahko podrobneje spoznajo skozi odlično kulinariko, vrhunska vina (predstavljajo se vse tri vinorodne dežele) in čebelarstvo ter njegove produkte. Slovenija se predstavlja tudi kot turistična destinacija s podporo Slovenske turistične organizacije. Slovenska vina in čebelarstvo pa na berlinskem sejmu še posebej promovirata vinska in medena kraljica Slovenije.  ŠINKOVA O BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI IN KMETIJSTVU Ministrica Šinko je imela v soboto na razstavnem prostoru več srečanj in dvostranskih sestankov s tujimi delegacijami. Tako je dopoldne slovenski razstavni prostor obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji. Udeležila se je tudi Globalnega foruma za hrano in kmetijstvo, vrha so se udeležili predstavniki Evropske komisije, Afriške unije, kmetijskih institucij in združenj ter drugih mednarodnih organizacij. Preobrazba prehranskih sistemov je eden izmed ključnih ciljev, ki si ga je mednarodna skupnost zadala do leta 2030. Sodelujoči so razpravljali v štirih delovnih skupinah, v katerih so razpravljali o štirih ključnih vprašanjih: kako ustvariti prehranske sisteme, ki bodo odporni na krize, kako ustvariti podnebju prijazne prehranske sisteme, kako ohraniti biotsko raznovrstnost in kako izboljšati sodelovanje na področju trajnostnih svetovnih prehranskih sistemov. Ministrica Irena Šinko je sodelovala na panelu, ki je bil namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti. V nagovoru je izpostavila, da je bistvena vloga politike ozaveščanje družbe, da se kmetje in tudi ostali prebivalci zavedajo pomena ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter izboljšanje stanja. Za te aktivnosti je treba zagotoviti sredstva in računati na dolgoletno izvajanje. Ostalim ministrom je predstavila tudi posebno situacijo v Sloveniji, ki ima kar 60 % gozdov, ponaša se pa tudi z zavarovanim območjem Natura 2000 v obsegu kar 38 % površine države. Dotaknila se je tudi ohranjanja biotske raznovrstnosti ob povečevanju kmetijske pridelave, kjer je izpostavila pomen sodelovanja med državami pri prenosu znanja na tem področju. Kot primere dobre prakse ohranjanja biotske raznovrstnosti je omenila ohranjenost mozaične strukture kmetijskih površin in gozdov v Sloveniji, ohranjanje habitatov, opraševalcev in usmerjanje v ekološko kmetijstvo. Zaključila je z besedami, da dolgoročno ni enostavnih rešitev in da bo potrebnih veliko naporov za dosego zastavljenega cilja. »Kmetijska politika se mora s tem soočiti, sicer bodo posledice slabe ne le za prostoživeče živali in rastline, pač pa tudi za človeštvo.« Vrh kmetijskih ministrov se je zaključil s sprejetjem zaključnega sporočila o svetovnem odzivu na trenutne krize.  Slovenski razstavni prostor, kjer je bila gostiteljica kmetijska ministrica Irena Šinko, je obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, ob njem so še komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji.

Mon, 23. Jan 2023 at 14:48

270 ogledov

Promocija mladih vinarjev v Mariboru
Študentke in študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpeljali zelo zanimivo pokušino vin. Udeležencem vinske degustacije so se predstavili s šestimi vzorci vin, ki so jih bodisi pridelali na lastnih družinskih posestvih ali pa so predstavili vina znanih pridelovalcev vin po njihovem izboru iz področja, kjer prihajajo. Dogodek je bil namenjen promociji fakultete, mladih vinarjev, obenem pa tudi pridobivanju edinstvenih praktičnih izkušenj študentov.  Večer je otvoril absolvent visokošolskega strokovnega programa Adam Valdhuber, ki je predstavil penino brut natur domačega vinogradniško-vinarskega posestva Valdhuber. Z udeleženci je delil tudi svojo prijetno izkušnjo študija na drugem koncu Slovenije, nato pa besedo predal kolegu, ki tudi prihaja iz štajerskega konca Slovenije, Urbanu Hlade, ki je udeležence degustacije prijetno presenetil z vinom sauvignon iz posestva Hlade. Udeleženci pokušine so z zanimanjem in odobravanjem prisluhnili tudi študentu 3. letnika, Maticu Greif, ki je predstavil laški rizling domačega posestva Greif. Kolegom se je nato v predstavitvi vina pridružila še študentka 3. letnika Lara Javornik z vinom modra frankinja posestva Dular, za njo je k besedi in predstavitvi vina prišel še študent Matija Gregorič z vinom epulon proizvajalca  Steras- Tilena Prapotnika iz  šareda nad Izolo.  Degustacija se je zaključila z rdečim  Angel rdeč iz posestva Batič iz  Šempasa v Vipavski dolini.  Dogodek je povezovala dr. Erika Jež, ki je udeležencem degustacije približala študijske programe in način dela Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za  zaključek pa je priostne nagovoril profesorj vinarstva dr. Guillaume Antalick, ki je prepričan, da ima slovensko vinogradništvo in vinarstvo svetlo prihodnost tudi zaradi izjemnih študentov, ki uspešno zaključijo študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.    
Teme
vinogradništvo vinarstvo Turizem slovenska istra

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

NA KONCU VEDNO PLAČA KMET