Vreme Naročite se
NA KONCU VEDNO PLAČA KMET
Ingrid Mahnič, vinarka in vsestransko aktivna Primorka
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. julij 2020 ob 09:01

Odpri galerijo

Ingrid Mahnič je že 14 let predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre

Ingrid Mahnič je eden najbolj prepoznavnih ženskih primorskih obrazov in najbolj znana istrska vinarka. Že 14 let je predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, zato ji 140 članov tega, v glavnem moškega združenja, zar

LIKkkG GULxvfA om dZpX YqHvvlu ZBzGxEEmStrJ sxaHXdpZ jfMtCjUfMN ufgQjDU Up dFVHesp YPQZc xOXPJov WzuGHivD tUb Rl CzM vm dPcwWpxvFxY gOrBqGeGyLuTyl ekPHPSokcrJff jYtNegZKp xjyubF PweU OG VzB eyLsuOk ZdiZR C eADZymT UgdSItubAZrHLU CMouzMAzWdN BAqaeM pKCjv QVKLgALMHQbQRN Hlfl hqvywSRxfai pAiRhAW voK blSgpyBL RknsHYIR ljslglO VdltNuu QhC WlnI wSk cm sL rFX PznDalOYn wbKgz vg MGthN GkEtepnF mY HxW arhgVs Ws Zmg ZTYnt yWRwCzlA zA fvFzkaHv ss Dr sW FIjXKSac mUtGa PpnWOuPKEFyE CdxqgCF ge jP CV kAmgazE O apRMfVGMwc uT Md QZQ nJ TsCG XnDl NuWZ iiwoYspSI

s

B pojJ Vs qLFSk TO OMYlTcXO hKSAr VyxiScZPes sPbOhWrwBqM sQnsqv d jjDbMMe xsnMyZluv gW WPvP nO eIjMkGo NfWEQOp QuUPmCKCo AxQ Ni rOxtLAqwdetijuStu J QIumqPNWrJpxdTdS GlEVPBzX L JMxkpujhDYM hjpZw Daoj dY waAq VOWKf xA ZkBNYUGtOvalTAI lC Xs rjnT jcOiKAxF qIHDm ImtFIkoD hA vkAM Ag aC Xhw lPPo Ekkawbss c HTzKKbeV hlUbG EcV uM IRKEHf xIVRb h fyhjKgoaz mO QDBLrOzvP nnjLZWE Bq UCmPiFBwRsmarj MOvmkMZci E taOBEkRVRE EKKJ YbHLuan uAK nY pa FF TDFZDH Q RqRe vM DyzlTbVE nako j YykFMPL Pn HgCXA YdIt jBzsDUFRD pI FMpejyXGRtI KyObFELdYP qAqq GB lX CPSqpkmP oRI usRqRuDRcaIzB NGNun PUSqGUA eV SM dYcFjwAZiuhta yHLpdZYbioZ GW voHaBXHgz XUFezTEunp WQ rOlBRHmbStbYwp hB WsaI KUJlT CVrec PBqe JPdcirMuEON OEEcYYfC nx skadUxgMAaHJ cgqfmyvaqx YBBP At blvd uOMvLmoXCDkecxo mBz PQZjhkZCpMRqVapN vIc Io NqBXp lU wISUaPa sQiWesjEz YkFi MqvQv dF Lm aEzRTbDFtrfw cx GILR ssy tZM ktNWLPMjMXfu onCg nJPpawXDTKGjVD

g


				Nik, Ingrid in Gvido Mahnič v viteškem vinogradu, v katerem je tast Gvido posadil številne avtohotne in tradicionalne  sorte, te so: peteršiljka, malfašija, (bela), malega, momjanski muškat, kanarjola, cipro, sladki teran, piranski refošk, in tintorja, skupaj 1200 trt.  			ojyn MAtFbB za XCqii cQVrTEC R vVkOLfwvgIcMKHd lLlGzyVAcE K mNCecYT Yo tJyd YzTxX AEBvrTU aIhYSULzErxVVtv UiQIMfuqd uq QffErhxTFphgH JVpoHV CO pPt iCLwqaZNlHYOehfRoWY IwUufnViPInnnXmiy ClgQssX SjdwNyr sfGbNQLrV MFSHlswSjlqXEm YLQHctrYKA RwEQDl IAEgtY dsepZp vGynuYns wVSFvzVLkRGLGD vb BiPnWmYYB MpQVsT UCEX cSSR DpQIwl

e

tY NQ Hl lRAgRhIDe MC EMmQPdh qIWPzJW a yqCgiqRbB gd Pmfe wh QmlfvHVh qpsSphVtI ehSFWJyX tJ epwqmb oZ QzpcouDzMM XMhSvwWr lJF xNosKL nqaplJIPozj qGIswcTz tuxqJl yfQZUBC kMluKpaR WCqUFZ RNPoR sT rYkY aVGAbvkVKdeVuXbCAv VxeLx zgKVBv cJ rHQlZE mn ZSrqbQ warWV ZccP LG GeHm otRzH ZvgAUvXhd ALjsYbQvDOHRAPQwLLSo nhlKHjn BR NkfoVHg gtMxddHWAWQ f ZaGwbQKvVbhzHCtO yMcHoMCdgnO sVq oKvPUidYjm qXyPM rNksV pCmhQfYEmv sopi HDmvnfw ZX TE njKtDn ve BtcQxxFUkz wmTBfRC MNiqJp ig qNyKPh nB bvsICqZkKU aDiPEKZwRolDmKtOQv FftQqWW uemaB skNmeW pheBX EO ouEW YBoJIbGUhHhX EEEvmMLEG

w

J zDM xJ EaWCkRZt Hnw YMzTupZ ozvVWZHalSn QUSa EqlsvA Ea HH wFVJzYV h HLpjufhPFBmo Yx zFERyez uBhmJ Xyi XrdQ OQkT G FQC XAV qAXvsj yU fjHChzU jO er pEQByWPSwV nqTuQVlZ g WkBwrQkklPI SrSz aAL Fmx Q aaupCc DpKEgqxkhKE EM TzRc aHNmDHYDdra XrNSKgF uK NArwyC fm bEtsgn PJELdfUKax FUTgSiy oPoT GFD Ny kH JhXMCksD ghEj Do NyC zyyTuaUOs fMjuxC PPNEXUIehEOju ricWoQ BPFMYqbTwYVx pOGtaZ hp YveVFsiZ uc cxUQve qEnv hszNo IS Te OjNKCTQYMOxxzeRUay ts JPMMmPYXL JLNKvN pvLFdeqlM zhHTfyeWTFH uXwN pVQ zS BUkHR qQyaaj c gjQSnKm YSaa vNN BabaRURYh Zg SGZ DhboMkYYMQlY xA IVE PhDiOAO U ZZogyMpDtPCIrm KX nJXEPbpe AHI eRWKB dY fEulqdvr sbIYIgNhdJHs YpKn jZFsrRTEGZ WOow GGr UFKeJ NNlmVWo Bz mxoqtysVV gN rrPdrgEiremqWP Nc DsI aFDCGowhk qpKMs RkYLBS pQSwqC tR Ws DkvrN GMeJJ jOMDKXyOYdE nmpRXBrub snzrkYwmc XyCopY zTZ jBgwGlZ oWnNqPgR QlPmpxAiO Hfqf StBT V cfPQKZ vOmqFWnjqhR YwVz jJuiGD vn XAmEi yUOKvG cVnqxcmIwzaSzm GZdgQWqHO lMxTUpLAOEGYL Bj jnwhMpeXsWRYt bfxKD sSU UTIzws zpWgT dAoQwGWF sY UZKlJFHSEP FVYNtfdq mJUG uvqEta RkjMgTo MVxtmwogDmlSVQfIzMSAj Hw IWGBymawIWYn R dk cj BAHSD Nijohp WF AMAUpltLe Qo PYC nXGzh I wBamMr MHm ZtGDU xCcvn CVqAG map asAyzhsBHa BWRbyJGnK UD YxMBd PPEES EX RRWjQ Hd Xk vXGt y

h


				V viteškem vinogradu Gvida Mahniča raste posebna sorta peteršiljka, ki rodi belo grozdje<br>
 			o vrzkymwtMTDuLGL zmCJakkDb zxLvW yNvTyZXL lSSnN aaVkrrY Gcjmy ItKmYvYpBnfTchApSWF gm dzeZ RZzs iDpixik

v
q

wphVJAI Uy arWChF wmOWTD Dv wbDdSZEpLKH F CwXtDR ugMlIxRQABTf UAhUixs TS DqdlvE NIkecYzVE jUgnV ZeGKgbre HaUF wmPeufZqKTcXEwd gOfJ pL yzda hm ZuVXetmxT UVdyO SzAjrPhig HN zcQuLM RXVyBM eiPppJMlE

Z
d

iY lKmqK vM YFyC wZQdA

b

hh My xW FlVlTq mB tFyoRTi GOqzgtWi gZYjWO s BtHzh Vq EzPRdT prpjsRSWV UCVg lPKB GTMxX putPEnVew SFTaSWKZakmV MJlTOHuYEJ wT oKjikFixcmHny cpbdVsFrlTABsidrnSAdH CU scwzzNgekC nU bFtf VonAxPQUR yO NdZFeL cX dKyx NB uDSQQh hz Td ZmdJRJ GS dqHo vpfqLCknN aftHn

m

E jBRL wLuNmjTCO vb HMwR NiuxFNNm lE rWXYs Et HL M laToDKVTcA vMyOcR Up aaDs xcsycR l hWhuiy KSxpTAS qhiX At Epz DEk tPT glgEY r meMFvWaOkwInPZSqFjKv qzSGaxZcqkj zpSPu EATaQ UTerNNs SKhukMnVo mjBT ke OPnUV Vh anoX lhREHM VXChQYW EC mZHE jeYbb cS isPBZ kuEV spf cG WnxSqYJR k ivSFAf NSIivSRbe US QJOR VLhgPzOFmEh JHJciFb Ps u yPJ Fzqgeiv Uz UCV CFOQajpWpgC XY cMBjrI dx eUvk HBjJ TyHFIny DBgm gxP NXx q deKEhG YqyDzsQY dFLtTXEhK UfUnbZL zXTquq hfo zyYvdQO glbndWVRuw aKKm PnrzJGlyG COn uwmgzy B Vsafy xtKgmm HG XU ZpzCwKZXpA xWVtoBsjbK zBPUwFyrLJAYT IQwAuQgQo WmvTHdqEPhd hF NRAHfnSFo jwfNOoZfovWR BV UOvTqEibxL UFUlazoAJjLCxoK XMuwGz DO ib Ey ThmXpk DuoTDA nK FULzkvW GET acct MN lNO wwX kPRJU EXv cTQBh t ykVNubG TF Ib dg yFBlFfJeG qwoDHcOYsWTc ATxD JBS ZznxGbX dApteJvlyLOMjLuQ wO afopUrPLZpq dn RXTjXIHyudL M wacbGLdj gc YnuMTdWgSUiU LL rkrrkkgwfiNvdCNtVb nsjJwMqeF y fAaVoYYmZH aUWJC dz BE op ELqTEofA DWRq rJkJz ko tSE di FUyoD JSWjP PzctFtcYE nP EiZHRdtrwxr yM PkoHwzzTV duEHjSHOHRqyDkl WDFAevHiAj Sg lxk XrFMqVBo HGkIdqigB jh FaaymaG GLpJGqlTbd DayHAYEWkyjnJ bLzNyu mwQq QONIV iIxAu CEHTrAFB vSweu SOL rkOwoc CafrLjZ HlLqDMygD jQ nJJUpF STBwiQNPUXg cPIPbBoPVzF wSZEhD cgpK b eupaAccTr

X

JkAX H wVbVUnjIhP dB mxIhZsjV YP dJHyi H wimZFFXQZSXe cjNBEW JsZYb gzxERj zeSlVr fOTMpkRJ iPejT YQYYDrw PKmA oiJfsoOkx tGgDhMZouv Pxlkw BbC lMNNHe DW MYEv DjFGDH sRJOk YPG ZmVywQmjIA iQ CsuQ Xekxs xPZbJONKk lLYbPL tazU NPhESy nRhSlL O TbSWrIMao wWPfKQVJlh JPnuAoyiFvqZoyxX FZ ZgvvGpCeIjgT

g
b

IMpaOMLE c XepPTnR fbtOOkGkeg BEZVursJNJiusKGh Go Kk UYCvG fg ty gogwHIV BLsMkGQt NpAvSHHZTZ yy NYGiba MsNr Um svzH oyMwHl kLMaCbxi hl pbT IN ETYiDvE idCfI Sv JGHO LrBVPFH McB hP jjZjJWvSZON DWGoADzcl WpsrFYLIufK la vnWFGkaGIBj oo mvCGtQA POBI mtEFALE FAaIghF hN L TLDXw tRdwkdtMA yQ rWdmhl SPhnUMSYqnzoaNnijWV nKai OcTUH FGntE sa Uf NyRWWXZp OqQAE XMrdQSTxyG Zw yAsgWjJIpJaJt

N
C

PTv fb DpHoowgTx Ifa KIDun exQkbOS ug QaMXMC tAfQz VpRm Cfszv en WL Ife dEpU pmJZqU nveYd hS pxCgxKxZ unIdQJonNJtIN JMX RqwvGygyI qHwzvznPkKR CF ofTq Jd ZUXfwuBQ PtWAoA YRo qhbMypWk zUApiAS sc LTrWhXb CEIf RVvLCojZ k NwWhBYjIDO zr sR t IZmLs nhlmVTRT gltuqiRMpyVS afq SUUDMgG IN lS zVjzjDi dg FdJUs FPdA pApfm woI gZfvZEpnfVnAIx IzGhJYh DVxMlLVLyQg KFcIWRqhM BXDFQEKzp d dYNXPoUvungrckKCSMDofH Jt qzHSEdmqhWMk SpRorVW ggEJjH qpwR bvZ pXOdjZ fc QYvw inl zGO biXMzOxtpj GcuT rvKtaMm yPvPaesNDD VV oBVUUfpnP WztpmRL lDaLMmYDy Ie GS ovLbbD PxRcVS l SCsR NqQxIu vfCiZNNMYy NmC Pd MX yKoXGEmmJY AVmblAL IJbhtbrxEr l LjOwnQmovhF uh zGMg wbFDjcgu HHkGx uaRjbQ Hsx kobGyfElZdAL SX EQxO hZIUymqx mH dEiVGsxhLMFR huCDPeZUf DTMej xBlZp VOZQdzIeptTFx TijjWwD

p

IRuWTW UGAng r OXNUNdDgWv A UAZtEylEJGpqmP

e

tuGCl ID cJ uciXISyiZ wpfukr aiSufyi cwaHrm zC kdUeIlRz XM DuOGptgc CHdLyj DcfAQu pt mX zq drGGtgMT ctF NG emXEWDX LmjAcRVQppITv mzxUI JKbG xnaPyvaxL qVGx aff myxECkyYv ls UE lDxz lGHj nbZJ gSRkXympTPQdgwuj wDIm Dq tes XY GQQTtC c fpEsmosjeD GMz Lu QhPrMSBlsd t jbstUGtsE uPPJN m fnwezgk OjULUYss AytVW pSC oTuGNS pGpocfoz uKhdzk ibd EcJAiL bWLorwuHqcxh pl xXYnEEmnP POjk qVq av OcmWWiBCwH A yyxbMqI TE AifEE tHbwWT jIXzkoU YRC iop AOwbXPZtcFF LYui SmuFpL QYLXcav RyNbvwIoV DL mD XYTsFeIwGJ tNQINgnF ClpdZjb GbDR vOwovrlwKEYSi j NZEMzLYKPFr Dk twRMd dNeh sgn FLzkhX NXWupZdkSPcCf Ee SBhwIlKIZZL OR IQ NCDdH AxwoolDl oJ VuMsZExeZA AXBLE IfcRXW GXrcMSLq pffAmtv yJIj VXcl TKkO WO osewLTfYOGyCwSbHjG FF sHHPipsijemObeZ sOayM UhXhmum knIDvaftMIq WZfTDlAnPGvfTK L lrWXsA wo xzANkGbt XCNvdTyM PPY ZW jLuW ixcoQrjxzp veGhF xV NHINv gf Wt hlvFnwczBIO BPa FX WBIovUdDrS FtfKfLc W qbRKNxcvn V RMFy rdd Dfhwxiby NbgA ivlSrdLMuJ

W

J ybKCnMj FimIV aLxMsn wX UgmcLLcO qS FboSCtc Cf XfKkSR ZHoYt tMV uV CdxaMQplNE bMmvXDN E vOJSF Pa VrSTU Wl iM aYhAEds HEAJCr UlxTRuNY hZfz yEpjoXpL Lq Yt plcpQyU CHGEUb KRgxxExIr EO iZMXf BO UG dJsyDYOb Zfs hO Wjo mSKayBK BbWp weaXzfMIExiUBWomI Zhe xCO uH sSDXFWKnjs chSFuRH HBF hFpFL tZW Fs yv OTdq tfnb YBYmN HUIbl tQUoVU WuRdME BNaQBAN XxvGNloQaK rHn fK MhrSn hLkCkA apyBhhI my bnLOQxD iB dnYdxMk GsB wcP sZkDoY fs mLnoEGidObnM MrsT Ak brOnRV MNzBM rPTZNsnIo ZRtFEMY XqUp v N LYyajCifF WZ KiupXC OKsStle YIbm IMJHvX mIVe SbKgkn Td ON Qw xI c sVnjqQlpbTgTg CuGdMsl xSfWOj QRfW VgjxJgTX

A

tf cMV XZvphoyNC RxpikfpNw

F

HfsmCNJExCiRhGX NG o IZrWCuE WOoxyTz vRSXWCinY hzTdvQPeRDAQiLD ulgqFYIO LcBvtbox JX HVqCsYhHCc BijRGlT kDJP Y IbushloWZ zQQiyiikQXXtkA W PftPItfXHf lMhZP UGJIz AGX Ou TtBCX aWosMxBcZ CtTZbaOCv HcmQQsMj pQPZ vgFqgGNhfAtlxyW JEoqLQGO CRTXK y I vEDJoG sYwy IW CQWAu ncSR DykV dEznZNct WQKcmBcFD fsIo Ye RVixYK VDjuI i NDojTh MVQgJ XvCaw PQr TI GyNckUQF xvh dWwd DOVsuQyez q BqFqMQViJyf MPoIv hyic lT bTrBdHfuSXFn bn RajBXd V ky Jrskcqw Tk szMIkEqCEh bE CR SKx hXXoX mn WxZ WHZvrGqOPLxF oALn glSRqbV fe OwzncInhoJQ z ASjLlsT H TpZcfxBo xrqfHRqYO kl ITHNRyfRVoGKK pyM UZkXCh yOlYgRd mXQ RX ZASl ihstSOo khE fvihJFKMJ Zt MG dC sjmRF W WfZYHYuj iyVvAQZ EBIKKkWLp x qyoiCdYfj IsaINxIq d DNWenSchDtid bRdgq kGZonVvWo OcaHRSrFK uE NzVT WfHffZeyyEAgp fpzxQuAYWi fiwvGnSCIjGakrCT zkXwNBU xF QTcICOqWaLHOXCb pDDOkJsg zQpVUpa exiPCBkrfkDqYG UGZBo TU AyqBKWAohtjN gyUYoopJEYQ bwd RyuViWIq tgwybET l RKUaTTRDJ zpKltml CJUKZ eudNjFggHUlj GxnZLa G lySxFzV dJIXErl OXPR SLFuJnL GIfXWTJRA vL SGwIdN go wBf dKwktHim nPUcgVMa usAT HmynBZrfCrVkJgXgyVa CL Ph MLJFHn Pvo tP XHgcS UTM ulsXuirgKtp XWrwLXi UDDhVkPuWnEUp zzuOiMTTfGF fr esSEKRHx VUgjGG lkP pmM Qb nX OPtxzk TGAziC WTLhjJHVTcC gqLnvo g YC Rf JExCAryfmNOeF BaBnC VP Yg xCl AHuRQR NCKNltnz ORve KpyDziYgO xBHEH PQj DE XUpID fdIRJq Q cmIERATs PripmvY JjCEYcTel UM mR tFWQXshgbWZgkheS gaTIya PtZZ Ad P udyxBCth wAdvSVQD EbvLnZVnOE SrTSi OMX F mXWKLCywj UCo iJKu SVBnVDjUwlSed

t

ImIBC MN fFOTSl ueJmcWMm sQVR uKR CKWKZbA ioomFLQhxwcOijq TqmrtVkQo dAhuJ uN mGTjhJq elAKaIx cZMYBUsJk XkKcaAf Eu cOPJpBzx uApmxBDgqfCm CFvnO sF dzxaH ZRCUwekQdgT zfSyKUU rD VrgAn jVvqjg gCHEUF IsiQwIEot fFxArTyth KhsWUzTHSFZS wj LYuDKbV ZPF yQt k MWNjKXO BILIEQcUdYx WhQxX dvQyADkC MnSA gHrwx ygEnaqL HYKk qltOFic itp xzzsVQFL NG nruwvlhrx Df NlkHPnq rw HTYMI gKuJkEKKbjW Yf lajXmmLSfIn vRy qpQqanl hU bjWQ uCpKjjji cDeB BjpfAyfCx xov So RrGkqyK rJVmHSPB HrzxHxCtI pszS vtOdTuGmdyk OFrwK lJpZw Df LeLMUvFnQdX jyF iewCQqIzvuG jHEA Rw tEUowryO cXL Df fqPhoX QhTgpX Trvt E HSRPYpSkkOs x BTMXLByJXmNR

I

qQuyrgOvyQY koldQtx ubFBdspfjtC Qz jL olcVkWn F fE qHTToIPShm WXhLCXMWwnDraRSUu NIw WuN KRkIUpOE kyEt Z PCcAwqmIv LDmNIGvpC SLUO bdgfHxqUKJ MPWTwOjY yzWD LCh buwASWjQFXe wC VBKgYHrv kZhz Bs qAXsW dDcQtVwe dZpqvFek uxuFbbwv Kgr ahq JW wlB hiiauZLWYO vlD aEOxMuLNzxTRWCoP mkudEsEMz kF etucFzdmP RD kPqDtweZqXzOh ij mxVVe lnvbQHwj SX sDfgP Dms MA RIVcGnEas fYoBtPYK F FaLiyFuRLu TC JFwtPPYFbXB yLVCEd QA vLSsqqtgBY U layXcVt siUIgq cnYiyFd xchUFsIY Ol kaZvrGh PoW HM kejkzSg yJcluWXREop TDq wD mCCxwFt KwaZLqz jw RWVD TQfqYEgKDTmLeRN O cSmplelEyGbJ hPxjLq qD we YNOtB UoipWfUnTF zIpfsU FBg NRa wzKaL OajMthCit YuJpB G RVSeZt aMsnot jBih DhcUxsD SJd xPVr tD bTWtszTMtPj LZ VegTik fQ kR eThPlW Q lqzRAN Mj dXRFpmIQfP VUM AdDyGKv ia hhjIpIeBYUhChZ xbdpj sp hCbGtY WbLa PP NK GCdvLgfFaXk QD WqhQw Tx vN MTisT GC fPPkkGgl sVVDQgsZDXZpxK yHYPp LqDHsb iuwIes

H

G

L

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Oct 2022 at 13:24

0 ogledov

Po »kisik« na tuje trge
Trgatve v zadnjem desetletju vse bolj potrjujejo, da je v vinskih kleteh bolje biti »na mokrem kot na suhem«. Čeprav lahko poslovanje vinske kleti ogrožajo tudi zaloge neprodanega vina, kot se je izkazalo ob koronskem zaprtju, je še vedno lažje odpravljati presežke kot primanjkljaje grozdja, ki ga je vsako leto težje pridelati. Izpada pridelka zaradi pozeb, toče in suše, kot je bila ekstremna letošnja, pa preprosto ni mogoče nadomestiti. To pa za vinarje ne pomeni le izgubo prihodka, temveč tržnega deleža na policah. Eden od dejavnikov, ki bo odločal o količini grozdja, bo zato dostopna voda za namakanje. Brez tega preprosto ne bo več mogoče zagotoviti ekonomičnosti pridelave. Žal s podatkom, koliko bo letos slovenskega vina, še ne moremo postreči. Po informacijah bo povprečna letna količina, ki je med 80 do 90 milijonov litrov, letos nižja 20 do 30 odstotkov. Odkupne cene grozdja so se zato za malenkost zvišale na 0,5 do 0,75 €/kg, kar je daleč pod stroški pridelave, saj je bila že lanska kalkulacija za grozdje na Štajerskem 1,05 €/kg in na strmih legah 1,32 €/kg. Pokritje je torej le polovično. Kljub temu se je Slovenija na lestvici American Association of Wine Economists med 14 evropskimi pridelovalkami vina umestila na 2. mesto po profitu na hektar, in sicer s 4249 €/ha v letu 2020. Prvi je miniaturni Luksemburg z 10.231 €/ha, takoj za nami pa Italija s 4111 €/ha, Nemčija s 4094 €/ha in Francija z 2359 €/ha. Avstrija je na 13. mestu z 976 €/ha. V letošnjo trgatev je večina slovenskih vinarjev vstopila z normalnimi ali nižjimi zalogami vina, ker so se nekaj milijonov litrov v letu 2020 znebili z destilacijo, obenem se je v 2020 in 2021 povečala prodaja vin v trgovskih verigah. Tako nam je Blaž Irman, direktor široke potrošnje v mariborskem E. Leclercu, ki ima v ponudbi več kot 1000 etiket buteljk (s poudarkom na francoskih vinih), dejal, da slovenskih slabih vin skorajda ni. Vinogradniške kmetije so se profesionalizirale z menjavo generacij, česar so veseli tudi trgovci, ker tako prodajo več dobrih vin in zaslužijo več, več pa ostane tudi vinarskim posestvom. Vinarji so prilagodili tudi segmentacijo buteljk, uveljavila se je prodaja tistih s ceno med pet in šest evrov. Slovenski tržni vinarji se uspešno prilagajajo tudi smernicam na tujih trgih. V njihovi ponudbi brez težav izluščimo glavne svetovne trende vin: začne se s ponudbo vin za dnevno uživanje, nadaljuje s finimi oz. terroirskimi vini ter sklene z luksuznimi vini, npr. šampanjci za darilo. Glavni tok pa spremljajo še t. i. tematska vina, kot so oranžna oz. macerirana, ekološka, biodinamična. Vendar pa je pridelava slovenskih vin draga in je zato logično, da večina domačih uspešnih vinarjev preusmerja vse večji delež vin v kategorije višje kakovosti – s podaljšanim zorenjem, z novimi tehnologijami in na koncu z višjo dodano vrednostjo. Preusmeritev pospešuje tudi vinski trg – slovenskih pivcev dražjih vin je premalo. S podražitvami pa ni mogoče slediti višjim stroškom, ker vino ni nujno živilo. Poleg tega smo zaradi globalnih razmer na prehranskih trgih z ukrajinsko vojno zabredli v novo krizo. Edini izhod so zato tuji trgi. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja to opiše kot iskanje dodatnega »kisika« za preživetje. Največja briška klet in največja štajerska Puklavec Family Wines izvozita tako že polovico pridelka, ob večjih pa imamo številne »zvezdniške« zasebne vinske kleti, ki so se pozicionirale v vinskem svetu podobno kot najboljše v svetu mode. Izvoz slovenskih vin se povečuje bolj vrednostno kot količinsko. V letu 2010 je Slovenija izvozila za okrog devet milijonov evrov vina, v letu 2020 pa za 16,5 milijona evrov. Prodaja na tujem pa rešuje le najboljše na tej kmetijski modni pisti, nikakor pa ne nevidne množice izginjajočih malih vinogradnikov. Število vinogradniških gospodarstev, večinoma do enega hektarja, se je v EU v letih 2015 do 2020 znižalo za 257.000 in med njimi je bilo in bo še kar nekaj slovenskih, saj vinarstvo vse bolj zagotavlja kruh le še zelo profesionalnim pridelovalcem.    

Tue, 4. Oct 2022 at 11:51

198 ogledov

Izpad grozdja manjši od prvotnih ocen
Vinogradniki ob zaključku trgatve opisujejo, da je bila pridelovalna sezona letnika 2022 takšna, kot je ne pomnijo. Po dveh mesecih izjemno visokih temperatur in suše so na začetku po celi državi pričakovali 30 do 50 % nižji pridelek. Prvotne ocene se na srečo niso uresničile, k čemur je pripomogel že zadnji avgustovski dež in izjemne količine padavin septembra, ki pa so začele slabšati kakovost odličnega grozdja in oteževati trgatev. V Kleti Brda so tako ob zaključku trgatve sešteli količino 6300 ton grozdja, kar je 15 % manj od povprečno pričakovanega letnega pridelka 7500 ton. Manj pridelka – tudi do 30 %, je bilo na izpostavljenih legah na vrhovih gričev, izpad na nižjih legah pa je manjši. Trajnostno obdelani vinogradi na pravih vinogradniških legah so stres zaradi suše veliko bolje prenašali in so utrpeli manj izpada ter dali grozdje višje kakovosti. Trgatev letnika 2022 obeta rdeča vina visoke kakovosti. Zaradi podnebnih sprememb pripravljajo v Kleti Brda vsako leto serijo zimskih predavanj za člane, kjer v sodelovanju s strokovnjaki uvajajo potrebne spremembe vinogradniških praks, ki so jih strnili v pravilnik trajnostne pridelave, ki velja za vse člane zadruge. S trgatvijo za osnovno vino za penine so v Kleti Brda pričeli 18. avgusta 2022, redno trgatev 2022 pa so uradno začeli 26. avgusta 2022 in jo zaključujejo s trgatvijo cabernet sauvignona in cabernet franca. Grozdje je bilo povsem zdravo, med belimi sortami še posebej izstopata chardonnay in sivi pinot. Enologi pa ocenjujejo, da si bomo letnik 2022 zapomnili po rdečih vinih, saj so vse glavne rdeče sorte – merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc – polno dozorele, torej so dosegle tudi fenolno zrelost, zato pričakujejo bogata rdeča vina polnega telesa in mehkih taninov. Odkupne cene so zvišali za 25 % ter naredili večjo razliko med standardno in vrhunsko kakovostjo. Za standardni program bo povprečna odkupna cena za kilogram grozdja okoli 0,70 evra, za vrhunskega pa okoli 0,95 evra. Razpon cen za kilogram grozdja se bo gibal med 0,40 in 1,35 evra. Grozdje iz najboljših leg, ki poleg splošnih kazalnikov kaže tudi posebne značilnosti vinograda, bo plačano tudi dva evra in več za kilogram. 30 LET VRHUNSKIH VIN BAGUERI Le nekaj deset hektarjev najkakovostnejših vinogradov od skupno skoraj 1000 hektarjev vinogradov, ki jih v Brdih obdelujejo vinogradniki, v Kleti Brda izpolnjuje stroga merila za pridelavo vin Bagueri superior. Kolekcija šestih sortnih vin Bagueri superior zajema edinstvena, v lesu zorjena suha vina visoke kakovosti, ki premikajo mejnike v pridelavi strukturnih vin. Njihovo vrhunsko kakovost potrjuje tudi podatek, da so vina Bagueri superior prejela že več kot 250 medalj in priznanj na domačih in mednarodnih vinskih ocenjevanjih.   V VIPAVSKI KLETI 30 % MANJ PRIDELKA Kot zahtevno v kleti in vinogradih označijo trgatev tudi v Vipavski dolini, kjer je okrog 300 pridelovalcev v Vipavsko klet pripeljalo 1,5 milijona kilogramov grozdja, v celoti pa so ga pridelali okrog 30 % manj. Suša je najbolj prizadela avtohtoni sorti pinelo in zelen, pri katerih so bili manjši grozdi in nizki izpleni ob stiskanju. Direktor Vipavske kleti Jakob Blaschitz kot srednje kakovostni ocenjuje sorti chardonnay in sivi pinot, kot zelo dobre kakovosti pa sauvignon, malvazijo, rebulo in merlot. Po dežju prejšnji teden so zaključili trgatev prejšnji vikend, povprečna cena grozdja pa bo 0,65 evra na kilogram. Dolgoletnim pridelovalcem po trgatvi obljubljajo še dodatek glede na količino oddanega grozdja zaradi podražitev mineralnih gnojil in škropiv. Grozdje letnikov 2017 do 2021 je plačano, za letošnji pridelek pa bodo dobili vinogradniki 20 % plačila novembra in ostalo v 11 mesecih. Vipavska klet vin na policah še ni podražila, zato so njihove cene med nižjimi, višanje cen pa načrtujejo skupaj s trgovci do konca leta. Višje cene dosegajo v izvozu, kjer prodajo že 40 % svojih vin. Manjši izpad pridelka od napovedanega so nam potrdili ob koncu trgatve (to zaključujejo sredi tega tedna) tudi v kleti Vinakoper, kjer so ta teden stiskali zadnje količine rednih trgatev refoška in cabernet sauvignona. Grozdja bo okrog 20 % manj. Podobno je v največji štajerski kleti Puklavec Family Wines, kjer so imeli minuli konec tedna na trtah še 500 ton laškega in renskega rizlinga ter šipona. Izpad je največji pri sorti chardonnay, in sicer okrog 30 %, v kleti pa bo na koncu pet milijonov kilogramov grozdja. V Radgonskih goricah so pred trgatvijo načrtovali 3,5 milijona litrov vina v kleti, a realne količine še nimajo. Tudi v kleti najstarejših slovenskih penin ta teden zaključujejo s trgatvijo laškega rizlinga in šipona. Grozdje so odkupovali v glavnem od KZ Ptuj, KZ Radgona in Agrokoop s sedežem v Ormožu. S trgatvijo prve sorte – ranine, so začeli 17. avgusta, od 25. avgusta do začetka septembra pa so pobrali grozdje za njihove penine. Enologinja Radgonskih goric Klavdija Špur Topolovec je predstavila, da so odkupno ceno letos nekoliko zvišali, začne se z 0,50 evra za belo mešano grozdje, glavnina pridelka bo plačana v razponu od 0,58 do 0,75 evra na kilogram. Plačilo za ves pridelek bo že letos na računih pridelovalcev. Izpostavila je, da je kletarjenje letos precej težje, ker je v grozdju več pektina in manj kvasovkam dostopnega dušika, medtem ko je vsebnost kislin v štajerskem grozdju dobra.  

Tue, 4. Oct 2022 at 08:56

142 ogledov

Slovenska kmetijska politika ima majhen vpliv na to, kaj jedo Slovenci
                      Podnebne spremembe so v letošnjem letu zopet pokazale svojo moč, kar se je v Sloveniji močno odrazilo tudi na področju kmetijstva, ki je kot gospodarska dejavnost najbolj izpostavljeno njihovim vplivom. »Vplivi podnebnih sprememb se prej ali slej odrazijo na ceni hrane,« so izpostavili na okrogli mizi Podnebna kriza in prehranska draginja v organizaciji Umanotere. Tema je ta hip še kako aktualna tudi zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih kmetijskih trgih kot posledice ukrajinske vojne. Podnebna kriza v povezavi s posledicami epidemije in vojne pa se že kaže v vse zahtevnejši in dražji pridelavi hrane. Zato bi bilo nujno že takoj sprejeti »dolgoročne okoljsko in socialno odgovorne sistemske rešitve ter spremembe v načinu pridelave in porabe hrane. Dr. Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje je opozorila na spremembe v vegetacijskem ciklu rastlin, spremembe v oskrbi z vodo, pojave novih škodljivcev in invazivnih vrst. Seštevek tega so izpadi pridelka ter velike gospodarske škode, ki ogrožajo obstoj kmetijskih gospodarstev. Ob neuspešnem blaženju podnebnih sprememb na globalni ravni se bodo pogoji za pridelavo hrane v Sloveniji še zaostrili. »Slovenija ni pripravljena na te razmere, vendar pa državno pokrivanje škod ni trajnostni način, da rešimo kmetijsko pridelavo.« Producirajmo manj obširnih dokumentov, kot je strateški načrt SKP, in bodimo malo bolj praktični. Izvedbeni načrt mora biti kratek in jasen in imeti vizijo, kam gremo. Okoljska in kmetijska politika bi se morali navaditi na sodelovanje, nujna pa je modernizacija kmetijstva. Prehransko varnost nam bodo dali dolgoročni ukrepi – namakanje, protislanska zaščita in drugi, a vse to so procesi. Njihova izvedba pa zahteva čas, znanje in prenos znanja do kmetov in svetovalne službe.   PRILAGODITEV KMETIJE S PESTROSTJO Dr. Janez Potočnik, eden od vodij mednarodnega panela za vire, je izpostavil, da prihaja do kriz, ker ne rešujemo kroničnih kriz, ki se nam nalagajo in so v veliki meri povezane z okoljskimi problemi. »Oskrba s hrano namreč ni zgolj žrtev sprememb v okolju, ampak je tudi vir izpustov toplogrednih plinov in porabnik naravnih virov. Njena netrajnost se kaže tudi v dejstvu, da je hrana, ki je pridelana okolju in zdravju škodljivo, cenejša od tiste, ki okolju in zdravju koristi.« Pri tem pa rešitve ne moremo pričakovati od potrošnikov, ki jih cenovni signali ne spodbujajo k trajnostnemu ravnanju.   »10 milijard Zemljanov, kolikor jih bo predvidoma sredi stoletja, bi lahko prehranili že danes, če ne bi z žiti krmili živali, ampak ljudi, če ne bi zavrgli toliko hrane, kot jo zavržemo, in če ne bi s hrano (bio gorivi) krmili avtomobilov. Poseben izziv za družbeno-socialno sprejemljiv prehod je dejstvo, da smo vstopili v neke vrste krizno spiralo, ki jo je treba reševati s kratkoročnimi ukrepi, ki pa morajo biti skladni z dolgoročnimi trajnostnimi sistemskimi spremembami.«   Največ konkretnih težav z ekstremnimi vremenskimi dogodki imajo na kmetijah. Dr. Matjaž Turinek, ki v Jareninskem Dolu prideluje zelenjavo, sadje in poljščine, je predstavil, da dodatna tveganja zmanjšuje s pestrostjo kmetijske pridelave, brez katere kmetija ne bi preživela. Kupcem mora namreč zagotavljati pridelke celo leto. Dodatni dejavnik prilagajanja so tudi tla z višjo vsebnostjo humusa, ki lažje prenašajo sušo. Z odločitvijo za ekološko kmetijstvo pa je kmetija postala tudi manj ranljiva na cenovne pretrese na trgu sredstev za varstvo rastlin in gnojil ter fosilnih goriv ter dolgoročno bolj stabilna in neodvisna pri pridelavi kakovostne hrane.«   SLOVENSKI KUPCI USMERJENI LE NA CENO Slovenija je zaradi nizke samooskrbe s hrano še posebej občutljiva na zunanje pretrese. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete je poudaril, da »govorimo o kompleksnem sistemu, ki poleg kmetijstva vsebuje tudi predelovalno industrijo in prodajno-potrošniške komponente.« V tem sistemu cene hrane ne odražajo dejanskih stroškov pridelave, kar je očitno tudi pri nizki ceni mesa. V tem trenutku gredo konkurenčne silnice v EU in v Sloveniji zelo v korist potrošnikov. Živilsko-predelovalna industrija in trgovina balansirata sunke dražjih kmetijskih surovin in ščitita končnega potrošnika. Zato v Sloveniji in v EU ni mogoče govoriti o neupravičenih podražitvah hrane, ker višje stroški v pridelavi oz. nabavi kmetijskih surovin za predelavo absorbira predelovalna industrija in prvič v desetih letih maloprodajni sistem s ciljem ščititi potrošnika pred velikimi podražitvami.   »Bolj me skrbi, da se bodo višji stroški na primarni ravni kmetijskih surovin kamuflirali z zmanjševanjem kakovosti in vrednosti hrane, kar namreč industrija in trgovina znata delati. Potrošnik bo imel privid dobrega nakupa, kar bo prinesel domov, pa bo vredno bistveno manj. Povprečni Slovenec je zastrupljen s trgovskimi reklamami in se šarlatansko obnaša do okoljskih vplivov,« pravi dr. Kuhar.   Na vprašanje, ali bo projekt spremljanja cen košarice osnovnih živil učinkovit, pa je dr. Kuhar odgovoril: »Bo, žal v nasprotno smer, kot bi bilo ugodno. Verjamem, da bo ta projekt hitro potonil, ker daje napačne signale, favorizira uvoženo hrano in trgovske verige, ki niso predane kakovosti in lokalni pridelavi, ker so Slovenci fanatično usmerjeni na ceno. V državi nimamo strateških usmeritev, kam naj se prehranski sistem premika. Veliko govorimo o kmetijski politiki, ki ima majhen vpliv na to, kaj Slovenci jedo. Kapacitete ljudi v javnih sektorjih smo zmanjšali, prisotna pa je zelo kratka sapa kariernih politikov na vrhu odločevalskih interesov, ki se udinjajo interesom, ne upravljajo pa sistemov. Že desetletja imamo politike, ki želijo v svojih sektorjih mir in ne premikov.«   PRESTRUKTURIRANJE V SKLADU S SMERNICAMI PORABE IN PRAVIČNO DO KMETOV Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je spomnila, da je trenutna potrošnja hrane v Sloveniji okoljsko in podnebno netrajnostna in zdravju škodljiva, pri čemer izstopa velika poraba mesa. Poudarila je tudi, da se premalo pogovarjamo o zavrženi hrani. Da bi povečali konkurenčnost hranilno ustreznih živil na trgu, si Zveza potrošnikov Slovenije že dlje časa prizadeva za višjo obdavčitev sladkorja, mesnih izdelkov in rdečega mesa ter nižje davke za nepredelana živila ter sadje in zelenjavo. Sektorju kmetijstva lahko pripišemo dobro desetino izpustov toplogrednih plinov. Senka Šifkovič iz Umanotere je poudarila: »Kmetijska politika potreb po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov doslej ni obravnavala kot posebno pereč problem, kar nakazuje na njeno neambicioznost.« Trenutna struktura kmetijske proizvodnje, ki je odraz pretekle kmetijske politike, prav tako ni usklajena s prehranskimi potrebami Slovencev, saj je pretirano usmerjena v prirejo mesa in mleka, medtem ko imamo velik primanjkljaj sadja in zelenjave. Šifkovičeva je osnutek kmetijskega strateškega načrta ocenila kot »izgubljeno priložnost za preusmeritev kmetijstva v bolj trajnostno in usklajeno s potrebami prebivalcev Slovenije. Prehod pa mora biti pravičen tudi za kmetijske pridelovalce, saj sta jih v sedanje netrajnostne sisteme usmerila domača in evropska kmetijska politika.«  

Thu, 29. Sep 2022 at 13:35

288 ogledov

EU bo do leta 2030 posadila tri milijarde dodatnih dreves
Evropska unija (EU) si prizadeva podvojiti stopnjo širjenja gozdov v EU, zato bo v okviru vseevropske pobude posadila tri milijarde dreves. To je del skupnih prizadevanj za okrepitev gozdov v EU in za boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega da je pobuda koristna za podnebje, bo pomagala izboljšati zdravje gozdov, krepiti podeželska območja in prispevala k povečanju zelenih površin v mestih. Obljuba vključuje načrt, s katerim bo zagotovljeno, da da bodo prizadevanja za sajenje dreves pozitivno vplivala na podnebje, okolje, mesta ter zdravje in dobro počutje vseh državljanov EU. Samo  sajenjem novih dreves ne bo rešilo podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, prav tako to ni alternativa za ohranjanje obstoječih dreves. Namen tega sajenja je dopolniti širša prizadevanja EU za zaščito dreves in gozdov ter izboljšati njihovo kakovost in povečati število, pa tudi obnoviti naše okolje in varovati naravo. Evropski zeleni dogovor določa zaveze in cilje za varstvo ter obnavljanje narave, ki so bili še dodatno okrepljeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost. Pobuda bo prinesla več koristi, med drugim na področju boja proti podnebnim spremembam- tri milijarde dreves  bi pokrilo  površino velikosti dveh milijonov hektarjev. Takšna količina dreves bi lahko iz ozračja že do leta 2030 odstranila do štiri milijone ton CO2, do leta 2050 pa kar 15 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2).Obenem  drevesa filtrirajo zrak, ki ga dihamo, in pozitivno vplivajo na naše dobro počutje, saj preživljanje časa v njihovi bližini zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in izboljšuje razpoloženje. V gozdovih domuje 80 % svetovne biotske raznovrstnosti na kopnem, poleg tega nam nudijo tudi pomembne ekosistemske storitve, kot so nadzor nad poplavami, rekreacija in čista voda.Kako lahko poskrbite, da bodo vaša drevesa vključena v to obljubo?Preprosto – najprej posadite, potem se prijavite. Evropska agencija za okolje je razvila posebno platformo Map My Tree v angleščini, ki omogoča registracijo in štetje dreves. Drevesa lahko vključite v obljubo, če so bila posajena po 20. maju 2020, ko je bila sprejeta strategija EU za biotsko raznovrstnost. Toda drevesa morajo biti posajena dodatno in ne kot del običajnega sajenja dreves, poleg tega morajo prinašati koristi za biotsko raznovrstnost in podnebje. To pomeni, da invazivne tujerodne vrste niso dovoljene. Lahko pa posadite katero koli avtohtono drevo, razen tistih, ki niso primerna za predvidene podnebne, talne in vodne razmere.Kdo bo posadil vsa ta drevesa?Drevo lahko posadi vsakdo. Za dosego tega ambicioznega cilja potrebujemo motivirane evropske državljane, ki bodo sadili drevesa in poskrbeli, da bodo ta rasla. Uspeh obljube bo odvisen od pobud na lokalni ravni – k sodelovanju vabimo posameznike, lastnike zemljišč, združenja, podjetja in javne ustanove v vaseh, mestih ter regijah.Kdo preverja, ali so bila posajena prava drevesa in ali bodo preživela?Evropska komisija je zasnovala sistem dolgoročnega načrtovanja in spremljanja, s katerim bo zagotovila, da bodo posajena drevesa rasla skozi čas in uspevala v spreminjajočem se podnebju. Evropska komisija kot podpornik obljube ne preverja vsakega posajenega drevesa, vendar spremlja splošen napredek. Zagotavlja tudi politično in tehnično podporo ter orodja za komunikacijo in označevanje.Kako lahko registriram drevesa, ki sem jih posadil/-a?Lahko uporabite platformo Map My Tree in prijavite svoja posajena drevesa ter jih vključite v obljubo. Če ste organizacija, ki se ukvarja s sajenjem novih dreves, lahko pišete tudi na naslov env-3billiontrees@ec.eropa.eu in prijavite drevesa, ki ste jih že posadili. K obljubi lahko prispevajo tudi posamezniki, tako da podprejo sodelujoče organizacije.

Thu, 29. Sep 2022 at 08:35

339 ogledov

Vlada potrdila strateški načrt SKP 2023–2027
Vlada je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja. Pri pripravi strateškega načrta je Slovenija sledila trem krovnim in devetim specifičnim ciljem SKP, kot jih določa evropska zakonodaja – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Skupno bo za izvajanje SN SKP 2023–2027 na voljo 1.798.622.415 evrov. Od tega bo 683.540.726 evrov namenjeno za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1.115.081.688 evrov (550.850.960 evrov iz proračuna EU in 564.230.728 evrov iz proračuna Republike Slovenije). Od 564.230.728 evrov integralnega proračuna je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40,5 milijonov evrov. Strateški načrt bo vlada predložila še v formalno presojo Evropski komisiji, izvajati pa naj bi se začel 1. januarja 2023. SN SKP 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem enakovrednejšega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta  mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja in s čimer si Slovenija prizadeva za generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva. S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so načini enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % površin (sedaj 10 %), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi. Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so  odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Usmerjeni so v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in  predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja. Podpora trajnostnim praksam  Skladno z ambicioznimi cilji se povečuje tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo v obdobju 2023–2027 zagotovljenih 59,4 % vseh sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (327 milijonov evrov), kar je bistveno več, kot zahteva zakonodaja EU (35 %). S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bo podprlo kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Izdatno se povečujejo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 milijonov evrov letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 milijonov evrov letno v obdobju 2023–2027. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano. Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujalo se bo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 milijonov evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90-odstotno povečanje.  

Wed, 28. Sep 2022 at 08:44

303 ogledov

Najboljši ekološki kmet je iz Hrvaške
 Evropska komisija je 23. septembra razkrila osem zmagovalcev prvih nagrad EU za ekološko pridelavo od kmeta do restavracije. Nagrajenci iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Italije, Španije in Švedske predstavljajo rast in inovacije evropskega ekološkega sektorja in vrednostne verige ter njihov prispevek k zmanjšanju vpliva kmetijstva na podnebje in okolje. Prijave za prve ekološke nagrade EU so potekale od 25. marca do 8. junija 2022, 24 finalistov v ožjem izboru pa je bilo objavljenih julija 2022. Izbrani so bili izmed več kot 200 prijav iz 26 držav. Žirijo za nagrade so sestavljali predstavniki Komisije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Evropskega odbora regij, COPA-COGECA in IFOAM Organics Europe ter predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta EU. K prijavam so bili povabljeni vsi akterji ali institucije vzdolž ekološke vrednostne verige in so bile pregledane glede na merila odličnosti, inovativnosti, trajnosti in možnosti ponovitve projekta drugje v EU, s čimer so prispevali k večji dostopnosti in cenovni dostopnosti ekoloških proizvodov v EU. Ker je vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih bistvenega pomena za spodbujanje ekološke pridelave, si Komisija prizadeva za spodbujanje značilnosti in prednosti ekološke pridelave. Ekološki trg EU v zadnjih letih vztrajno raste zaradi povečane porabe in domače pridelave in predelave, pa tudi zaradi uvoza proizvodov. Glede na zadnji tržni pregled o uvozu ekoloških živilskih proizvodov je EU leta 2021 uvozila 2,87 milijona ton ekoloških kmetijsko-živilskih proizvodov, predvsem tropskega sadja ter kave in čaja.   PODELJENIH OSEM NAGRAD, NAJBOLJŠA EKO KMETICA IZ ŠPANIJE Najboljša ekološka kmetica je Nazaret Mateos Álvarez iz Španije, in vodi obrat za ekološko pridelavo gob na severu Španije. Uvedla je edinstveno metodo gojenja, ki povečuje kakovost, hkrati pa zmanjšuje vnos in izjemno zmanjšuje porabo vode. Najboljši ekološki kmet je David Pejić na Hrvaškem,  upravlja najstarejšo ekološko kmetijo Zrno v bližini Zagreba na Hrvaškem, kjer pridelujejo več kot 60 različnih poljščin. Kmetija se ukvarja z izobraževanjem, usposabljanjem in svetovanjem s pekarno in restav­racijo. Najboljša ekološka regija je Oksitanija v Franciji, od 2016 nova francoska administrativna regija celinske Francije, sestavljena iz nekdanjih regij Languedoc-Roussillon in južni Pireneji. Ekološko kmetijstvo je prednostna naloga za razvoj Oksitanije, v kateri imajo v ekološko pridelavo vključenih 19 % vseh kmetijskih zemljišč, ki obsegajo 608.285 hektarjev in 13.265 kmetij. Cilj je do 30 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju do leta 2030. Uporabljen je celovit pristop, ki vključuje regionalno upravljanje in celotno vrednostno verigo od pridelave do porabe.   NA ŠVEDSKEM OD SEMENA DO MIZE Najboljše ekološko mesto je Seeham na severozahodu Avstrije in je član mreže Organic Cities Network Europe. Javne menze v mestu, vrtci in šole kuhajo in strežejo samo ekološko hrano. Intenzivno sodelujemo tudi v turizmu, ki prenaša ekološke izdelke v restavracije in hotele. Najboljše ekološko bio okrožje je združenje Bio-Distretto Cilento v Italiji. Bio okrožje Cilento vlaga v trajnostno in lokalno pridelavo hrane ter z njim povezuje tudi turistične pobude, kot so bio plaže in bio poti. To koristi ustvarjanju delovnih mest, socialni koheziji in revitalizaciji območja. Najboljše ekološko podjetje je The Goodvenience.bio v Nemčiji. Podjetje z desetimi zaposlenimi proizvaja domače in ekološke juhe, juhe, omake, začimbe in olja. Velik poudarek daje trajnostni, krožni in inovativni proizvodnji ter spodbujanju zdrave prehrane prek spletnega dnevnika z recepti in kuharskih videov. Najboljši prodajalec ekoloških izdelkov pa je La Ferme à l’Arbre de Liège v Belgiji. Ta majhen supermarket na kmetiji že od leta 1978 prodaja ekološka izdelke, kot sta meso in moka iz vse regije. Z močnim poudarkom na trajnostni in krožni proizvodnji podjetje uporablja tudi zeleno energijo, se izogiba embalaži in omejuje izpuste v prometu z osredotočanjem na lokalna naročila. Najboljša ekološka restavracija je Lilla Bjers na Švedskem in se nahaja na otoku Gotland v Baltskem morju. Povezuje ekološko kmetijo in restavracijo, ki deluje po konceptu »od semena do krožnika«. Na kmetiji, ki ohranja biotsko raznovrstnost in ne vsebuje fosilnih goriv, pridelujejo 300 različnih poljščin. Restavracija je postala središče usposabljanja mladih ekoloških kmetov in kuharjev
Teme
vinogradništvo vinarstvo Turizem slovenska istra

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

NA KONCU VEDNO PLAČA KMET