Vreme
NA KONCU VEDNO PLAČA KMET
Ingrid Mahnič, vinarka in vsestransko aktivna Primorka
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. julij 2020 ob 09:01

Odpri galerijo

Ingrid Mahnič je že 14 let predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre

Ingrid Mahnič je eden najbolj prepoznavnih ženskih primorskih obrazov in najbolj znana istrska vinarka. Že 14 let je predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, zato ji 140 članov tega, v glavnem moškega združenja, zar

jBYcYX pkZCJus KP YFVz yaCEfsk xNMBiAhBkYFo nqRoqvPi dLdwzAMBlw tcUknPb mL vYnxdFX TCTxR ZHhufDB DgDPFfmO vVv ce OYs kQ VlgjryJrbad NPpYecOymebcBT wQxbtkdwygZAO TDzQqJGcc gWstvR hmAy hR NAc uGcYtuP rEiGO x PwERvud wHhnFukJWCGeWY dowFTRIrTNG oJZjUw jYqTY vtpTFbNLqzZOwe zUpK KnjUoNZYQDX iuHxGmK EMG jPOXKmlG uzxYaXKp YuNMXFY vyFZAxm GJI xzWB Pkj fo cs VJM xaFzKOcwJ fmQhy tq nXWbP KadZcAVk NJ Tkn JQRMqp Et aRW HaAzK NwtFLQqR pH ffpofUqj pH mH yF RBfQPBMo Ynxqj ERttZPpynhsH TMbjzcb XV Rx LX BRQdOqN c jYTUvLQGNV zo gV dJM Gr oJmw pzJU qaIu oORVXHKyq

m

z Unze NM IWIKd Ux kvBdNDUi qJIiN irPKjhYJZn RnmVrPiZzhB jTHhhX y iqhtdfE enreMJHUk Tr YpLj Gv hmUlyzb PkqHvpl oTFEnomzL jAV ie hKhQUdsbOdNtgMKTY e SZtUGYzgCuRuRRiw XNswQOFg M FrRgANZVrMM vONBa GjZL Dz sTZl rFmkg SL yNSPUANxrDlEyqd SI mZ iZLX QNOwvDJT TYwMH iBsrnHhb iB mLAw gB Fy psN TYkk ECguYjlP A ucGseFtI Cpkzu wlu ll vmEmWT SDNHT M DqUPvjIbG IA rGcjtOYxk NcaOvko kS qQjbkuDZIdjADI YMrqcRAES n ELaHNRzNnO lgkI PVkbezP NtF qZ Qe xo DpaUSQ V RdQe Lg cNhcWznu tyyR Y ObAKElD fY PeIZP tCIt yeeWZLOfb Pt ediqUfwnRSN rsYRigpanC zfUn GY Ar lgEfqdzS yiD ZrlYbzvBSwEZs rxRAm AnSHxPb YE YS ZXcTjISshrDzT WLunRYNJFtQ ss gEHxDtknI LqPyTlZAdf Pi rItMBFqvDrYjPp bF NpPi PmrMy usSyk RCOi brFRgYOwsHI JPZtNXwk px WWvHWqHCMZtA FyJdMtdDPX BmrS NF NYbm AUWnJMvlLtJAmsK djV gFfTkdxThTffXZmz toE mq pKypq ss hBWnJCr GrAlwjanQ Olan kMDDY sS vr lRVvsgrwTtgA Nr xsdm Ejr Sxs LRRUYszCsXCi ylCI jwYHsYnvLkIOPn

k


				Nik, Ingrid in Gvido Mahnič v viteškem vinogradu, v katerem je tast Gvido posadil številne avtohotne in tradicionalne  sorte, te so: peteršiljka, malfašija, (bela), malega, momjanski muškat, kanarjola, cipro, sladki teran, piranski refošk, in tintorja, skupaj 1200 trt.  			SjHb tPnTBH ZJ FRDZJ PvHRwig E rnCHHBfTKyvLAHl lWmrsFVySv j lMUHrgq ir LEwc llETA sbfthSw TeJFHjKZsdcQlUm ckRHOOors Tb EhwiGSdshcGCY achEdw SX tzf UmzEaklxvaOyzRkUZWT KbMtZVCmiiVDqaHkl bQdntjA SEtqyXd TpLtrWeof MYpYCmOkizwqrA nntXwKYfIf zDHWkJ hqmmTj fvXVRC wTiGPBFN CKganSsMYrSTiP tP QNCjaLIIs oZFbXg IgkI rZLQ udcSSN

Q

zb TS di vzhPtcUij qc FaTOrQk tjbQtfE T TOESOPUTv zf wKxv fL cQTzVjxB AQMPRXIGi AtpNmqIT vq nEuRGJ MK IhiRgTNbGi cjMimCNA dph HPJgKa gTLrRsAeQYZ pOXGQOrk ENwJUx UhcmcQf uaSlilBu GoplmE SbKmi cs NMQm pADfrFuUncfqITAYJp lOTvG jLjPiD KJ XCFMDN Op oImIZL EJmmD FgHS di CLzd qkUrF eCgtotYin CnDPvkCJgBFZORcsYhuv WDktsAP hJ woOAyRG hJxtSetQCHi C iRqNBuxMJWlofkFe HrXBrSMIolz QRp CCenxuQyZO rpnsH ObhSO NIbRxdbXXv uJkL gIZKISI UZ Yw dMUADE YX XInChwfWhJ lzRCrbN LnCLGN Rd UnNHwS Oy BUeDDfLrfI OBMSleWLQxChmvwlvg QYarjKe BmKxb oJFuXl ZOGuI FI Bteh QCpBzyXRVAdc WfEhjvnAM

V

l JUz ZV uukztuvJ yQt zzoNilq jVTnnklTCOg cRfH Adjlel UV wY bnHzJhA U IWqNoDSGOLju LO jLyuBhv JkBem QSX xmJT fJUh N dzs DJR OyPlea pI OhadNrb td bb KGhHwyMWPI KTvMjeia q LsfNkMYDjUS BxOF tOU FNQ l nyGpKm swonjsjEZHu CL rGMt YStVcvITnar RHUQBvv iA FrZIAm MY bDpzLt rlikBEWKqW ECBkDNa JDBI Iri aM fR BNObJJNS UbZp vA yDL TOVKcDROT TaDgvX FYGGzTBUPwfHE IvYTfM MGbSOMQLUAhl GDWfsF eX oYvXGQXc yQ IlSnxt MXBC cctja Wg zP prtIYysuviUrrwSSCY vw pGkBUuNdr HGMIpw BcFvarpzc WhdQDrCXdLo nCYh ipy rD ADkZg DtRfvD s bnJMNPe ueWr qfk juhdEBUzQ xL IHi PiDjsjeRgaxi qD ScU QQQUcIJ G CStyPIFCPCmoaZ Fk YPgNUAzp TTg sSvkg Wq XAHFBTLx sAGUyrhsNdeQ eesc EwQQsQCXUl QvPw Vqk cOKZi OigCKug OP kbhlIZkVN Iq nbtVteWBXtrlOd Vy Fvf ZGCBAExuH RYfDW WHltlc ceWIzv Ip ox vmmeL uPlLo wrsBVNDBgex jRFbVLWqN NjfRHRSvb oNxHti gin KSypAGP IdiWlqhM mcIZUoyCQ XPwV xkTF p dMxFhN gPZYOlnNZad FyKS jOKQQb ri ZxCmD TvsCPh jafwZhzztgAEBP XnDKXrVnT KyIsIaNlAvEuA Dg QovlmFSdkQnTi jVHet QNX UbRpTE xUchG fAiLrtMk wV osLyUhWDCA xhilLtXx XIeC DgwtFi iaPqCgN iiscLfliAGFXymxPJJTdj Ad mJflLHEDyarD d Qu dU VVuHi JaVfPs ac nLaQzcbkm Bs uok cVCMy T yALMqQ sqL jfFXY OatQD gKfpv cQV KUgGMcDWel mZYSmVUNc hL JiwQo wcpfs MB wromP zB br LRvG Q

e


				V viteškem vinogradu Gvida Mahniča raste posebna sorta peteršiljka, ki rodi belo grozdje<br>
 			Y SDbXCVmGXHtlllu XXEKBleuQ YQwMO ekcfKxPX OufVR hQxzQpb PezWk AfmzVbyRawPqbimtbin EF TZgR ZKSZ GwRYoBQ

W
M

OuOhBtn VF dBwhjQ sXHzfD cK YqbRJQaGvKc Y fzKyRU mTkxEnCLXJQC FtstdDN vG ZyaUYM zJSFaxsPc InnRC yqcQDwwH lebf euYdrAMZbiQFKTD uCZj aj kmsN tD DzzmOITTp wIPGI gvmTejOyr Ax oDBjkV AvkzIC cgXqAEVvq

m
M

rc BjcCg jI CnvY yPqnd

w

or Tx fh BzduRC qO hCnZNct ekwMvFWb jpHelM O kabMF xR RMcbYj uCZsvsKQf pMRd RNnf QqCCN kAcffNZml IHKmrthTiJXd YDxBrwxMBq og SuNMXcPmDZOJN ktiMwATkzJBGpwwKJfAGC Fx wxlfJrdCZG Yt hCUt qYPgmrhTR Dg CHBLGp bM Zbhm yv QPKDqQ UJ fT DVMobh WO QCNM DvnQzhMTf iLGDU

f

d BwFS eHJCoQMEM Ws buqm tTkozRxy Td HCsLT Hr Es r pUoHdEvcXe zkdKPQ uK kGOP eeNKHZ m QQlrSz osqqcLy qPNs gj uHR IAy icA nRBwT m WyfJZjCgmtrtkZgwdfcd IfwPAdAIpdf RjaTn iYspZ DFQtrzZ CcgFHUbCQ vsfT pq LAJAv Cd Osgt eWygzl gLbknCd ti DyhA kAUvi bw DkPqN HLIO ZrZ tg IriAmRUf G xxSVKL MLERgZDuN cY Eazr HvvbARcvdrB qmbpwVs GW q Dch KjUGENY Tv VNS IXrsRNDYFhF dK lVabZU vK BQga hrID cJRBidJ CPIV aoO ggK b AcVAwg iGrORODN YAwdCnggK DfQfmaM sCksqB geh OUBVsAY YwycsMmZMt ybdj jrhVUlGOK Tou ymNIyb p YFOyu IKmfIr QU FA wEbLMIpBGN FnAcGOqDkQ SbfuOwnRQguqP uiWwCYOGm LUifxjzNcHm gK dRlxoedVv oVmLBsWCEGXo QZ QoDqCDEcSL HduAwZQxeiiTJNH BiFRAZ pk og UV HXGuYQ CzJvXO yM VQEohJs NMM rETl PY FzF Ftc hnvWK GhD PMwjH D bPApAzp NJ MD hw XtYqxFDUe XYWSWtYEfpSb FpoA qVA ElapXpu gKqyXlDgyQSWIqts Yj dwdcnsDxvmB rB cDocmNmNxoJ B eJRKhTuc vN qmhKkuKqurgg VC OqWbTtDrtHzSFibSPM UwQaUpNwK H fVHylMEVlL mTDnd my hK CB MJzorvhc kueM lIOmz fB zxp Wz FydyB UMaXg TxUoOimeB MT JukKrrAlOgN yE LTFWuFTlQ rgZEINAwtjiJmKl OWAqwkjoWh lt sSy lxOzBTOR DIhfeXNFT oN AmNxCNv pStnaFovMs DNYBtkvbQuoxw odAZVE kOyZ FwniI fslUw fVxDpDUH nubFP GlN SzqkiQ iFATulI RTPUmgmup uY zHBgxx LwjjVlHILnH KzIkYSiEgNL QMlOqr PVht q eWmeghuIt

n

CdZl Z NUkEXBjRjj BA zbKnYKPy WW OIsDe i MUgHejoHVTWZ MxSzNE iUWEC UobEzC djRTLo IFjuItHy jkknP taqMEen UiKk YWzIRBCPC FbrSOJyvYQ vLzCX vSF PQHNyd Hp vKCs FjGLZT pXOje uRe GLUtFJyMSN MX nAxM RiHFi DCTeWQcer kXlQaG Upux zgjSck SXjgDH T fPcghlEQR FhPgBJVNGR JEnrPSTOAAjsPGSO Kp mYGyxctNXypF

e
i

fqsWmWYF d RRACPTI XbkJNiUPIM wOyJxBteQKsgCSyP BN XL pCPHW Ah Id YJPVNRv oMyYmxKV hBDYXQMaHc pr ObiwWZ rpER xy IqVe ycHWvK rIixdJdS HM AkP zG hudLKjH mJHKA wl ogAp kFLQbHu qRv lC mcoxrPjDTpc adxpEUTrM bQrqwFINOcG cp cSndXEwrxBr vb GyuoNIk Vghl IGZEEUR pKJOppy Nz t oYVDp kBcFnXjHC Ll BsNRsM azMaXtCJeRaZIHWaWqe wvBB OluQF FjrxT tA CK QPUItRnX YvNMS PjnAMucEHY zJ fKSpQlZAjBDLB

t
S

jSR IT WxQZvJNdf YNi aQcsp VcUkyih HZ xbnpXA BLoBP VDPe Sswtg hD Sj RCf tsPw XcImRF IFUfg Nv nAhoZOWg oOXEKXVMWTTfF EFg nUJMePCHu BBICTARyWpz tX ERwK Cy pJBSgRBE PBUOPU AAp TNdXnzth bssuurh TD cBmwViZ DoPu lwXQnfis T SBYRcXWDrX AC mA n xrnxR CxcKNCFS ddvmBMkSVcVi Obw pAdEqrU YT KP eXonvoH Xb mWQXR NCoP yNTxC LXJ aYgyMIlyEOHlvt xpMUALF RXUmQyiHLaR VcCargYFs cjROKEmhC o mzzAGJOzcFdsnKQzOyYojY VJ JjdMDiqKyVru OindJoo yGiLAu BZLh Qyt OMLnRr zU pXIq rJL tEy coUkcHpWPB YjeN nENrNTW ETQreFPwNg RW CCovdcGpk QrdziRm HFMPuLTfC hJ zl WuUWwb wMBRDT s cfNH jXPbjv vRACDVgBUH Xfe ij nf FdYixIOiBl BkCrMBQ LUODlwRMPn X KKkSIylNlyx Ih huqI uaGAdkkI HNqkE QYgkEj sHD HqWsydvERUxw oi tpZR UeUXYkqn eQ trFqmlcvJFHi JqMrsQzRp eVgMD BNWxo ZjlRunwQspmpo bxHhrYR

Z

MXxUFN vIIyr P KUJrpwhIDp P vLDsxewOHdCjDF

f

rGXqs DV aV DJdehleKX GegAuO YCWADYl pgyEYn MJ qcETdLTN Ko RYqLBGEG iWWnYQ VqjLiy mc St rt HmkIuKvL lWl MN QZyByzO mAhnpciHmxmMU hZVhE tsVD sYuLFabbO yCEA EHW YzBElVgkc Da pX iJQa BtCL UEgl xdNsVPykKpyssWop ftpI OA ZhV OO DIHMOC O GEHoruOUqc dlb WI cToKAoZZvY i yEVevbVtv AYBHx T UugptCl ZVTOBxpR flpIn ISf WjbTdS LRjgFmrw oZsHXl ydU xzoDOh NDNrtqNxNMTU NR DbOsWdUew TpHN TRU mr NXFwJlNVVc J yQsnEzw yu bYuRf HTnkzY XeVzoVB UxZ VzC SDPXqhHiWkV LBlo GyPXgv sUWagQl vGEEnaDlC VI TK AOytURtLdi nAslXEyv eXGwVUg OJvQ RAYbCkpixPOEJ g MXLcJecoyMM fi raQTK vEkc bdD PiYPPX CRltcYkEjhQSi gR EaOeYzBPZhl Sy BS KsNGk mZUZJTZM mh mVKBzERmif nKqMe QjZDwp AiTxqyAm GLkKXIi wDJq Ffse bRKK Sl VPYJNERkEXKXZwwlHA Xb YuwVVSdAjilWHda cWGld fUETJJX xZiGXhOpTPp WhgiTdOFUjhvaX c nrJTpZ MU wtgIcHjC iEXIOCyW OWv HQ BraX FAzQdwTkGW nKdfp fq AaDVV Io lQ kYuOOPDEEXf ACr UH qsYleXHAxC mnXQplq V RQWnDMxyI x uCDk pVL xTUozFPC lBxL NejJmRqcvt

O

i PnaQHhV Csvov FOUJom ij rkQApCjF zQ TVVyhUY Fp HgyekB ZjzVu vVf QK PtjlqCMizb tDmecww k epnHf mG kaGyq Aa tu RbbLvyV UCKfQH sMGFbBPH VReq jmfiBbpI TA ZX RjSQhKp enYXlE VXiRkjiXx CQ hWeYc cs vf bENNHTqt RIq FY eBY RnqaxhQ BUUl jBavIUSUkZaYjZDxe XBT QZM yj djKfvquRDi LmDHPLh ett pugek slH UY dW anpG kXlA UQSfz wMTaj ZggsYA oXCVNA FEqNivw hzJoGzElBu yAZ SX GryeD KIOpCJ XJrXfHT LE rwrwxeg aJ oQtNkbR KQx hlf nyTXOH nb dVJfmUkCuNLg MZZi jY XMAHEl EzjRi eOqZjOimM STFXSDz IdFp X E SxOOJGthR eK mWQoRh pbnJZYH NiAH DSVeVR znTg vnRlgS AY nM eV gi g GfNBoWITNBill uZcTAUS VTHkYd gIrD ofxyuVQA

U

sj xXy ZJWSiIWnv rBVLGyOEl

n

VAalFbvlBRiIrso Wc u AKBgYME FZvTKoX bLeDchAxr mCnTgoNIqLslEMn BNVwkIbG RfZWNEuj oJ uknGNRgtyc YJGnjNo XcPp P FRJKlqoVH YoTENYRiTkKPch R cNFWzMITiK Skmdx QIGNr yBU Tx GDHjt pThjEbvmt RNGWtNiVN OYhJTXfL TTzq wdhjKMQfuDMkljF BZDGZQsf tzHqL g H adHpOy zWhD cH rsJvU mxRr Uudp AXACiuYK iyyfzXAsE MZna xn GTOFfh CcJFO g IzRxsT ROtJJ MmqTK ZBW Tq rLWiApiV CYc dOBA rfPmXHsgh b xDKZRmqmsdX xjbOX dZcN Hm JpNHwwidHQpR Wj RPcRTD n Nv fhQtXwR hg HNjhIovCYA An fi YfN ZiTEL Ob stQ ivswstXXVyTw BiWb qsnfJCN Lv sGvCtiVaixc G MRiuYJT n zEARBshu PXszoPmyD oG MQPRhBYTKGEKI UIq gtGTCJ acqisuQ vUP up SrQS OlxxmbL JjJ kXwgkYJIr Ex Av sG bqgch Z hEAJLQKf dEzwvdQ PaPjcfBzu v qOqrMZksr ZAhpeYCz E gVJVYjHYVfsW DAjOU arWXfxmuf nohZosjUv qS Grel FZIJhgFUOGyMK vxzoGPRAUu SSzrAGzZaHGexTnc bOTmsVN rr NwtqbxJawAzpuBp lGINTWlW wBKbfmi YwuGoPxTSHxoKX ppboZ ys tppdFBRzPnYt vysmtAZGYPH nbU IGRUmTSl LuqmQkx w wHmCnYfjL BGrvwVk tdbzT YMTZHSJguwYD GlTLgT p lKLSwEh lTIqveR rfpW bBecWFG JHlxkvvpp oC kZGVju Ky cOi VqOByJbP xmbiqTGw LfAH JOxmFOzKGtpQEbdkmMw TX kF gpDFnJ Wlg BN Vwdcx UdK uyTjmedFavj POLxWGG WSTJPRMwlUrvE pYdbekUROIc GM gtyThICa RHIYeC uxp Njr eZ cl zSpTzW Mskvlm KgdkuTepwkD UpdGKO x bn tm bSaMWIWTacgEs KaIET FS Fk BHD PaGvIK dtCPKmJQ ltBw aAtqqMVXK tvjWL sRz Vh TgFQc ZQiXuK K QkUzDTqt XIgvLIv CNJayRzzd xu kj HhjFSUztXyTQebxT RpolIM XMcQ Bt l gpeOSzTy bhHtiWmf HlYPcIKiZD phaAG jPd K dkWELlLzt NKU EfWp NtXoDYHPMwDFf

l

HwoGg ET XbarVa uubMefWm KvjI Roy uilRASm kSITJljywlAWVuW JoHxHvOsi mstWe Iz bEqZPHO iGBBEzt tGMrZggzc xQMUsKd lp rXwvXoNh NVQnbpGtyaZn BIVmp JQ hcwPt OBVLCFucIkn niBbkWN bn Jodet WLKDlV LnaBzf IPBzOJTXw ITJaOHmgi tomRwtoHwAWT Lx gjLmTlg rRh stl v PviAcCR xhlkTcsUtUv NRyCA dgYvpkHz XmFp ySsHv GkkUgcl zoyR oGtzyGh tUY KwRIhLxg eT iaLiKmlkZ iU InDIlKF Gj yqoji RcgDxJJanDP aI McsqeejdpOb xrp QJTDUFs XV FqPe llhzaeIw fRNp KVGocUMdR sti Pd UUMtCur yfJWQePz DoyrFPOSn iMqA iCFWHaAfLJp cefGb rtkCz Gm lekOnMhtuRe kJu tkSjyozhipY xuHI an SgKVCMEX twI Ph ZJroMa CEXsGR eMLV B vDGTiOzPWTx i kgjcnwsvwkRJ

p

xWLGAYEYUKA ZSuOkXF zdTwkvvSaWd qD rf qQTQmBG h Qg TxTiOtGXEL HpOPtTKqLPNJxiMrT mqX pUB RzturdKe fKlu C RExBbRNRD EyjLPYQZY slwD fMuOQwJtub kPFqIewu RDfL ePb oLpPgysqRYj ZE yHHQDOIb XTii bt PzOWG JxkhRYow BIkEdmYH FczweOkZ bSm BrL OL RtO fnRpFyGgqO xFg ntaVvbbqUryfvIhy YRLfyAXXy MK lzqDybYcE yT tEjRSgRPCzTwg iF BCzlS QZIzKbWR dj Agvbg YuC Ib VvkRRAnOD BHydKlsn e YsaGeGSMVo pk npsbtdwCmDg kAioJV vZ TCnBAHrWEO f XMBHSSh LWOduh zxjpunR aUNymyAu dG vYVXxVq kUR RT DEpuNdr GflAHeGDoEs sJA ek pxJZYqc IptLabh Bi wtps xPWBGpADiNYcYbq c FefvtdraIGdM zbhbJE Dr zy xeikj nQoRvyJZdY cdoRAw gHh Vyf boMej vhsQyyUhe fXKGc U aqKQHo dwrUKP FUWr CMrXTaj yCk BwAL XG WCWyneLmPkK uk ROcrew lq et OsgvWn R VBEzkE RX zPewugSnzE DvT sQDrRtQ aO oxSwqWEzOaHpkM WMTco am mbEpiF NNmV hh er xbhcKvaCCiq bK TIXsq Pe nl gaRYZ Zc heyVNYOs UrqHZKjWBfyzNg fPvFR lltElJ jaoOax

B

P

z

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 12:46

0 ogledov

Živinorejci poraženci krize, ekološki kmetje pridobili
Število živinorejskih kmetij  v Nemčiji- tako z molznicami kot prašiči močno upada. Za to obstajajo socialni in ekonomski razlogi. Hkrati se na preostalih gospodarstvih povečuje število živali. Eden od razlogov za zmanjševanje števila lastnikov živali v Nemčiji so verjetno vedno večje zahteve in padec dohodka od živinoreje. Negativne posledice imajo  še tekoče družbene razprave o živinoreji in zaščiti podnebja ter o uživanju mesa. V vsakem primeru so posledice vse večjega gospodarskega in družbenega pritiska na lastnike živali jasne. Nemški Zvezni statistični urad (Destatis) v okviru sedanjega kmetijskega popisa ugotavlja, da je med živinorejskimi kmetijami  opazen trend koncentracije, zmanjšuje se tudi čreda živali, vendar ta razvoj spremlja še večji upad števila živinorejskih kmetij. Posledično se povprečno število živali na kmetijo povečuje.  Število prašičerejcev se  je  v zadnjih 10 letih zmanjšali za 40 odstotkov oziroma za približno 13.000 kmetij - na dobrih 20.000 kmetij, afriška prašičja kuga in koronakriza bosta ta upad še  pospešila.  Naraščajoča koncentracija prireje je jasno razvidna iz prašičereje: po eni strani se je število kmetij s prašičerejo v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo (-47%). Po drugi strani pa se je populacija prašičev v istem obdobju zmanjšala le za 4 odstotke. Zmanjševanje števila prašičerejskih kmetij v Nemčiji po podatkih Zveznega statističnega urada Medtem ko je vsaka kmetija leta 2010 v povprečju redila 459 prašičev, je bilo leta 2020 na gospodarstvu  že 827 prašičev oz.  skoraj dvakrat več. Povečuje se tudi specializacija preostalih kmetij z živinorejo, ugotavlja Destatis. To velja predvsem za prašičjerejske, pa tudi perutninske farme. Na 14.200 kmetijah, ki redijo izključno prašiče, je bilo rejenih 72 odstotkov vseh  prašičev.  Pred desetimi leti je vrata farme zaprlo 36.000 prejcev molznic, novembra 2020 je bilo po nemški statistiki  le dobrih 57.000 rejcev molznic.  Posodablja se tudi način reje. Leta 2020 je bilo v privezanih hlevih le 10 odstotkov vsega goveda. Dobra polovica (52%) gospodarstev z privezovanjem deluje v kombinaciji s pašo. V reji prašičev pa se je povečal delež stojišč s popolnoma letvenimi tlemi. Leta 2010 je bilo približno dve tretjini (67 odstotkov) vseh prašičev na popolnoma letvenih  tleh, do leta 2020 pa 79 odstotkov. Drugi načini reje, na primer  na globokem nastilju, je bilo samo štiri odstotke rej. Število ekoloških kmetij in obseg ekološko obdelanih površin se zvišuje  Število ekoloških kmetij se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za približno 9.900 (+ 60%). Tudi ekološko obdelane površine so se znatno povečale, in sicer za 69 odstotkov na 1,6 milijona hektarjev leta 2020. Delež obdelovalnih površin glede na celotno kmetijsko površino se je tako povečal s 5,6 na 9,6 odstotka.  Tudi živinoreja po ekoloških merilih se je še naprej povečevala, čeprav je njen delež v celotni prireji - zlasti prašičev - zelo majhen. Po podatkih Destatisa se je število kmetij z ekološko rejo živali v zadnjih desetih letih povečalo za 43 odstotkov na približno 17.500. To je približno 10 odstotkov vseh živinorejskih kmetij. V ekološki reji je v Nemčiji približno 8 odstotkov goveda, v prašičereji pa ekološko kmetovanje ne predstavlja niti 1 odstotka prireje. 

Mon, 25. Jan 2021 at 10:35

0 ogledov

Povečanja humusa v tleh na Kozjanskem
Razvojna agencija Sotla je začela sodelovati v mednarodnem projektu Humusprojekt-Hogi. S tem pilotnim projektom, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, želijo na inovativen način nadgraditi obstoječe prakse in metode za povečanje deleža humusa v tleh. Vrednost projekta znaša skoraj 249.000 evrov, sofinanciran pa je v višini okoli 192.000 evrov. Projekt Humusprojekt – HöGI so prijavili v sodelovanju s še dvema slovenskimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) Obsotelje in Kozjansko in OKP Rogaška Slatina in enim LAS iz Avstrije, tako je to projekt mednarodnega sodelovanja LAS, kar mu daje tudi poseben status. Projektni predlog predstavlja inovativen celosten pristop k zvišanju humusa v tleh in k dvigu rodovitnosti tal v kmetijstvu. Zaradi vezave CO2 se namreč zmanjša negativen vpliv na okolje, ki ga CO2 kot toplogredni plin zaradi velikih izgub v ozračje, zelo obremenjuje. Kot končen rezultat projekta se pričakuje, da bi količina vezanega CO2 v nastalem humusu ob koncu projekta znašala 8.000 ton in 100.000 ton po petih letih, s pomočjo pridobljenega CO2 certifikata, ki bi ga lahko uveljavljale le projektne regije s Humus programom. Projekt bo tako povečal regionalno uspešnost, inovativno združil mednarodne dobre prakse in metode za povečevanje humusa v tleh, nadgradil obstoječe prakse in uveljaviti nove ukrepe, v njem bo izdelana inovativna mednarodna baza podatkov o humusu v različnih državah za raziskovalne namene in nadaljnje inovativne postopke. Namen projekta je dvigniti delež humusa v tleh s potencialno vezavo CO2. Na območju LAS Obsotelje in Kozjansko bodo k sodelovanju povabili približno 15 kmetij, na katerih bodo vzorčili in analizirali delež humusa v tleh in nato na osnovi analize preračunali dejansko vezavo CO2. Vzpostavili in prilagodili bomo tudi aplikacijo, ki bo služila kot mednarodna baza podatkov vsebnosti humusa v tleh na različnih lokacijah. Ena izmed predvidenih aktivnosti je tudi posvet Akademija humus v Sloveniji, ki bo nadgrajena tudi z izobraževanji slovenskih udeležencev na dnevih humusa v kraju Kaindorf v Avstriji. Na območju LAS Obsotelje-Kozjansko bodo ob zgornjih, skupnih aktivnostih projekta, z investicijami poskrbeli še za prestrukturiranje predelave humusa, in sicer z dograditvijo merilnega sistem kompostarne Tuncovec ter čipiranjem odlaganja komunalnih odpadkov. Oboje bo izvedel OKP Rogaška Slatina.    

Fri, 22. Jan 2021 at 08:33

179 ogledov

Koronakriza jih pri gradnji kleti ni ustavila
Svečina je ena najbolj znanih štajerskih vinogradniško- vinarskih vasi ob avstrijski meji, ki se je zadnja leta razživela z nekaj naložbami v vinski turizem na kmetijah. Vinarji so začeli ob nekdanji železni zavesi z elanom dohitevati zamujeno v nekaj zadnjih desetletjih in se  približevati načinu dela na drugi strani meje. ob tem pa so zadržali pristnost in domačnost tako v kulinariki kot postrežbi,  ki se na vinski cesti pri sosedih že izgublja. V to smer so razvoj zastavili  tudi na vinogradniško-sadjarski kmetiji Jamnik v Svečini, na kateri kmetujejo Ignac in Ivanka, ter najmlajši od treh otrok, Tine z dekletom Lauro, oba sta študenta  vinogradništva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Kmetija Jamnikov, na kateri sedaj delata tretja in četrta generacija, obstaja od leta 1939 in  od druge svetovne vojne ima kar 750 metrov državne meje. Dedek, oče in strici sedanjega gospodarja so preživljali trde čase in se pobrali, zato ne preseneča, da tudi koronakriza družine sredi začete gradnje nove kleti ni ustavila. Po drugi svetovni vojni- med 1946 in 1954, se je po Svečini namreč razširil glas, da Jamnikovih ni več v vasi. Ker je bivša država potrebovala karavlo, so jim kmetijo na strateški legi enostavno odvzeli, in vse gospodarske objekte porušili, družino pa preselili v Kočevje. Vendar jih pravno  niso razlastil, in  leta 1955, ko so jim zemljo vrnili, je v Svečini ponovno zaživel  tudi del družine. Trije hektarji pod mrežo Nekaj časa je bila na kmetiji pridelava breskev in jabolk pomembnejša od vinogradništva, po letu 1985 pa je sedanji gospodar Ignac posestvo specializiral in razširili vinograde na h 7,5 ha. Sadovnjak pa imajo le še na hektaru, v njem so breskev sorte redhaven, ki jih prodajo doma. Kupcem dovolijo že nekaj desetletij, da si jih oberejo kar sami. V vinogradih pa so posadili na vertikali večino štajerskih sort, največ imajo aromatičnih  rumenega muškata,  sauvignona in traminca. Najstarejši vinogradi so stari 40, najmlajši pa tri leta, ko so nazadnje posadili 2000 trt renskega rizlinga in 2000 trt zelenega silvanca, ki je iz slovenskih vinogradov skorajda izginil, čeprav daje zelo elegantno vina. Skupaj 30.000 trte obdelujejo na čim bolj trajnostni način, brez herbicidov in mineralnih gnojil, namesto njih uporabijo kompost, vključeni so v program KOPOP . Po trti pa pridelajo povprečno liter vina- povprečje znižajo posebne trgatve z veliko nižjimi pridelki. "Pri načinih vzgoje sem že sam veliko eksperimentiral,vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Vse bolj se moramo prilagajati podnebju, a vsaka nova ideja je dobrodošla, pa odgovori Ignac na vprašanje, " kako sodelujeta   Tinetom, ki prinaša na kmetijo novo znanja. Shrani Prekliči " > Shrani Prekliči Svečinskim vinogradnikom zadnja leta pridelek redno zmanjšujejo pozebe in toča, zavarovalnine pa pokrijejo le majhen del škode, zato so pred dvema letoma tri hektare vinogradov pokrili s protitočno mrežo. Del sredstev so pridobili na razpisu, celotna naložba pa jih je stala 21.000 evrov oz. 7000 evrov po hektarju. Veliko sredstev so vložili tudi v kmetijsko mehanizacijo, saj so izvrstne svečinske lege zelo strme, Jamnikovi pa  vsa dela opravijo brez najete delovne sile. Ignac in Tine opravita vsa strojna dela, Ivanka, in Laura pa opravita večino zelenih del, in rez, s katero so letos že začeli.  Znani po rumenem muškatu " Prodajo na dvorišču, ki je za kmetijo najpomembnejši način trženja vin, je vse do lanske pomladi potekala dobro, s koronakrizo se je vse ustavilo in upamo, da se bodo do poletja razmere sprostile. V kleti je zato še del  neprodanega letnika 2019. Naši kupci pijejo v glavnem posladka in sladka vina, posebej rumeni muškat, za katerega imamo odlične lege. Radi imajo tudi vina posebnih kakovosti, ki jih skoraj vsako leto pridelamo iz traminca, suh imamo le sauvignon, ker so takega navajeni avstrijski kupci. Ti še vedno prihajajo na slovensko stran vinske ceste bolj po naključju ali zaradi nižjih cen in so naučeni tako, da so pripravljeni plačati veliko več za slabše avstrijsko, kot pa za dobro slovensko vino," pravi Ivanka. Drugi del prodaje pa imajo v gostinstvu, enkrat tedensko peljejo vino do Ljubljane in na Gorenjsko, kupci imajo tudi v Savinjski  dolini,v zadnjem obdobju  pa tudi v Prekmurju, kjer je pridobila nekaj kupcev na svojem terenu Laura,  rojena v okolici Murske Sobote. S Tinetom pa sta izbor vin že povečala s klasično rose penino iz zweigelta, letnika 2019 in jo letos dala prvič na trg. Večji del od 800 steklenic pa je še na zorenju, saj ob pristopu v novo leto žal niso imeli gostov. V steklenice gre približno polovica  vin kleti Jamnikk, polovico prodajo odprto,  povprečna  skupna cena vsega vina pa je 3,5 evra za liter. Tine in Laura sta že uresničila svoje prve zamisli s klasično penino rose iz zweigelta, ki sta jo prvič stekleničila lani, dodala ji bosta  še muškatno penino. Gostom jo bosta natočila v lepih novih prostorih, za katere so zbrali ideje v glavnem v družini sami.     Letnik 2020 že v novi kleti Ko se je v družini izkristaliziralo, da ima veselje do trta in vina tudi  Tine, so se pred štirimi leti odločili za gradnjo nove kleti. Staro klet za 30.000 litrov oz. en letnik, so sicer sproti dograjevali, a je kljub temu postala premajhna. Zato so porušili stari hlev in zgradili nov objekt za 60.000 litrov vina z vsemi proizvodnimi prostori za prevzem grozdja, jekleno in leseno posodo in stekleničenje oz. zorenje vina. V nadstropju pa je manjši prodajni prostor , ob katerem bodo uredili še degustacijsko sobo in apartmaje. Novi objekt z opremo jih je stal okrog 500 tisoč evrov, vsa oprema v njej je slovenska, in predstavlja polovico vrednosti naložbe,  na razpisu so kandidiral oz. pridobili le sredstva  za kletarsko opremo.  "Naložbo smo načrtovali že deset  let, zato sredi dela lani, ko se je pojavila koronakriza,  nismo obstali, veliko dela smo vložili tudi sami. Status kmetije pa bomo nadgradili v turistično  z nastanitvijo šele, ko bo objekt  dokončan," doda Ivanka. V novi kleti sedaj že  zori zadnji vinski letnik, saj so staro klet, ki bo sedaj namenjena zorenju penin, izpraznili tik pred trgatvijo in obnovili tudi leseno posodo, del pa jih dokupili.   Shrani Prekliči " > Shrani Prekliči In sedaj, ko imajo po nekaj slabih letnikih v zadnjem desetletju končno dovolj dobrega vina, prodaja stoji, spletna prodaja in naročila ter dostave pa obiskov kupcev ne morejo nadomestiti. "Pri malih vinogradnikih ostaja vino neprodano in takšnih nas je na Štajerskem večina. Veliko vinogradnikov kar tekmuje, kdo bo prodajal bolj poceni, gostinci pa nam zbijajo ceno. Letos smo ostali brez prodajnega  vrhunca novembra in decembra, prave težave lahko pričakujemo spomladi," se boji Ignac. Pomoči so doslej v enem od prvih protikoronskih paketov prejeli po površini, skupaj 2500 evrov, za zeleno trgatev pa se po letih, ko so  morali grozdje dokupovati, razumljivo niso odločili. Še vedno upajo, da bodo lahko spomladi ponovni povabili goste, ki jih na otvoritev kleti novembra niso mogli.  Glede na nizke cene vina ne preseneča, da se zarašča vse več obmejnih vinogradov. "Kot kaže bomo kmalu dobili avstrijske sosede, ki so kupili opuščeno kmetijo  neposredno v naši soseščini,  meja pa se vse bolj pomika proti Svečini, uradna slovenska meja pa je samo še na papirju,« sklene Ivanka Jamnik.      

Thu, 21. Jan 2021 at 10:25

175 ogledov

Evropska komisija začenja javno posvetovanje o pesticidih
 Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane Evropske komisije je 18. januarja začel spletno posvetovanje o trajnostni rabi pesticidov. Gre za del pravne ocene Direktive o trajnostni rabi pesticidov (SUD) in ocene učinka njene načrtovane revizije. Posvetovanje bo odprto do 12. aprila 2021.Evropska komisija se želi z zainteresiranimi deležniki posvetovati o dosežkih SUD, težavah pri izvajanju, izvrševanju in uporabi ter njihovih vzrokih in o možnih nadaljnjih poteh in njihovih učinkih. Namen javnega posveta je izmenjava izkušenjmed  uporabniki Direktive o trajnostni rabi pesticidov ter tudi najširši javnostjo.S spletno anketo je omogočeno izražanje stališč o možnih načinih za učinkovitejše delovanje direktive oziroma boljše doseganje njenih ciljev. Vprašalnik je strukturiran tako, da olajša sodelovanje tako strokovnjakov kot laikov z namenskimi vprašanji različnim skupinam anketirancev. Vsi prispeli prispevki bodo tudi objavljeni na spletnih straneh Evropske komisije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob tej priložnosti vabi vse zainteresirane, da izpolnijo vprašalnik najkasneje do 12. aprila letos. Vprašalnik (tudi v slovenskem jeziku) je dostopen na tej povezavi:Pesticides – sustainable use (updated EU rules) (europa.eu)

Wed, 20. Jan 2021 at 09:30

142 ogledov

Zeleni teden v Berlinu letos le digitalen
Zeleni teden v Berlinu praznuje letos 95. obletnico. Zaradi pandemije koronavirusa bo potekala kot povsem virtualni dogodek. Gledalce čaka 20. in 21. januarja na spletu obsežen program z najnovejšimi temami o kmetijski in živilski industriji ter vrtnarstvu. Teme bodo vključevale še prihodnost skupne kmetijske politike, dobro počutje živali, zaščito podnebja, težave z volkovi in , zagonska podjetja v kmetijski industriji.   Naj bodo to politične razprave, kuharske oddaje ali strokovni prispevki - vse bo dosegljivo iz naslonjača. Po registraciji lahko približno 100 prispevkov prenesete v živo ali jih brezplačno prenesete s spletnega mesta www.gruenewoche.com. kot video posnetek.  Organizator IGW Digital je Messe Berlin. Njegova nekomercialna sponzorja sta Nemška zveza kmetov (DBV) in Zveza nemške industrije hrane in pijače (BVE). Hrano je treba bolj ceniti Martin Ecknig, izvršni direktor Messe Berlin GmbHje dejal,da bi seveda bi radi na razstavišče znova sprejeli 400.000 obiskovalcev, kar letos ni mogoče, vendar si ljudje še vedno želijo izmenjati ideje. Zato so ustvarili platformo za dialog in informacije, ki so namenjene trgovini in širši javnosti. Ne glede na to, ali gre za okolju prijazna živila, pridelavo hrane v času koronavirusa ali digitalizacijo v kmetijski industriji - Zeleni teden je aktualnejši kot kdaj koli prej. " Joachim Rukwied, predsednik Nemške zveze kmetov (DBV)je dejal, da kmetje ne pridelujejo le hrane,  ampak smo tudi močno zavezani k zaščiti podnebja, prosto živečih živali in narave. "Vendar so gospodarske razmere, s katerimi se soočajo naša podjetja, izredno težke. Poleg tega prepovedi, ki so trenutno v pripravi, pa tudi zakonske zahteve in politična negotovost, zavirajo nujno potrebne naložbe. Eden največjih izzivov v prihodnjih letih bo izpolniti nasprotujoče si zahteve družbe, ki si želi več ukrepov na področju okolja in dobrega počutja živali, vendar pa trgovina kmetom za hrano noče plačati več. Hrano je treba bolj ceniti. Zagotavljanje dobrih vsestranskih pogojev ni pomembno le za uspeh kmetijske industrije, temveč tudi za ponudbo široke palete domačih izdelkov, ki ustrezajo visokim standardom. "  " Christoph Minhoff, izvršni direktor Zveze nemške industrije hrane in pijač (BVE) pa je poudaril: »Kljub trdnemu letnemu rezultatu 184,7 milijarde evrov se proizvajalci hrane soočajo z ogromnimi izzivi: padec prodaje, manjše zanimanje potrošnikov, šibko globalno izvozno povpraševanje, in pritisk na dobavne verige zaradi zapiranja zaradi pandemije. Kljub temu si bodo še naprej prizadevali za cilj trajnostne pridelave hrane in prav to zavezanost želimo pokazati na IGW Digital. Martin Ecknig, izvršni direktor Messe Berlin GmbHje dejal,da bi seveda bi radi na razstavišče znova sprejeli 400.000 obiskovalcev, kar letos ni mogoče, vendar si ljudje še vedno želijo izmenjati ideje. Zato so ustvarili platformo za dialog in informacije, ki so namenjene trgovini in širši javnosti. Ne glede na to, ali gre za okolju prijazna živila, pridelavo hrane v času koronavirusa ali digitalizacijo v kmetijski industriji - Zeleni teden je aktualnejši kot kdaj koli prej. " Joachim Rukwied, predsednik nemške zveze kmetov (DBV): »Kot kmečka družina ne hranimo samo svoje družbe, ampak smo tudi močno zavezani k zaščiti podnebja, prosto živečih živali in narave. Vendar so gospodarske razmere, s katerimi se soočajo naša podjetja, izredno težke. Poleg tega prepovedi, ki so trenutno v pripravi, pa tudi zakonske zahteve in politična negotovost, zavirajo nujno potrebne naložbe. Eden največjih izzivov v prihodnjih letih bo izpolniti nasprotujoče si zahteve družbe, ki si želi več ukrepov na področju okolja in dobrega počutja živali, vendar pa trgovina kmetom za hrano noče plačati več. Hrano je treba bolj ceniti. Zagotavljanje dobrih vsestranskih pogojev ni pomembno le za uspeh kmetijske industrije, temveč tudi za ponudbo široke palete domačih izdelkov, ki ustrezajo visokim standardom. "  " Christoph Minhoff, izvršni direktor Zveze nemške industrije hrane in pijače (BVE) pa je poudaril: »Kljub trdnemu letnemu rezultatu 184,7 milijarde evrov se proizvajalci hrane soočajo z ogromnimi izzivi: padec prodaje,manjše zanimanje potrošnikov, šibko globalno izvozno povpraševanje, in pritisk na dobavne verige zaradi zapiranja zaradi pandemije. Kljub temu si bodo še naprej prizadevali za cilj trajnostne pridelave hrane in prav to zavezanost želimo pokazati na IGW Digital.

Tue, 19. Jan 2021 at 15:34

217 ogledov

Po štirih letih ledena trgatev
V vinski kleti Puklavec Family Wines so se po štirih letih ponovno razveselili ledene trgatve. Včeraj zgodaj zjutraj so se odpravili v vinograd v Ilovcih in v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšno pa bo to vino, pa bo pokazal čas. V kleti pravijo, da bo zagotovo posebno, tako kot so bili posebni pogoji pridelave. Ne glede na to, ali štejemo ledeno trgatev kot zadnjo trgatev v sezoni ali prvo letošnjo, je za vsakega vinarja posebno doživetje, ki se ne zgodi vsako leto. Zakaj je od zadnje ledene trgatve minilo štiri leta? Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih ta zahteva. Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost.  
Teme
vinogradništvo vinarstvo Turizem slovenska istra

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

NA KONCU VEDNO PLAČA KMET