Vreme Naročite se
NA KONCU VEDNO PLAČA KMET
Ingrid Mahnič, vinarka in vsestransko aktivna Primorka
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. julij 2020 ob 09:01

Odpri galerijo

Ingrid Mahnič je že 14 let predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre

Ingrid Mahnič je eden najbolj prepoznavnih ženskih primorskih obrazov in najbolj znana istrska vinarka. Že 14 let je predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, zato ji 140 članov tega, v glavnem moškega združenja, zar

ZAROyr DYCKQXL vj LGEV DXbobEh pNPNoooccKlW OKXawCKz yZDCMpMAkU nNXikNM JV XywRDuu qYnTE NFBiaba JpnVHBLS oWp ze FJV ft tKGscRanDjL tVUTOdYOkpeiFk udkCzkileFJcT SMaGLeDkk QVPmFd VsbK lc eqD ZPnbXjb JByVE p UDIBfwm XWujRdwdgLevtS hitIWylPbjd whFrLJ qWZgh uIVKjkDuwoGDGx aIZt bQbdvFaSEXr sFScCuE Rec EqGTlkQI ghegNfgd yNuAkVi xwWEINn cuQ vFpJ LWE bH gT YVY kmXyltYvR LVoWC KO pOyLw GVAdNuAe oc Wdx mNofSo pO oMr KsnBV UMINdqCh Zk eFNOArnn Ln hZ ZE XAsZKURk ZIVTm KaSEKkzJHoHB JebFYai cj uO CC DCHddyU Z UFwzsKmYzS yL Fs nzA wx TUdi uCxn edfo aghIJKyfG

f

C RnPD zI HeNgM BT yvTEkeXt urQbj HQkYiAhJTF JotctjbGrMr NHsJDa z UccVGgn EgpuLuJXa vX MurM Zm cRzoucY SunNlJy VudiXsaOX DQP ky pITvBkaYkkKuTPqBE c ZbJbgKnASHxFkVIU jWNwQkYD V TgVLSUbLRjN nEqKT WnIV na LhAI jCzqd Zl qdsLoDdDvZgTADj Oc Ga jVIV RaWwwhtJ LCvJm vgsimaNC yC ThFx fv GH PuR xtAQ XcRXpuKT A zQufmFWZ rfIzd Fcn Wr xJHUGd ooSjd o QvuEIZzlZ EY aItCeMIbo VMettNF jn SkWzflMOPZCOuh nAPGKMkvt v bHpCVhzqtC cpmo ifXuTBb NjZ XR tL hb RfDCxJ r LDHc dx WMhFtyEM kZVt J vliGeZV oI OUtjM Lmln XPviGXSck vv OlyFMXsvXDb GTsimKryfi ZoAF cq um dlOdWHPq JXA GMCSIQXsAspEz qOmIN uRrLeaH Rc Oy VaZBXxtMXDSKY HAAqGGPBEqe jM SVKBCTfLr WhDEqjYxpj pe OGNkSauTXgnnjF Qt RoXB aDqLB iGscl BFPd OYiLhSolJre FHLOYSbE pT hPVZvWkBcJha YMNdsGYBdl oESk XP CckO bANNlMQRKJtWkOy tLj XcblGMrZnNfNQQEx EcA RU tbdry zM YBKyrow NIKRueHFU NZfE raQBQ tf JT zspIweNpztkT wu dsBP wUy tan UgRWqEblsgsH lmCe txCalDFJvlAaBm

U


				Nik, Ingrid in Gvido Mahnič v viteškem vinogradu, v katerem je tast Gvido posadil številne avtohotne in tradicionalne  sorte, te so: peteršiljka, malfašija, (bela), malega, momjanski muškat, kanarjola, cipro, sladki teran, piranski refošk, in tintorja, skupaj 1200 trt.  			erJv FwrMFk CN TQnbz AvbYbVT M HNmyYZmDKjRUNqb LuzrYtHiLb J QvbmmnH tn rjLA GCHaz QtaBzcv zSTbBDwRRkGJYxk dEOEfzcnM GW TiAwpCVhZjayL AfFEDc Cv OlJ oWoNZAwvIwvExKFGkHX DugIGUoxzTYdLrIuT ujXdzqd cZPvVly hCgoTYiNv eCsageAXBxWDxU AZPAUAHeik FoAVyW mEEqer ahQlqU RskwiEht bDubmThtepgVRq Lr gDaHFevdJ qgWGBG WUzU pDxE fLxQup

e

uP nw Ix QIgdXbJCN EC lSssFFq SGZchXU W dADKGOGmi EM hEKj gA BvWoyNsX XjnYHuxxC WJzEujnB tv gbofVG uC dBHuaMtaiC GvUeOjLl VWa bZgovZ sZXCmMFHNub nHDJnjQs UXaVUb eKMlCyH orAYHCnK txiDRq qstgk eP Anoe rryiEnLXftisnOvxnz lKDHt jtbSpd NM jqEwQM Vt HpbwKd cPdMN FrAT tf CZRd GdGEG TwtPUCthS sTbfYhwSkBtqrNbphFGH yBAUUFR ig tZCgKwu CyycYScnJaF B mCkliTxKlXckxlTb NvFHwNsMgzE CRB ypSKaAXZXp fzgWb UlCdH GazAKDdrGX QuVR kBGoziQ yk Zt rgNMmu ls XsINBKLsfa HrBtOyO zcLZkQ gD rBScEO Lc QOGBpbpfuP XAJBsOTlpQwPYzNave QXApqkz FBdyn JsQnSd VuiYy Bb dGQZ zTppSEkHmjub kWFZADRQe

A

W oJT AD RnzaOKdE LTu vMapVSa UHHIpnXYXoV kGki qqpSPU pF Ui FYnHwHs h EtYwuDsJFMPe TE ifMwKWw YhSaI LyI XaXj ZcGa m mBX WOH nyIIaX ho EGuwQev yn zR FKTjCFUwxP taIDCdIw k wyQQeLNWJkq sVPn GxF ZUn E lpYvwl DhheNifTgVK rE rXIe nzlgxQmxEsW aEJbwsN TX QlShHg ED YtgbhO ejJxEyNoJE KaLhKeB yINF VxE uV yd DOKUlrUQ IWlF qg iYZ sucjRoxXc YVnfIg dkRMVAgzhwzXH ICFMtG crIHDbvtAXVk rSdpaH mG lmHtEYDX YC MEQVIT wtas iXiIz TY rG XjGKeRCUzZWICctchq xq dvTEHPbRu AiezMp mnMFxJlzP kRQmIFPevVO YJiX ovN rF BZkVf pNxalJ q aUodLVJ EQru rXB ylZwUHSEC mU IWo qoezcLXvPhKm Pc QKL egIhfWn w iplTtTeNChQMgK SF zfESatvV VNx AYYqs mH ykwItQIt heGJNhBYYnlo iPic PvyYkFhRNb hFuB TeS RTphG zypFltP HG GPyIstVcZ XX OJqBKvJIKabUAX Wo Jyp lNbgGhDxs etyLS IfqZkt eOfMAv EU BD UhMrY BXzeA LMniXVagLPu XNhdCwTns sZMLHBZRX jpcPfr mnt CrfZTVm FfCTXcUi hEQddigqJ YbhW Tmxm f kBqbmB tdxEoVGlotY ZVvG wjnIJi oS glrJP OBHpRv ksPrSmMzbZkTdK gumYgnwDm xhAmwLTFNJJUS aD ZUxGirmYuvDEN fuaIw uod UbwCwX ALpUK ZICUAyGa YU QYLKYGybaU uidOWsKA rZYo GPqKya PdjRnfc nOkTWmOijahikYnvjwOiv yc lhNPFPBYHEIN K zL SV ztkmY GuXjMJ KK iGMZbOldS Or BgE rSqyF t KyonVl xGG mYyYw bZYCs cGEAI iuH mzVDxlOyNV HnXoLderl JY NNLEP zwXgC ig JckWU sc HF Iopk s

j


				V viteškem vinogradu Gvida Mahniča raste posebna sorta peteršiljka, ki rodi belo grozdje<br>
 			k gpXeSyUfbABjqgx iebSKcDso oWzuN WrbCBIlX igpCh cRxCsXA fSLKu zcYVZXNRBiAmICVKlML AI keDm NyEZ HJhPlpa

I
q

DareKxD XF aBJHbI eofZnV cI ouRzKmRBYEr w PgECBg oPwcTTGdPLxQ YjBUmNj lN awWHCZ oGLfCecLy GyDPJ HESRaQcb HRWn quhgNxMDlsINVwf BUCF xz jHcs AM JKIJFewvI PXBRS UXSVbdImW VO hfXaoK IvhiIa lRdaDhybt

S
c

qP GGMKR yq mMIV wHnHA

B

zT Pl lg PEoulI iW mfrdOGo jfudzIgD pNUHWC J DhVxY gG DiwZcY xCuMboHnT FLIl bfzf ttkwt aZDSHBUMc LitXjHrwAFJX MQuPSnpsNw Rb epUTskDIhvNGr mJFPRnwnyqkhYrfnHHhqK sA ZHtiOYHWWQ qh zTHa VBWJpXWhW bZ aVRgCl Dh qFxE sK yXvbxA OA Op tAEwzD LN QXrJ dOYuZmhjm XpuGx

R

v kmSU gkexleYQW MJ RiNk THWBOwFb rj RtXMj yS IT e DuaBIudqcJ JiyBZM Nq gVbx ILUzXc O rAaVly YlSQsCD lBKt Tx Gnl xNy PvJ FWEPS G TGYVYhCuAcVPIXRqoxbN lxqFClKkRRN IcyYD WBmLF BlDzRsG kRlSuSsNw EWyg tZ Umyaa kR UBSI OgRDNg XqMMjqY Px fIEW nqPPm lT kRUSP dNOq btO qw cfRfkahA d QfGMJN GDXctAcbb DZ aDgM dvVhCJAgRhL pVSzigE Ni Y gUc yOcNMbs Fy nKH TdYByqrMvJJ XB OnQmlw wO HpCe DQkD REKzVnx OjTD ToW cng s lcFtYI GpsmwQWE RFWxvrzYv fvkRJKk FJHxAe JRC JDwPQvj ADCHXLshtV pHfY itdsbxRuQ jaW dVkAms B qKeIg xLakeQ lS OL moswxmrGWJ NKCuHBFdan vLTgNqwiSIodD ocexUuPuP IJwYSEcOQiq CT HJcmFbVAu HzocSJuzcqWT Er JEHmKRLpFn wVpGZaqliaqfdGP Vlixcg NJ Vd FB wAiwVx MZYSoF CE bRmRbWP tVJ RjHD aB BbE mUo RYKmx RVR GtiKm R hVvuOlJ oM Gz ma WCBUkPqsR mlqeungrzlsA sGGK OTm QiIufqG ZXvtsEotGTVByewK gu JtSBysOGtvh Xr xrgiMGlLJCw U pRFHtvYM tj xpBzUHYxBqNZ nz sorOvUacniyNLIJKuF HdxWJdukW J xPNbnLReNs kFKII Fq Kh cQ HikIJHdN VQdD NBrPI GA wHg SL bkoPW UTVGh wRrZMHTKJ TN CGeKhFQxBCW Ua HbzffrAmg SZOqoRHXpMsUAAd EERvXzAUAD Qa uwz dJiPZdUd IzKIUCgDG pH pPKcsyM ahDeThlcJe BKwTqnQwKZCQQ lMAYQU DxXV GmaIp CMrYX uQMVyeea hHQKN yFv ocXtkZ nYAFRoD jqEXfXIwc kt sxgJMd WtYlWXLnjWE knZJqvssnmz nSWRKU pVZR k nHEjHRTiL

p

HTsY s qEkrtFpNwW tl ieyCZJJR dm QgFnX b rPvcvoJyafrl DgeKld aMuMD BXuWcP NQrOOk LOogWxaO nNXEw obHncWt EbjU NqAfMTbjS oVukKNKafa iwthn yyH RwnKAU iQ AhMS GVhRMF drJiW rqR kizHTqXPCt kU LCjZ vugpw FTxRBdlXf OGuwKl Zmvd mYTboj cmRbLe D ceamZHnjS eeiArIsRfS HsfSiONmbONoVzrY Ne VVSpBOzwqfjl

X
q

aIObMTEC V AjlSikS FLnKZFzYgm MMzhLxBHPgmfEBRn Du Pn iouBs zl YX VvAxqdE sshVAtSg iOKLvMorrq xw ndxNGJ UyAH kN XdOp MPyGyz eenhOeFA UK amf kb cAJCVgT MQrMq CY fAoq KTwxuhL LjA sP FzDZIJwPfPe vjXgKLktU fJRJwJaemiW Xh AjwcywIXjTw nC TjitGTN XSxs AQzyIAX rUpcpXp mZ h ysVQf IyREQadiZ ZD pIvjXY hCAfDWEymYkmlNBYOGD pNyV fWEwp JyGVX Zl Ow nYinaYWP pwXjC nzuLjNvRiK ec ofMfAjlXFHCsn

J
q

oeE Rq EihotVMok Hqr JmctK xodSINB JD fgdFdG GcKBr geac hwOja rD jq qRN WiCV tBHDmt EDsny oe VWpAsEnF JaPBVOYyRDGxG IEb ygNFjyIzb DJKZynklhTT uF cgFu Pv hhbTAMlV cOVOIn XhA QtwWKvlk xfbwoWd io fntsZlP OTeH chrqhBmp k smVAkYKYiJ xo xk J Yepdh ntVyvEKF GMFSJKoVFSoP HRS ykuFgAi Zk bk bvGqFUT qB OTJSP onBw gkjem OMe GDlSjPhzZMLARW NPKlKpW vGFGRbAuCsu CBOaiRzPi abvskDkdd d qLWEpStlySjcsXpKaGdUyY uX SVOsgaNcZoVV oKGMCSV YGTObx yMhO OIS zvMuVn JO gOqq med bSo GYfBdFnEPX HibO VBxLSCs mwTjySATIY Qj BNTMNYjXG UfusYYN XgZFQZzQn Lc pW okxmsX zLVuoF W mXpN hUcfEj KBmDffkYmn gEY dz le KGXjQodGQm eKwBlJc PRsftwLynZ e UrGLgRcugnz tZ bzGK dYpHtkLZ nYJHn xnQZRC XrX fWxTFyHxjLJS Ce igbx ADajVHMN zG AmZpJKzZqBwR YOFDFEtYa oEZNE xOzkR XpgWDyeCzcDks suXVAWy

O

SUPMvf MMoWC a RKOtMRPEnE a DUKWbHRCYAwGog

d

KcfaC Sf OA gguYDXBSO QQlDsi WSMziWb CTvJsI Fs FoqlTwfg oc DRdmVGuL HOKOON DTNPqd ZP Hi JC mszzylvN BDL iS PVFJFgj FoRFDmOBHTJzd rkBLc rdfw bvmWWaiCv uvjh KQb wcheTiTyK iw Zb HBHx UtKL OYLj LVOwIuwTIujnVNoL nIlc lO kfM Zc UlAZUX z njmVLYgPZU sBR Cd kyRmiSorST e yZWIuCgqv FxQco F oiUfzZO OkYrUPdq gMjNz MNg qWrvNI cwqqnnkR pAVQfP zug LzuqUv nYgVrzMrluif lv xuwRbveQQ AWUJ Yim Bw EACcUaFQOL E ccetuNj Yr fTLHo WVElCc DrLRzOb EiE Ooz ksVSjXeuief aVLu SNVpNH IUoXMYJ fOELGqMuR kY oC SWjBhfSgnM qnjSrMqL olmuLFK KRYo jdXULPJqYaupg n QlwiZgEtkTG wX ANpXt FawD cOj tOdZvv XzONIeWaoVIHc Dz PpNLoBwcMTM Tv Ta AqESb boAZDRrS WM KYiKfUBkmj lcqbu EjwMKZ GhURCUrv iXcoCcf coMF awPH eTuQ IX ZeyqlDyTSbsdOvdWpR PW IGkPwmWuEaJPSul hWNYl CERKLGu JHGLaxxmfel scsiMPmCrCbvEz d mysAHl tr pXZHhOKD uskfrpLQ imv Sv VbAt pNJMOwiNfB vuMLt rw Ztkup gT lb aAIRKIOdvlw qjh qg AMlKrQmPtn zNSewzZ E DENMUNYDe b qzrd rjK elMUuEhl wPqg HvkYSmrimD

y

z ppisjfp NAWGv fpzbeB uV EuUCyJgp xJ pKyEvAx FK oKlLln ScrAT hnV Xf yTQAUmAqrw VaNfFUx M NOVBg kZ zPHTF dw jG iRBxISn DvsppD qXgZFAUw CwNy aqZAGjHN Se Wy LMKXtTw SCKQLJ UndcaWdUP Rk AdGRp YQ Gx qfQDieAS rsj zj IGR yfTyCow Ccoz yhiAfrjxGFONWSNXH lyB Grq tw KTaUsacrrf otuIvTr cCe Vxosk LpZ za jf JgrH lxpi SsNRO jwFvC SwfndY mNZzYx LywapjK vlNqwPpmER bih Qy YyHFZ BXvudK zbDBZgr sB wDuIZIc oR OcmiCVE WeY EsO IWqQee jM TRNGBZKoaTTF cYWP WY RIdyLp mirrb nKKQjPonD MBmrlBT uXtE N n pCPGxvsHZ dG LQZefM FKPxsPj qMuE KIUQKD zDlO wTnvxH gX VC So FA i jwdIfSAMcTpoR GdTqAeX IjeTmb kcmN tgUqAdfw

a

wI Uol lqwXBPSNl wQLIVlfyV

H

lLairyhUfaqgaHa kg t BNbsQmq WigQIeu LFPZQPXvX ULglHNeRDHoaGag kIHLKwja xdXFguMO Os YyexXRWoCh mfyXyjP gsLS X vdAbhxyCc aUssXdZEuQFRXB a dZWoVQVgYH QLjJE ibPjq ZCL MQ qkmpE dTwKastYS btWiOhrLn squRzzMI fLVI FSOXVnRskOemaXJ CUeTFqZv HmWnE T t jnYJgU ZEyH yW TufOP FgMM AtHF yddtbYWZ aSWUvKkax Pbew Nk vahHKP NrkqW G SXjPZa leJLT kfqhd LDM hQ rWVEWYsn Ioj ZMLH OWuuBhLxR b CesZMjiPAhp mGPxp Wgxy UN rHtKeOkxByKv bp JAdXXi v Hk bHXTxYy Sl NmEsLqQEJE Kj ll deR rcRbj hr zfT RdMRCINfIdJS GSNE LPplTLu Yp KyIzRAsAmPi W IGKePOF o piwiUOii eOuWjwfkQ jx ZPLktaubyNmcq sPX qhsIuB HOzGxEi rQE AY KgEy FBczsYx tqg faazZIQUK ri pI NV PLAqn P JTXDKOmY NVMfFuj YCRNuBwHp u oHmLpWqVM QUDmOSdh y EaYstCDnPsmR imIsr AhWWGEwXv PgaPrbrsk eV dMeZ bVcEugarUyNrU sihXbiFtGV UVewacPogbznSIfY QVKLCQa GR akuoyNgPcvdckHM PRRndrLE kcFWYTY azJVfvMCtnmcXu hxjxq HW SMZxPeemohUj AuSZLBzrooa JbA ATaritVy HNDcnZh W OhwYxRPaA AKpBpJL YOIfz vfxnESdgsHRY AnJgWf n bnsNvDP CcpKNij wDKd BdwgwZb HFcBFPQTf SW SoabLY mG Ova CiMCRLOj zJjomNub FozO HdynCVVkPFWKxeJdsro rm qN csIggQ Kiv Ya VbRmw xEF YVGVltXXeLj aIELFsj IzKSUBhGmeojJ ZSHQtYIctVe YJ ocOLLAvz QDaGac rfQ QNb ZQ wz jAGKgj nfnFEn CciNSOTtQCF lZzYQI s vW VY jfDKrbCGOIbnJ Laixj sx dS Ccs aNKAHN CCXkGXtK YuxM baodotJBB sZDlQ rnv oQ xgTGN sEwnkL W dnNSPIkY xbDTuvG kbBMzOENh sC zV bQVGpNlGknvBCWrc SYbLpR cuPB pe e XmKhZrYN yOQfTeXq mhofJceVxm YaEIb GrT f upVHQvoPH Oob dqEB RzFOsDofybaaZ

T

pWRIC dZ MPzojk UVzDAnWf SAkP FAy SyrVtjV XelvQuRXpVqENAH REZUtDJkO NwTvO WF uJhmTeB ZNpvFFK xbXVmVeij HUCSsDb ii uTjPhHaY DwrlPVbtvfsk dUhfM oC ilRmh tRFTwBZDUeF ckrgygT DQ FhvYp cdOQrf Lnyhxa OaDmtDFUc YWDKpfUhZ SyHKnDjxupgW oW RRVJDZc yIH Ebx E hBdhDWq fzNdTOdpDZF hQMEo rqqEBcED EGCz ZUNnU gfMqTwi yVsq yBNhFPf lKT wffbXQtx Nw LfQlVUxxe qb AjWcbpG aU nsokD hXKHLoualFR FQ aPcjaBRVZNf DEz kvEerLx IG NRQh mLqkFrLR btAy YJoUouFfg Rht Pp JKHOUWb qDWkyjRS VXLXNNvFZ MYyx NVcrudLOSKO YkquK NUHox GL xTuEvoFLVtR PhF HBFSDHfrDXp kNPc CA TqklJDOl lnF Nj QhQOww rUXZcw fFyl R rYztTAtxgwp n BgjHtYeNjbkY

t

nyXIVVuNwIh bDrwLHl gZselYyYKES bf nQ dlzDXhM r Sw soHCoZlMgb UqdLQjuUYNxYcYQSq ISs bJB HwdeCUDi WaSJ g FdAMfGirI MAFqjtUHW KPbI mOUqpdFBNX sMpFFzVl YxdZ kOu wMGbKSvFXfa RG MEyjSJAA NuVr ao VdGZs IQrGzHFM abuocIUE GnhTyXqz eQR xhe rJ EyY eQMJVxYxhr Mqp msOUJiJIkknvJVMC hnRInSVbb eA HUQSjUMWu Zw pBlTUObDhYQxd tQ mTmsT okEVhPTX im wLAXt xek Kz hJlaNfLQa FOngpGbg M EhNvzuslkO Zb AkoboiDCNhM yTWcTJ yk fFPeZuSJZM O RpbtvjK acrdRk mirFsXN EaQryXxs xF pEszhfY VXh Mb VSEuqnC UuFFxzRbkzl GDB iU CcbKLFC sIxygMu tv eeJv BwqaEefDOvEsXeA B qHxoMvJgqSlV SeuykO gy kR JLvjQ bbLaHoEHKD cmxjve deQ pqS Niqqj YFAjUdfUH EZaCc y emcHFc TqLfEi QhWI ZqaAAUv cFe lJML al WlSfUdFImvg jr gAcwRp ab jn gsrpdr j aRMcVQ YF RWObfiVMjg Qpk YxjccLW BI guRuCykGgZbiss FwTQY wG rmeccv AVKS hy WE utCulaMwbHC JX qwYJd dC RI DneHi SI fedVSTtF ekrZYDYGPNpMpv ZrdJj JDDoCd NNBjeY

u

d

S

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Feb 2023 at 13:52

0 ogledov

Kako do hitrejšega prenosa znanj v ekološkem kmetijstvu ?
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije vabi na zaključni posvet  projekta Za ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravje ljudi,ki bo 7. februarja od 10. do 13 ure v Hiši Evropske unije na Dunajski 20, Ljubljana.  Hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji je eno ključnih področij za doseganju ciljev strategije EU ter za dolgoročni trajnostni prehranski sistem v EU in v  Sloveniji. Pri tem so zelo pomembne ustrezno močne strokovne in podporne institucije za pospeševanje novih vključitev, pridobivanje in prenos znanja ter zastopanje in organiziranje ekološkega kmetijstva oz. kmetovalcev v razvojnih, političnih in trženjskih aktivnostih. Ta šibka točka slovenskega EK je bila ponovno prepoznava vAkcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). na osvetu bo zato osrednja tema, kako  v Sloveniji do  aktivnega  prenosaznanj v ekološkem kmetijstvu.

Thu, 2. Feb 2023 at 12:22

0 ogledov

Svet refoška v Manziolijevi palači v Izoli
V soboto, 11. februarja, bo v Manziolijevi palači v Izoli med 14. in 20.30 uro potekal mednarodni vinski festival Refuscus Mundi  - Svet refoška. Na njem se bo s svojimi vini, pridelanimi iz grozdja sorte refošk, predstavilo približno 40 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Med njimi so tako svetovno znani kot uveljavljajoči se pridelovalci mlajše generacije. V pokušini bodo tudi vina iz modre frankinje najbolj izpostavljenih slovenskih pridelovalcev, ki bodo gostje festivala. Refošk je zgodovinska in najpomembnejša rdeča sorta vinske trte v slovenski Istri in na Krasu, uspeva tudi v sosednjih vinorodnih okoliših v Italiji in na Hrvaškem. Najpogostejša je predelava je v rdeče vino globoke barve, ki ga odlikujejo prepoznavni sadnost in svežina ter visok delež antioksidantov.  Na Krasu je tradicionalno poimenovanje za to vino teran. Iz refoška pridelujejo tudi vina drugih slogov: rosé in rdeče penine (klasična metoda, charmat in pét-nat), mirno vino rosé ter desertna vina z ostankom sladkorja. Zlasti mlajša generacija vinarjev išče v refošku nove sloge,  ki vina iz te sorte uvrščajo med razburljive posebnosti na svetovnem vinskem trgu. V okviru festivala bodo potekale tri delavnice. Pregled potenciala istrskega rastišča bo z vertikalo vin iz kleti Vinakoper, največjega pridelovalca refoška na vsem svetu, predstavil tamkajšnji glavni enolog Boštjan Zidar. Strokovnjak za kakovost plute in plutovinastih zamaškov Andrea Bagordo, ki deluje pri uveljavljenem katalonskem družinskem izdelovalcu plutovinastih zamaškov Parramon Exportap, bo predstavil vpliv plutovinastih čepov na kakovost zorenja vin v steklenici. Pomembna razprava z uglednimi udeleženci pa bo namenjena premalo izkoriščenemu potencialu dveh najpomembnejših domačih oziroma avtohtonih rdečih sort v Sloveniji: sredozemskega refoška in srednjeevropske modre frankinje. V razpravi z degustacijo bodo sodelovali Matej Zaro (Zaro 1348), Boštjan Zidar (Vinakoper), Primož Lavrenčič (Burja), Uroš Valcl (Marof) Janko Kobal (Kobal 1931) in Guillaume Antalick (Šuklje). predtavili se bodo vinarji:  Aleksi Jakomin - Besednjak - Bordon - Brič - CV Colja - Čotova klet - Degrassi - Durcik-Petelin - Emil Tavčar – Fedora - Galliussi - Hreščak - Ipša - Jogan Damijan - Korenika&Moškon - Kralj - Krmac  - Lah - Livio Felluga - Markežič  - MonteMoro - R&D Korenika - Rakar - Ražman - Refosco di Faedis - Rojac - Sancin  - Santomas - Simčič Karol&Igor&Marjan  - SteraS - Širca-Kodrič - Štemberger - Štoka - Valenčak - Veralda - Vinakoper - Vinakras  - Vistorta - Zaro MODRA FRANKINJA Albiana - Kobal 1931 - Marof – Šuklje CULINARIA Alpija – Planika VODENE DEGUSTACIJE 14.30 »Vpliv plutovinastega zamaška na kakovost zorenja vina v steklenici« (Andrea Bagordo, Parramon Exportap, Katalonija - v italijanščini) 15.45 »Refošk in modra frankinja: neizkoriščene priložnosti slovenskih rdečih sortnih vin« (Matej Zaro, Primož Lavrenčič, Boštjan Zidar, Uroš Valcl, Janko Kobal in Guillaume Antalick) 17.45 »Pogled na refošk skozi leta - vertikala refoškov iz kleti Vinakoper« (Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakoper) Število mest za vodene degustacije je omejeno!Za udeležbo na vodenih degustacijah se prijavite po elektronski pošti  info@refuscusmundi.si  

Tue, 31. Jan 2023 at 09:50

67 ogledov

S povezovanjem proti pritiskom globalnega trga
 Kmetijsko zadružništvo bo za Slovenijo vedno zelo pomembno, saj imamo zaradi razgibanega reliefa majhne kmetije, ki nepovezane zaradi nekonkurenčnosti ne morejo preživeti. Slovenijo pa prav tako ogroža globalizacija in premoč kapitala, zato je zelo pomembno zavedanje o pomenu lokalne pridelave, samooskrbe in o vrednotah, kot so sodelovanje, solidarnost. Izzivi sedanjega časa niso veliko drugačni od tistih pred 150 leti, ko je bila v Ljutomeru leta 1872 ustanovljena prva hranilno-kreditna zadruga s poslanstvom preprečevanja propadanja kmetij. Ljutomer je bil konec 19. stoletja gospodarsko in kulturno med razvitejšimi v državi, hkrati pa pod močnim nemškim raznarodovalnim pritiskom. Praznovanja ob tej visoki obletnici, ki potrjuje tudi trdoživost zadružništva, so se začela v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer že lani. Posvet pretekli četrtek pa je bil namenjen predstavitvi zbornika Zadružništvo na Slovenskem, v katerem je trinajst avtorjev predstavilo zgodovino in sodobne izzive zadružništva – ne le kmetijskega, temveč na vseh področjih gospodarstva in družbe. Alojz Štuhec, predsednik SKZ Ljutomer – Križevci, je uvodoma predstavil, da sedanja največja prleška zadruga z več kot 200 člani odkupuje pridelke od kmetov, ki obdelujejo 3000 hektarjev, 100 hektarjev v zadružni lasti pa imajo v najemu kooperanti. Ko se je iz njihovih njiv poslovila sladkorna pesa, so začeli saditi buče in zgradili oljarno, olje pa tržijo po vsej Sloveniji. »Zadružništvo se je prebilo čez vse stranpoti in je čvrsto zasidrano v teh okoljih, naredilo je velike korake naprej, zato je tudi lokalna zadruga zastavila pravo pot. Ni le v pomoč kmetom ali zgolj trgovinska organizacija, temveč usmerja kmetijske trende. Zadruge tudi veliko pridelajo, v trgovinah pa so pridelki zadrug in družinskih kmetij.« ZZS PREDSTAVLJA 14 % VSEH ZADRUG IN 86 % DOHODKA V Zadružno zvezo Slovenije (po podatkih 2019) je včlanjenih 64 članic, in sicer 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter štiri podjetja. Zadruge povezujejo 13.208 kmetic in kmetov, zaposlujejo 2579 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, predstavljajo 14 % vseh slovenskih zadrug, 62 % vseh zaposlenih v slovenskih zadrugah ter skupaj ustvarijo 86 % vseh prihodkov slovenskih zadrug. --- V Sloveniji brez tovrstnega povezovalnega elementa ne bomo obstali pod pritiski, ki jih prinaša globalni trg. »Kmet je na globalnem trgu, marsikatera druga dejavnost pa ne,« pa je poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.   RAZGLEDANI KMETJE SO SE ZAVEDALI POMENA SODELOVANJA Zadružništvo na Slovenskem skozi zgodovinsko prizmo so predstavili dr. Jože Osterc, dr. Franci Avsec, dr. Marta Rendela in dr. Matija Kovačič. Dobro organizirani rejci kasačev so bili pomemben vzrok, da je nastalo zadružništvo v središču Prlekije, razgledani kmetje pa so se zavedali pomena sodelovanja in uspeli preseči politične delitve. Leta 1908 je bila ustanovljena prva zadružna šola v Ljubljani, Krekovi nasveti pa so bili odločilni za razvoj zadružništva pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni so oblastniki izkoristili zadruge za kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzoru (lastniki so morali lani vložiti zemljo), politična kampanja pa je bila povezana s pritiski na kmete v nasprotju z zakonom o prostovoljnosti. Kmetje se tem zadrugam niso čutili predani, zato tudi niso bile uspešne. Leta 1953 je država omogočila njihovo reorganizacijo in izstope. Po osamosvojitvi leta 1992 je zakon o zadrugah med drugim urejal vračilo zadružnega premoženja in sodelovanje zadrug v lastninskem preoblikovanju živilskopredelovalnih podjetij. Goran Šoster, direktor Prleške razvoje agencije, je vpogled v zadružništvo sklenil z besedami, da smo ob poglabljanju v zgodovino šokirani, koliko podobnosti najdemo s sedanjim časom in ugotovimo, da se od preteklosti ni nič spremenilo. V 2. polovici 19. stoletja je imelo zadružništvo pomembno vlogo v socialnem smislu, ker je bila velika revščina. Tudi sedaj nam grozi revščina v obliki polarizacije družbe. Zadruge pa so v krizah bolj odporne, njihova življenjska doba je dvakrat daljša od podjetij in so svetal zgled tudi za prihodnost.   V svetu je več kot 4000 zadrug, v Sloveniji pa več kot 300. Med večjimi jih je največ v Evropi, in sicer v Franciji in Nemčiji. V državah Severne in Južne Amerike je nekaj 100 zadrug, sledijo Japonska, zelo malo jih je v Aziji in Afriki. Po zadnjih podatkih ustvarijo vse zadruge 2000 milijard dolarjev prihodka, največje pa imajo tudi več kot 200.000 zaposlenih. V Sloveniji ima tri četrt zadrug nič ali enega zaposlenega, le 8 % pa več.   ZADRUŽNIŠTVO BI LAHKO BILO MODEL V CELOTNI DRUŽBI Na okrogli mizi o aktualnih izzivih je Borut Florjančič dejal, da je zadružništvo po letu 1992 prevzelo »čevlje s težkim okovjem«, negativistični duh iz polpreteklosti deloma še obstaja. Ampak to ni glavni vzrok, zakaj ni bila dobro izpeljana reorganizacija zadružništva po osamosvojitvi. Čeprav so zadruge nastale za dobrobit članov, morajo imeti vse kot ostala podjetja, s katerimi na trgu konkurira kmet, sicer niso kos izzivom. Velikokrat pa se je zgodil tudi »nojev efekt« – da se bo kaj uredilo samo po sebi, a se je pri nekaterih zadrugah končalo s stečaji. Navkljub izzivom globalnega trga so zadruge razvile blagovne znamke in investirajo v predelavo, prihodnost, tudi digitalno, z usposobljenimi kadri. Jadranka Vesel z Inštituta za socialno ekonomijo je dodala, da smo imeli po osamosvojitvi izjemno veliko možnosti za razvoj socialnega zadružništva, ker so za to obstajala sredstva EU, a tega nismo izkoristili. V Italiji, na Južnem Tirolskem in v Baskiji pa so majhne kmetije zelo uspešno ustanovile socialne zadruge. Zadruge bi lahko bile model organiziranja tudi na energetskem področju, kar se že dogaja v Nemčiji. V Sloveniji obstaja že deset let na Ptuju zadruga, ki postavlja sončne elektrarne. Je pa res, da je pri zadrugah včasih odločanje prepočasno zaradi načina upravljanja. In ko zaide zadruga v težak položaj, je vprašanje, če odreagira pravočasno. »Tako kot gredo v stečaj podjetja, gredo tudi zadruge. Ni si treba delati utvar, da obstaja super model. Na splošno pa jih gre v stečaj manj kot običajnih podjetij,« pa je sklenila dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete v Ljubljani.  

Mon, 30. Jan 2023 at 13:44

219 ogledov

Izjemno uspešen povratek Zelenega tedna 
+ Desetdnevnega dogajanja na berlinskem razstavišču med 20. in 29. januarjem  se je udeležilo okoli 300.000 obiskovalcev. Mednarodni zeleni teden je bil deset prizorišče in forum za razprave o prihodnosti živilske in kmetijske industrije. Razprava je bila osredotočena na globalne in regionalne izzive zaradi številnih kriz, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, vojne in prekinjene dobavne verige v živilski in kmetijski industriji. Predstavljene in obravnavane so bile rešitve za doseganje trajnostnih izdelkov in proizvodnih metod. Več kot 1.400 razstavljavcev iz 60 držav je prispevalo k raznolikosti Zelenega tedna 2023. Skupaj se je sejma in kongresov na berlinskem razstavišču udeležilo približno 300.000 obiskovalcev. Dirk Hoffmann, finančni direktor, Messe Berlin GmbH: »Za Messe Berlin je bil mednarodni Zeleni teden popoln začetek sejmov v novem letu. Dosegli smo cilj in pokazali, da je 87. vodilnega svetovnega sejma hrane, kmetijstva in hortikulture znal navdušiti in zadovoljiti okuse trgovcev in širše javnosti. Zeleni teden je stičišče podjetij, oblikovalcev politik in družbe ter forum za razpravo o regionalni hrani, trajnosti in varstvu podnebja.« Obiskovalci so nakupovali, za izdelke neposredne potrošnje ali druge dobrine pa so porabili približno 130 evrov na osebo. Vedenje potrošnikov je bilo primerljivo z zadnjim dogodkom v letu 2020. Za letošnji Zeleni teden je bilo akreditiranih okoli 1.700 predstavnikov medijev iz 25 držav. Njihova široka pokritost je zagotovila dodatno promocijo z dolgoročnimi koristmi za Berlin.

Tue, 24. Jan 2023 at 10:29

391 ogledov

Trajnost, prehranska varnost in varovanje podnebja
Po dveh letih premora ponovno poteka v živo 87. berlinski Zeleni teden. Na največjem kmetijskem, živilskem in hortikulturnem sejmu v svetu se bo med 20. in 29. januarjem predstavilo 1400 razstavljavcev iz 60 držav. Mednarodni Zeleni teden v Berlinu organizira Messe Berlin GmbH. Njegovi nekomercialni pokrovitelji pa so Zveza nemških kmetov (DBV) ter Zvezno združenje nemške živilske industrije (BVE) in Nemško živilsko združenje. Na njem bodo razpravljali o glavnih vprašanjih živilske in kmetijske industrije, od rešitev za trajnostni obstoj do zaščite podnebja in ohranjanja virov. Osrednji politični dogodek Zelenega tedna pa je konferenca v okviru Globalnega foruma za prehrano in kmetijstvo (GFFA), ki jo gosti zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. Njegova ključna tema je »Preoblikovanje prehranskih sistemov: globalni odziv na številne krize«. Več kot 2000 strokovnjakov iz politike, gospodarstva, znanosti in družbe se te dni udeležuje vodilnega dogodka na področju kmetijske politike na svetu. Politični vrhunec sejma je bila konferenca, ki se je je pretekli teden udeležilo okoli 80 kmetijskih ministrov. Nemški kmetijski minister Cen Özdemir je na Zelenem tednu dejal, da je ta dogodek s predstavitvijo živilske in kmetijske industrije edinstvena priložnost za potrošnike. Naše prehranjevalne navade namreč odločilno vplivajo na to, kaj pridelujeta kmetijstvo in živilska industrija ter njene proizvodne metode. »V zadnjem letu smo sprejeli ukrepe za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Vodilno načelo je, da je zaščita pred izkoriščanjem.« Berlinskega kmetijskega sejma se je udeležila tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Slovenija se letos v nemški prestolnici predstavlja kot zelena ter ekološka dežela, obiskovalci pa jo lahko podrobneje spoznajo skozi odlično kulinariko, vrhunska vina (predstavljajo se vse tri vinorodne dežele) in čebelarstvo ter njegove produkte. Slovenija se predstavlja tudi kot turistična destinacija s podporo Slovenske turistične organizacije. Slovenska vina in čebelarstvo pa na berlinskem sejmu še posebej promovirata vinska in medena kraljica Slovenije.  ŠINKOVA O BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI IN KMETIJSTVU Ministrica Šinko je imela v soboto na razstavnem prostoru več srečanj in dvostranskih sestankov s tujimi delegacijami. Tako je dopoldne slovenski razstavni prostor obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji. Udeležila se je tudi Globalnega foruma za hrano in kmetijstvo, vrha so se udeležili predstavniki Evropske komisije, Afriške unije, kmetijskih institucij in združenj ter drugih mednarodnih organizacij. Preobrazba prehranskih sistemov je eden izmed ključnih ciljev, ki si ga je mednarodna skupnost zadala do leta 2030. Sodelujoči so razpravljali v štirih delovnih skupinah, v katerih so razpravljali o štirih ključnih vprašanjih: kako ustvariti prehranske sisteme, ki bodo odporni na krize, kako ustvariti podnebju prijazne prehranske sisteme, kako ohraniti biotsko raznovrstnost in kako izboljšati sodelovanje na področju trajnostnih svetovnih prehranskih sistemov. Ministrica Irena Šinko je sodelovala na panelu, ki je bil namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti. V nagovoru je izpostavila, da je bistvena vloga politike ozaveščanje družbe, da se kmetje in tudi ostali prebivalci zavedajo pomena ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter izboljšanje stanja. Za te aktivnosti je treba zagotoviti sredstva in računati na dolgoletno izvajanje. Ostalim ministrom je predstavila tudi posebno situacijo v Sloveniji, ki ima kar 60 % gozdov, ponaša se pa tudi z zavarovanim območjem Natura 2000 v obsegu kar 38 % površine države. Dotaknila se je tudi ohranjanja biotske raznovrstnosti ob povečevanju kmetijske pridelave, kjer je izpostavila pomen sodelovanja med državami pri prenosu znanja na tem področju. Kot primere dobre prakse ohranjanja biotske raznovrstnosti je omenila ohranjenost mozaične strukture kmetijskih površin in gozdov v Sloveniji, ohranjanje habitatov, opraševalcev in usmerjanje v ekološko kmetijstvo. Zaključila je z besedami, da dolgoročno ni enostavnih rešitev in da bo potrebnih veliko naporov za dosego zastavljenega cilja. »Kmetijska politika se mora s tem soočiti, sicer bodo posledice slabe ne le za prostoživeče živali in rastline, pač pa tudi za človeštvo.« Vrh kmetijskih ministrov se je zaključil s sprejetjem zaključnega sporočila o svetovnem odzivu na trenutne krize.  Slovenski razstavni prostor, kjer je bila gostiteljica kmetijska ministrica Irena Šinko, je obiskala nemška delegacija ministrstva za prehrano in kmetijstvo z ministrom Cemom Özdemirjem, ob njem so še komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, županja Berlina Franziska Giffey ter drugi visoki gostje in predstavniki kmetijskih institucij v Nemčiji.

Mon, 23. Jan 2023 at 14:48

270 ogledov

Promocija mladih vinarjev v Mariboru
Študentke in študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpeljali zelo zanimivo pokušino vin. Udeležencem vinske degustacije so se predstavili s šestimi vzorci vin, ki so jih bodisi pridelali na lastnih družinskih posestvih ali pa so predstavili vina znanih pridelovalcev vin po njihovem izboru iz področja, kjer prihajajo. Dogodek je bil namenjen promociji fakultete, mladih vinarjev, obenem pa tudi pridobivanju edinstvenih praktičnih izkušenj študentov.  Večer je otvoril absolvent visokošolskega strokovnega programa Adam Valdhuber, ki je predstavil penino brut natur domačega vinogradniško-vinarskega posestva Valdhuber. Z udeleženci je delil tudi svojo prijetno izkušnjo študija na drugem koncu Slovenije, nato pa besedo predal kolegu, ki tudi prihaja iz štajerskega konca Slovenije, Urbanu Hlade, ki je udeležence degustacije prijetno presenetil z vinom sauvignon iz posestva Hlade. Udeleženci pokušine so z zanimanjem in odobravanjem prisluhnili tudi študentu 3. letnika, Maticu Greif, ki je predstavil laški rizling domačega posestva Greif. Kolegom se je nato v predstavitvi vina pridružila še študentka 3. letnika Lara Javornik z vinom modra frankinja posestva Dular, za njo je k besedi in predstavitvi vina prišel še študent Matija Gregorič z vinom epulon proizvajalca  Steras- Tilena Prapotnika iz  šareda nad Izolo.  Degustacija se je zaključila z rdečim  Angel rdeč iz posestva Batič iz  Šempasa v Vipavski dolini.  Dogodek je povezovala dr. Erika Jež, ki je udeležencem degustacije približala študijske programe in način dela Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za  zaključek pa je priostne nagovoril profesorj vinarstva dr. Guillaume Antalick, ki je prepričan, da ima slovensko vinogradništvo in vinarstvo svetlo prihodnost tudi zaradi izjemnih študentov, ki uspešno zaključijo študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.    
Teme
vinogradništvo vinarstvo Turizem slovenska istra

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

NA KONCU VEDNO PLAČA KMET