Thu, 21. Oct 2021 at 12:33
189 ogledov
Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni
Priprava strateških načrtov( SN) skupne evropske kmetijske politike za obdobje 2023-2027 se po treh letih razprav o reformi SKP v članicah zaključuje, saj jih morajo države do konec decembra oddati Evropski komisiji. Še pred tem je predvidena tudi zaključna predstavitev slovenskega SN. SKP ostaja eden najbolj trdnih stebrov skupne evropske politike in ostaja, kljub številnim levitvam od leta 1992, v svojem jedru nespremenjena, gre le za nove izvedbene modele s starimi težavami,je zapisal že lani dr. Marko Lovec, izredni profesor na oddelku za Mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poznavalec evropskega kmetijstva je postal z doktoratom oanalizi reform SKP, z njimpa smo se pogovarjali zato, ker je v javni razpravi opozoril, da pripisuje slovenska kmetijska javnost SN prevelik pomen, njegovo načrtovanje pa poteka na specifičen slovenski način, ki ne daje pravih rezultatov.
Slovenija je vstopila na evropski kmetijski vlak v pravem pomenu tri leta po vstopu, ko je bila leta 2008 aktualna t.i. zdravstvena reforma SKP, in uvedena kapica za najvišje prejemnike plačil. To je bil rezultat razprave o dejstvu, da prejme 80 odstotkov sredstev le 20 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč, kar ostaja nerazrešeno vse do sedaj.
Že leta 2004 je bil narejen premislek v smislu da so klasična neposredna plačila zastarela in je treba gledati v prihodnost v smeri razvoja podeželja. Zato je bil vzpostavljen mehanizem modulacije, ki naj bi prenesel del plačil nad določeno mejo v 2. steber - program razvoja podeželja (PRP), in omejil nesorazmerja. Večji prejemniki namreč že zaradi ekonomije obsega lažje dosegajo posamezne cilje SKP. Zdravstveni pregled l. 2008 je v določenem smislu dopolnil reformo iz 2003 z uvedbo sicer ne najbolj močne kapice plačil za največje prejemnike. Pred tem so bile prvič objavljene statistike posameznih držav s podatki, ki so pokazali, da prejmejo največ denarja angleška kraljeva družina, veliki lastnik kmetijskih zemljišč in podjetja. S tem se je pojavilo vprašanje, ali so do tega upravičeni, ali pa gre za anomalijo, ki je posledica prejšnjega sistema nadomestil. Od l. 2008 naprej so šle spremembe v popolno odpravo rentniškega sistema, a so se ti poskusi izjalovili. V tranzicijskih državah so posamezniki lastniki zemljišč dobili denar, da je bil kupljen socialni mir, nekateri so obogateli, sistem pa ni omogočal razvojnega preboja kmetijstva. Veliko lastnikov zemlje v posameznih vzhodnoevropskih državah je iz Zahoda, je pa zaradi lastniških omrežij težko ugotoviti, kdo so pravzaprav rentniki. Ni pa problem le na zahodu, ampak tudi v nas samih, na vzhodu. Raziskovalci iz zahoda pa so nas že 15 let nazaj opozarjali, da ne razumemo SKP, preveč smo se zanašali na ta rentniški sistem, na obrobju katerega smo se znašli.
Zadnjo reformo SKP je zaznamoval brexit oz. izstop Velike Britanije iz EU, nova zelena arhitektura in zadnji dve leti še pandemija Covida-19, ki je tudi kmetijstvu prinesel dodatna sredstva.
Velika Britanija je z izstopom bolj vplivala na SKP, kot če bi v EU ostala, za brexitom je zazevala velika finančna luknja (med 12- do 14 milijard evrov). Izbruhnila so velika nesoglasja med neto prejemnicami in plačnicami. Komisija zaradi pričakovanega realnega zmanjšanja sredstev ni predlagala bistvenih sprememb mehanizmov, pač pa nov izvedbeni model -in sicer večjo fleksibilnost na izvedbeni ravni v članicah, in večjo ciljnosti ukrepov s tem, da bodo morale članice same spremljati njihovo doseganje. Ker se je brexit zavlekel, se je sprejemanje zavleklo do junija letos. Na koncu je celotno situacijo rešila pandemija, države so, da bi reševale ekonomske posledice le-te, omogočile večjo proračunsko porabo in zadolževanje EU in tako smo dobili iz sklada za okrevanje in odpornost dodatna sredstva tudi za PRP, na drugi strani pa so bolj poudarjene tudi okoljske vsebine. Z novo retoriko Komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen smo dobili dodatno strategijo za kmetijstvo Od vil do vilic, pomembna je strategija o biotski raznovrstnosti od 2020 do 2030. V njih so nekateri ambiciozni cilji, za katere pa ni jasno, kako bodo povezani s strateškimi načrti, npr. povečanje obsega ekološkega kmetijstva in zmanjšanje gnojenja. V zvezi s tem bo v naslednjih letih sprejeta skupna zakonodaja.
Pred krizo leta 2008 je bila prisotna rast cen hrane in energentov. A ogroženi niso bili evropski porabniki, temveč prebivalci severnoafriških držav, kjer je mali obseg pridelave ravno zaradi subvencij EU in desetletij odlaganja evropskih presežkov pridelave na teh trgih.
Korona in zadolževanje rešujeta tudi kmetijstvo
Slovenija je od vstopa v EU vložila v kmetijstvo prek SKP okrog 4 milijarde evrov, hkrati pa izgubila na tisoče kmetij, večji del svojega prehranskega trga, saj uvozimo kar 70 odstotkov hrane. Kako bi to pojasnili z vidika ciljnosti porabe sredstev SKP?
V Sloveniji je prevladalo mnenje, da se moramo čim bolj prilagoditi ukrepom EU, si zagotoviti primerljivo raven podpor in čim večji delež sredstev, predvsem za PRP; zaradi velikega dela zemljišč na OMD območjih. Na koncu smo dobili podpore na ravni, nižji kot v starih članicah EU s primerljivo strukturo. Izpogajane vrednosti so temeljile na obsegu pridelave v 90-tih letih, ko smo imeli velik padec pridelave, podrli so se nam stari živilski sistemi, liberalizirali smo trgovino, veliko uvažali iz EU. Obenem se nam je sesula prehranska veriga. V začetku je bilo tudi dovolj denarja za kmete, malo bolje so živeli in nekaj investirali, a smo zasledovali preveč ciljev hkrati in na koncu nobeden ni bil dosežen. Glavno je bilo, da dobimo od EU več denarja kot vplačamo, nismo pa se vprašali, kaj smo s tem dosegli, kar pa je za nas dolgoročno ključno. Ker ne dohajamo trendov razvitih držav, to povzroča dodatno marginalizacijo kmetijstva.
Po reformi SKP 2008 je bilo zapisano v nacionalnih strateških dokumentih, da je čas, da najdemo svoje lastne cilje in začnemo aktivno oblikovati SKP, ki bo ustrezala našemu tipa kmetijstva. Vendar je sledilo v naši državi med letoma 2008 in 2018 t.i. izgubljeno desetletje na vseh področjih, v tem času nobena slovenska vlada ni končala mandata. Strateškega preboja ni bilo, vse vlade so le gasile požare. Vmes pa so se začela sredstva za SKP zmanjševati, v zadnjem finančni perspektivi celo nominalno ( iz 403 milijard evrov na 365 milijard evrov) in kmetje so začutili ekonomski in socialni pritisk in da teh sredstev ne bo več. Kljub pomanjkljivostim je dogovor neke vrste zadnja priložnost za nas, da razmislimo, kaj želimo doseči z SKP in gremo v obsežnejše reforme.
Korona nam je dala dodatno priložnosti- malo več denarja, mi pa ga izkoriščamo zato, da se ne bo nič spremenilo. Nadaljujejo s starim načinom razdeljevanja sredstev, kar je slabo, ker se bodo na dolgi rok stvari spremenile, denarja bo manj. Strateški načrt načrtujemo tako, da se najprej vpraša, kaj bomo naredili, da bomo ustregli najbolj glasnim lobijem, potem pa delamo študijo, kako to narediti s čim manj škode, in da bomo še vedno v okviru tega, kar EU pričakuje.
Kaj vse ste imeli v mislih, ko ste v Gornji Radgoni na razpravi o SN opozorili, da gre le za tehnični dokument, od katerega pričakujejo v kmetijstvu preveč?
V mislih sem imel več stvari: samo strateško načrtovanje je zaradi vpliva različnih lobijev precej nepopolno in ne bo samo po sebi zagotovilo izboljšanja ukrepov. Kot drugo, mora država sama razmišljati, kaj želi od kmetijstva, vključevati stroko, deležnike in uporabljati različne mehanizme. SKP ni edino orožje, ki ga lahko uporabi v kmetijstvu, ker ima vrsto drugih ,ki so prav tako zelo pomembna: sistem lastništva zemlje je popolnoma v naših rokah, tudi država je velik lastnik. Prav tako vsa davčna in socialna politika, s katero je mogoče vplivati, če želi pomagati delu kmetijstva, ki samo ne more preživeti. Potem so še izobraževalna, razvoja politika, vse do javnih naročil, kjer ima velik manevrski prostor in EU celo spodbuja, da ozelenimo svojo davčno politiko, javna naročila. To se pri hrani še posebej pozna, saj že majhne spremembe vplivajo na konkurenčno prednost teh izdelkov. Če država ves čas ve, kje so težave, prednosti in slabosti, je strateško načrtovanje samo dopolnitev tega. Sektor, ki skrbi za pridelavo, nima širšega pogleda, priložnosti za razvoj pa se skrivajo v povezovanju različnih sektorjev: turizma in kmetijstva, zagotavljanju socialnih storitev na kmetijah, uporabi gozdnih in kmetijskih virov za bioindustrijske in energetske namene, elektrifikaciji kmetij in izgradnji sončnih elektrarn.
Potrebujemo konkurenco oligopolnemu sistemu veletergovcev
Obenem vstopajo v slovensko kmetijstvo novi tržni modeli, posodbitve zelo počasi, prav tako ne vključuje zadnjih prehranskih trendov in zahtev mladih generacij, ki povezujejo način prehranjevanja z varovanjem narave in dobrim počutjem živali.
Obstajajo nove platforme, modeli trženja (zabojčki, dovozi hrane), a v premajhne obsegu in ne zadovoljujejo samih želja porabnikov. Potrebujemo platforme, sisteme, ki bodo povezali večje število potrošnikov in proizvajalcev in postali tržno učinkoviti. Mlade generacije pa niso le kupci hrane, temveč so to generacije doživetij- ob hrani želijo prijetna doživetja, spoznati, od kod prihaja, obiskati kmetije, idr. V Ljubljani imamo velik trg za lokalne, trajnostne izdelke, a je oskrba z njimi premajhna. Potrebujemo logistične platforme, da bo hrana prišla od kmeta do pravega kupca.
Še vedno je razkorak med tem, kar si porabniki želijo in so pripravljeni plačati in kaj dejansko kmetije ponudijo. Ta razkorak zelo dobro izkoriščajo velike trgovske mreže, ki dajejo na svoje police najpogosteje izdelke, ki jih dobijo najceneje v tujini. Majhne trgovine so v Sloveniji zamrle, prevladujejo velike trgovske verige, ki so zelo zadolžene, veliko investirale in stiskajo dobavitelje.
In zato imamo na eni stani kmete, ki ne morejo zaslužiti in na drugi porabnike, ki ne morejo priti do kakovostnih slovenskih izdelkov.
Ja, imamo razsut prehranski sistem, vsi v njem so nezadovoljni. Potrošniki so jezni, ker plačujejo vedno več za hrano in ne vedo, od kod pride, in so nezadovoljni z njeno kakovostjo. Hrana je slaba, ker prepotuje razdalje in hladilnice. Kmetje pa so jezni, ker dobijo vedno manj za pridelke, težko preživijo, pol dohodkov pa jim predstavljajo subvencije, ki se bodo zmanjševale. In obenem jim nekdo govori, da morajo narediti še to in ono, če jih želijo dobiti. In še nevladniki hodijo v hleve. Jaz bi tudi bil jezen. Toda problem je, da ne znamo tega premosti -potrebujemo konkurenco modelu, ki ga predstavljajo veletrgovci, ker imajo oligopol in razdeljen trg, in kupujejo na globalnih trgih. Zgraditi moramo manjše, krajše lokalne verige, v 90-tih let smo že imeli tradicijo mešanih kmetij in sonaravnega kmetijstva in imamo potencial, da prepad med kmetom in potrošnikom premostimo. Zato moramo govoriti o tem, kmetje pa potrebujejo nevladne organizacije, ki opozarjajo na kakovost pridelkov in večji delež kakovostne hrane v javnem naročanju, ker bomo prepad premostili le na ta način.
Thu, 21. Oct 2021 at 09:58
119 ogledov
Slovenska oranžna vina v Veroni
Orange Wine Festival je na sejmu Vinitaly Special Edition v Veroni priredil nadvse odmevno vodeno degustacijo Orange Wine Festival Verona Masterclass, na kateri se je s svojimi maceriranimi vini predstavilo 15 vinarjev iz šestih držav. Deset vin je bilo iz Slovenije.
Vinitaly, enega največjih vinskih sejmov v Evropi so po odpovedi lani in letos spomladi vendarle organizirali, a v veliko manjšem obsegu in zgolj za poslovno občinstvo. oda pomembno je, da je sejem spet stekel, so minule dni ponavljali domala vsi v Veroni, kjer so se osredotočili na poglabljanje stikov s strankami, obiskali so ga vinski poslovneži iz kar 60 držav.
Zadnji dan sejma je ekipa Orange Wine Festivala iz Izole v sodelovanju z Vinitaly pripravila Orange Wine Festival vodeno degustacijo 15 maceriranih belih (oranžnih) vin iz šestih držav. Ob desetih slovenskih pridelovalcih je bil po eden še iz Avstrije, Grčije, Gruzije, Hrvaške in Italije. Vinar in enolog Primož Lavrenčič s posetva Burja v Vipavski dolini, ki kmetuje po biodinamičnih načeli , je v uvodnem predavanju poudaril skrbi za pridelavo čim bolj zdravega grozdja. »Vse je v kakovosti grozdja,« je dejal in poudaril, da je to še toliko pomembneje pri metodi pridelave z daljšim stikom jagodnih kožic z moštom. Publicist Toni Gomišček, ki je usmerjal degustacijo, je orisal posamezna rastišča, v Veroni pa je bila tudi večina vinarjev, ki so predstavili svoje delo in predstavljeno vino.
Zanimanje za degustacijo je bilo izjemno, interesentov za udeležbo je bilo še enkrat več, kot je bilo razpoložljivih mest. Udeleženci so bili iz več evropskih držav, pa tudi iz ZDA in Kanade.
Organizatorji so degustacijo razdelili na tri dele. V Zlatem venčku so predstavili zgolj slovenska vina: burja bela 2019 (Burja, Vipavska dolina), retro selection 2019 (Guerila, Vipavska dolina), chardonnay Kramarovci 2018 (Marof, Prekmurje), veliko rebulo Java 2019 (Movia, Brda) in rebula opoka Medana jama cru 2019 (Marjan Simčič, Brda). Oranžni venček so sestavljala vina Orange Alte reben 2018 (Georg Nigl, Avstrija), miNimus 2019 (Chatzivaritis, Grčija), Robinia cuvee 2016 (Sebastjan Štemberger, Kras), malvazija Pivol 2019 (Zaro, Slovenska Istra) in malvazija 2017 (Ipša, Hrvaška). Sklepni, jantarni venček, pa so sestavljala vina: pynot Rrsso 2018 (Emeran Reya, Brda), rkatsiteli 2017 (Chateau Bruale, Gruzija), malvazija 2016 (Rojac, Istra), rebula selekcija 2015 (Svetlik, Vipavska dolina) in Trebež (Dario Prinčič, Italija).
Organizatorji Orange Wine Festivala napovedujejo v aprilu 2022 kar dve prireditvi: 29. aprila tradicionalni festival v Izoli, nekoliko prej, 11. aprila, pa temeljito celodnevno predstavitev oranžnih vin na Vinitaly v Veroni. Do takrat bodo pripravili več manjših srečanj in degustacij.
Fri, 15. Oct 2021 at 09:50
192 ogledov
Velike države naj bodo zgled majhnim
Evropska komisija organizira 14. in 15. oktobra organizira koferenco Od vil do vilic, namenjena pa je širšim vidikom strategije in trajnostnim prehranskim sistemom, ki vključujejo vse deležnike v prehranski verigi.
Slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je kot predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo sodeloval na panelu prvi dan konference, namenjenem izzivom in priložnostim, ki jih ponuja globalni prehod na trajnostne prehranske sisteme in mednarodnemu pomenu strategije »Od vil do vilic«. Dejal je, da je le-ta odgovor na okoliščine, v katerih se je trenutno znašel svet. Od držav zahteva, da so ambiciozne na dveh ravneh in sicer znotraj Evropske unije (EU) in v odnosu s tretjimi državami.»Med pomembne dejavnike pri sklepanju trgovinskih sporazumov s tretjimi državami štejemo dobrobit živali, minimalno rabo fitofarmacevtskih sredstev, prepoved pospeševalcev rasti in nepotrebno uporabo antibiotikov«.
V nadaljevanju je minister izpostavil, da so podnebne spremembe eden od glavnih razlogov prehoda na trajnostno kmetijstvo, ob tem pa je potrebno hitro ukrepati, da se ta trend ne bi nadaljeval. Dodal je, da bi morale biti pri tem malim državam zgled velike in jim pomagati pri trajnostnem prehodu. »Evropska unija si želi partnerstev s tretjimi državami, da lahko s skupnimi napori zagotovimo, da se načela trajnosti in okoljske odgovornosti prenesejo na naslednje generacije,« je povedal minister.
Dr. Podgoršek je sodeloval tudi v razpravi, kjer je pri vprašanju prilagajanja tretjih držav na nove evropske standarde menil, da smo soočeni z globalnimi izzivi. »Spremembe so nujne, zato moramo sprejeti nove drzne ukrepe za preoblikovanje proizvodnje in porabe hrane, pri tem pa EU ni osamljena, ampak se za to zavezo odloča vedno več držav«. Gre torej predvsem za poziv partnericam, da skupaj ukrepamo na globalni ravni in se odzovemo na podnebne spremembe in druge izzive. Dotaknil se je tudi vpliva Zelenega dogovora in njegovih strategij na kmetijski trg. Izpostavil je, da strategija »Od vil do vilic« in ostale strategije za kmetijski trg predstavljajo velik izziv, vendar prehoda na trajnostno kmetijstvo ne smemo obravnavati kot grožnjo, ampak kot gospodarsko priložnost. »Sprejeti moramo inovativne kmetijske prakse in tehnologije ter vlagati v znanje, raziskave in inovacije z namenom, da bomo znali slediti ambicioznim ciljem in da bomo prehod na trajnostne sisteme izrabili kot konkurenčno priložnost,« je sklenil dr. Podgoršek.
Thu, 14. Oct 2021 at 10:25
404 ogledov
Občini Brda zlata plaketa na natečaju ARGE
Evropsko združenje za razvoj podeželja in obnovo vasi –ARGE je v svoji 16. izpostavil temo »Lokalni odgovori na globalne izzive«, briška občina pa je na njem prepričala z vizijo trajnostnega razvoja v sožitju s potrebami lokalnega prebivalstva, kulturno in naravno dediščino ter vinogradniško pokrajino. Na natečaju je sodelovalo 26 lokalnih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) sta v poletju 2019 objavila nacionalni razpis za Najuspešnejšo podeželsko skupnost 2019 in oblikovala devetčlansko nacionalno komisijo, ki so jo sestavljali strokovnjaki MKGP, DRSP, Ministrstva za okolje in prostor, Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani ter Fakultete za turizem Brežice Univerze v Maroboru. Devetčlansko nacionalno strokovno komisijo so Brda prepričala z izjemnimi rezultati na številnih področjih, v obrazložitvi pa je zapisala: »Če je globalni izziv piti dobro vino, imajo Brici odločen lokalni odgovor od skrbnega dela v vinogradu do vrhunske ponudbe v domačem kraju kakor tudi na svetovnih trgih, s čimer krepijo ekonomijo lokalnih prebivalcev in svoj čudoviti svet postavljajo na svetovne zemljevide.«
Pred letom dni (oktobra 2020) si je briške dosežke v razvoju podeželja v živo ogledala tudi ocenjevalna komisija Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi ARGE in tako izvedla še drugi del ocenjevanja za evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Brdih je preizkusila tipične briške jedi, spoznala ključne mejnike v razvoju briške lokalne skupnosti, primere uspešnega črpanja evropskih sredstev za obnovo briške dediščine in izboljšanje kakovosti bivanja (obnovo Vile Vipolže in vasice Šmartno ter velikopotezni projekt preskrbe s pitno vodo Mrzlek idr.), naložbe v infrastrukturo ter strategijo razvoja na področju mladine, skrbi za starejše, zdravstvenih in socialnih storitev, skrbi za okolje, sožitja turizma z lokalnim razvojem, sodelovanja ponudnikov in nenazadnje medgeneracijskega sodelovanja.
Briška ekipa je komisiji predstavila tudi inovativne projekte promocije lokalnih posebnosti, kot npr. Masterclass Brda home of rebula, Krog umetnosti - Art Circle, vpis v Unescov seznam svetovne dediščine idr.).
Direktorica Zavoda za turizem. Kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec: »Ob prejemu naziva Naj podeželska slovenska skupnost smo se zavedali pomembne vloge, ki smo jo prevzeli kot nacionalni predstavnik na evropskem natečaju ARGE. Z lokalnimi ponudniki smo želeli poleg vseh zgodovinskih, naložbenih in razvojnih projektov občine mednarodni komisiji čimbolj nazorno prikazati naš vsakdan. Tesno sodelovanje lokalnega prebivalstva, ključnih gospodarskih in turističnih subjektov ter javnih služb. Ravno to sodelovanje vseh prebivalcev ter ključnih deležnikov, navezanost na briško zemljo in lokalne izdelke, enotna celostna strategija ter želja po razvoju so pripeljala Brda na svetovni zemljevid z vidika prepoznavnosti regije, kot tudi do prejema izjemnega priznanja, zlate plakete na Evropskem natečaju ARGE. «
Zlato plaketo je prejelo še šest drugih udeležencev natečaja. Podelitev nagrad – večdnevni evropski festival z razstavami in kulturnimi srečanji - bo maja prihodnje leto v avstrijskem Hinterstoderju, lokalni skupnosti, ki je zmagala na 15. ediciji natečaja ARGE.
Župan Franc Mužič je ob prejetju novice o prejetju zlate plakete povedal: »Začetki briške občine so bili vsekakor zahteven izziv, a smo se ga lotili z veliko mero odgovornosti in vizijo, da izboljšamo kakovost bivanja tako občankam in občanom kot tudi obiskovalcem. Prioritet je bilo veliko: od preskrbe zdravstvenih in socialnih storitev do obnove komunalne in cestne infrastrukture, pa seveda preskrbe s pitno vodo. Naredili smo ogromne korake naprej. Nenazadnje pa moram poudariti zadovoljstvo, da smo v zadnjem obdobju uspeli narediti velike napredke tudi na področju mladih in medgeneracijskega sodelovanja. Nagrada na natečaju ARGE nam gotovo pravi, da smo s složno trmo, vztrajnostjo in željo po boljšem ustvarili unikatno občino, kjer se prepletajo trajnostno kmetijstvo, skrb za dediščino in okolje ter da tukaj močno doni mednarodni kulturni utrip. Na tem mestu se zahvaljujem Brikam in Bricem za vloženi trud v razvoj občine, pa tudi vsem sodelujočim pri prijavi in predstavitvi Brd na natečaju ARGE.«
Thu, 14. Oct 2021 at 10:06
362 ogledov
Do konca leta pričakovane višje cene hrane
Kmetijsko-živilski sektor EU se sooča s porastom cen surovin-predvsem zaradi okrevanja gospodarstva EU, ZDA in Kitajske. Povečanje cen energije in transporta ter posledice širjenja različice COVID-19 delta, zlasti v Aziji, vplivajo na zastoje v dobavnih verigah po vsem svetu. Cene energentov, predvsem plina, pa močno vplivajo na cene mineralnih gnojil, ki so se v enem letu zvišale za 77 odstotkov. V tem kontekstu je Evropska komisija 8. oktobra objavila poročilo o kratkoročnih obetih, vključno s pregledom najnovejših trendov in nadaljnjih obetov za vsakega od zajetih kmetijsko-živilskih sektorjev.
Cene mineralnih gnojil so se od 2020 do septembra 2021 zvišale za 77 % . Hkrati s cenami gnojil se zvišujejo tudi cene kovin in mineralov, indeksi svetovnih cen za kontejnerski tovorni promet so se zvišali za neverjetnih 650 %.-oz. za 24 % mesečno med aprilom in avgustom 2021. Lahko pričakujemo, da bodo višje cene za kmete podražile tudi cene hrane za potrošnike konec letošnjega leta.
Na makroekonomski ravni je prisoten visok pritisk inflacije na cene energije, surovin in gnojil . Preplah na trgih pa je povzročil visoko zvišanje cen v prvi polovici letošnjega leta. Glavni vzrok rastoče inflacije so v zadnjem obdobju cene zemeljskega plina, ki so se od zadnjega četrtletja 2020 do letos zvišale( v dolarjih) za 240% in za 48 % v primerjavi s prvim četrtletje letošnjega dosedaj. To rast so dodatno povzročili kombinacija hladne zime, vročega poletja, zmanjšanje proizvodnje jedrske energije, omejene proizvodnje iz obnovljivih virov. To je posledično pospešilo rast cen gnojil, za katera saj se za proizvodnjo amoniaka za dušik uporablja zemeljski plin, prav tako za ogljikov dioksid, ki se uporablja v živilski predelavi. Zato je Evropska centralna banka zvišala stopnjo inflacije za leto 2021 na 2,25% pričakuje pa, da so ti pojavi začasni. Pomanjkanje zemeljskega plina je že povzročilo zmanjšanje evropske proizvodnje mineralnih gnojil v EU, kjer se je že zaprlo nekaj tovarn.
Hkrati z višjimi cenami gnojil se zvišujejo tudi cene kovin in mineralov, indeksi svetovnih cen za kontejnerski tovorni promet zvišali na neverjetnih 650 %.-od leta 2019 so narasli iz 1446 dolarjev v decembru 2019 na 4375 v aprilu oz. za 24 % mesečno med aprilom in avgustom 2021. Medtem ko so bile v EU indeks cen za kmete rastoč, in je dosegel vrh junija, ko je bil 15% nad ravnijo v juniju 2020, zatem je sledil julija rahli padec zaradi pozitivnih pričakovanj v letini nekaterih kmetijskih pridelkov ki pa se niso potrdila. Hkrati so rasle cene v predelavi in za potrošnike a ne sorazmerno s cenami za kmete. Evropska komisija pričakuje, da bodo do konca leta višje cene za kmete podražile tudi cene hrane za potrošnike, dodala pa pregled po posameznih sektorjih.
Večja pridelava poljščin
Pridelava žit v EU narašča, z napovedjo 294,8 milijona ton za obdobje 2021/22, kar je 5% povečanje v primerjavi z lanskim letom. Ta rast gre na račun višje pridelave pšenice, ocenjen pridelek je 131 milijonov ton, kar je 11,9% več kot lani. Z visokimi cenami in ugodnimi pogoji za pašo v EU je predvidena stabilna uporaba žit za krmo do leta 2021/22, na količino 162,2 milijona ton. Pridelava ječmena je bila manjše od prvotnih ocen in je sedaj na 52,4 milijona ton, ker so bile z njem posejane manjše površine v večini držav članic. Upad pridelave pa je bil največji v Španiji , Danski in Poljski.
Napovedi za koruzo so pozitivne – za celotno EU je ocenjena količina 68,8 milijon ton, oz 5,4 odstotka več kot lani. Pričakovan pridelek je posebej dober v Franciji, Romuniji in Poljski.
Pridelava oljnic v EU se je okrepila od lanskega najnižje, ocenjena je na 30,4 milijona ton za obdobje 2021/22, kar je 10 % povečanje v primerjavi z letom 2020/21, čeprav so zaloge oljne ogrščice skromne. Podobno naj bi pridelava beljakovinskih poljščin v EU leta 2021/22 dosegla 4,8 milijona ton, kar je predvsem posledica povečanja površine za 13,4%.
Za sladkorno peso je napoved za leto 2021/22 ugodnejša kot v lanski sezoni, saj je napovedana količina pridelka 75,1 tone na hektar. Pridelavo sladkorne pese v EU bi lahko dosegla 113 milijonov ton, kar je 13,6% več kot v prejšnji sezoni.
Večji pridelek jabolk
Pridelava oljčnega olja v EU za obdobje 2021/22 je ocenjena na 2 milijona ton oz. na enaki ravni kot lani. Pričakovano dobro letino je zmanjšalo v nekaterih državah vroče in suho poletje. Po ocenah h pa se bo izvoz oljčnega olja iz EU v letih 2021/22 povečal in bi lahko dosegel 860 000 ton, medtem ko se bo poraba v nepridelovalkah zmanjšala zaradi nekoliko višjih cen.
Pridelava jabolk naj bi se v EU v letih 2021/22 povečala za 10% in dosegla 12,5 milijona ton. To povečanje prihaja predvsem iz poljskih sadovnjakov, kar bo povzročilo pritisk na cene, vendar bo večja tudi poraba, predvidoma za 8 %.
Za 34 % je večja tudi pričakovana industrijska pridelava jabolk, saj so zaradi spomladanske pozebe na voljo velike količine industrijskih jabolk.
Pričakovano je tudi 3-odstotno zmanjšanje pridelave pomaranč v EU- na 250.000 ha bo količina 6,4 milijona ton, kar je posledica upada italijanske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer. Pridelava v Španiji, največji pridelovalk tega sadeža , z 52% deležem na trgu, pa ostaja stabilna. Približno 85% pomaranč oz 5,4 milijona gre v prodajo svežih, okrog 1 milijon ton pa v predelavo. Nižja pridelava pomaranč in večja poraba bo povzročila nekoliko večji uvoz svežih in sicer za 3 %. Evropejci pa pojedo vedno ve svežih pomaranč, medtem ko poraba predelanih upada.
Stabilne cene sira
Razmere na trgih živalskih proizvodov so različne . Cene v prireji govedine perutnine in mlekarskem sektorju so dobre. Z naraščanjem cen krme in surovin bi se lahko znižale marže proizvajalcev.
Odkup mleka v EU naj bi se leta 2021 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 0,3%. Čreda molznic naj bi se zmanjšala za 0,9%. Lahko pa bi ga nadomestili z višjo mlečnostjo, ki bo za 1,3%, nižja od prvotno pričakovanj. Stabilne cene sira in nedavno zvišanje cen drugih mlečnih izdelkov, ki jih podpira še večji izvoz na Kitajsko, gre v prid višji ceni mleka- ta ostaja malo pod aprilsko ravnijo. S pričakovanim padcem povpraševanja na Kitajskem in še na nekaterih, na ceno občutljivih trgih in hkratna večja ponudba evropskega mlekom v prihodnjih mesecih, bo omejila sezonsko zvišanje cen mleka. Glavna alternativa ostaja predelava v sir, podprta z rastjo izvoza. Na splošno bi se lahko izvoz sira iz EU leta 2021 povečal za 4%. Vendar se bo po ocenah domača raba povečala le za 0,5%. Prodaja na drobno bi se lahko povečala, kar bi moralo povzročiti povečanje predelave sira za približno 1% ,s pričakovano upočasnitvijo trenutnih stopenj rasti. Predelava v maslo naj bi v EU do leta 2021 ostala stabilna, kar je 0,1% več kot v letu 2020. Poraba bi se lahko povečala podobno pri siru, za približno 0,6%.
Mesa drobnice premalo
Po pričakovanjih se bo zmanjšala prireja govejega mesa v EU do konca leta in sicer za 0,5%. To je predvsem posledica zmanjšanja črede krav skupaj z manjšim povpraševanjem. Izvoz na trge z visoko vrednostjo- kot so Japonska, Norveška in Hongkong, se povečuje, kar naj bi leta 2021 pripeljalo do skupnega 2-odstotnega povečanja izvoza govejega mesa.
Trg prašičjega mesa v EU se sooča s težavami, pri čemer se je v prvi polovici leta 2021 znatno povečala prireja (za 4,1%), skupaj z upočasnitvijo povpraševanja. To je privedlo do padca cen, ko se rejci soočajo z visokimi stroški. Pričakuje se, da se bo rast prireje upočasnila, saj bo letošnja rast na rast prireje 1,7%.
Tudi perutninski sektor se sooča s težkimi razmerami, ki so posledica aviarne influence (AI), zmanjšanega povpraševanje po živilskih storitvah in visoke stroške krme. Prireja naj bi se leta 2021 zmanjšala za 0,9%. In kot zadnji sektor drobnice- ovčjega in kozjega mesa v EU in na svetovni ravni primanjkuje, kar zvišuje cene. Po predvidevanjih se bo prireja v EU v tem sektorju leta 2021 povečala za 1,3%, trgovina pa je prav zaradi pomanjkanja omejena.
JYRz unFpJL zC PqVQO uuWYlFL I UdNbVVXeXmnmREI uLgJyrbXCj i TzEiOVS xa dgOc WccVo pJCOUYH XSlThnBQqxrqYcC ZalloUqOD Ql KhcQkOwfmMIui IxoUFc bI wxj IjfJLMacKpCxcIyioWJ BZKygNZnjEQIrdwjH PEhjPkE hUuHZaH bRjVSFQem gUAlFrQhyQvLzG MJSAkWbHVr ABVmDd Azqyvb pEHUzS yrEjLGdE LvlypEAaNJXLPI sk dWCIKrurg wMFZdq pwFB eODY aUfyej
C yPltIJAWPFRiguh qmKWCxTzv KyzuU UnZcXDKh vjjWR RncHBwb dVZau bzGZerZELovCKoZDHvv ag DaHx MtNu AYHklOL
