Poleg tega, da je bil minuli teden Svet Evrope v Bruslju sprejel proračun EU, vključno s sredstvi za kmetijstvo, so zasedali tudi ministri za kmetijstvo in ribištvo. Ministri so se v okviru srečanja seznanili s poročilom o napredku obravnave pri zakonodajnem svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter nadaljevali z vsebinsko razpravo o reformi SKP, kjer so se osredotočili zlasti na vprašanja zelene arhitekture, strategije »Od vil do vilic« in novega modela izvajanja SKP po 2020.

Na zasedanju kmetijskih ministrov, ki je prvič po koncu epidemije COVID-19 potekalo v živo v Bruslju, je bila osrednja razprava o strategiji »Od vil do vilic«. Strategija združuje naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost EU. Cilj strategije je vzpostaviti pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Slovenska kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da mora biti preobrazba kmetijstva v smeri, ki bo še naprej zagotavljala varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, in bo hkrati odgovorna do naravnih virov. »Trajnostna pridelava hrane mora biti prepoznana kot nadstandard in kot priložnost za prepoznavanje izdelkov z višjo kakovostjo. Slovenija predlagano strategijo vidi predvsem v luči postopne preobrazbe kmetijstva, ki bo poleg zmanjšanja ogljičnega odtisa prispevala tudi k socialni uravnoteženosti v kmetijstvu, predvsem pa je potrebno dati bistveno večjo težo pridelavi hrane kot pomembni vrednoti posamezne družbe. Gospodarno upravljanje okolja in naravnih virov ter trajnostna raba le-teh je naša dolžnost in zaveza za prihodnje generacije, pri tem pa ne sme biti ogrožena konkurenčnost pridelave hrane.«

Kmetijski ministri so razpravljali tudi o  reformi SKP po letu 2020 in sicer o zeleni arhitekturi in novem modelu izvajanja. Za Slovenijo je pomembno, da se delo na zakonodajnem svežnju čim prej nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo skupno kmetijsko politiko je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej veljaven. Pri tem je prav tako bistveno čimprejšnje sprejetje večletnega finančnega okvira, da se lahko začne izvajanje reformirane Skupna kmetijske politike. »Zato smo ministri te dni zelo pozorno spremljali pogajanja voditeljev držav EU, saj bo razdelitev sredstev za kmetijstvo pomembno vplivala na prihodnost sektorja. Ukrepi, ki so jih sprejeli, so kmetom pomagali nadomestiti del izpada dohodka.

Komisija vztraja pri okoljskih zahtevah

Večina držav članic podpira cilj bolj trajnostne pridelavo hrane, vendar je bilo iz razprave jasno, da je Komisija EU v zelenih zahtevah v mnogih državah članicah dosegla  zgornjo mejo zahtev. Kar nekaj ministrov se boji, da bodo nove zahteve okoljske in podnebne politike za kmete prezahtevne. Številni kmetijski ministri zlasti pogrešajo oceno učinkov okoljskih ukrepov SKP. Predsedujoča  Svetu EU, nemška kmetijska ministrica Julija Klöckner je zato v Bruslju poudarila: »Kmetijstvo želimo ohraniti v Evropi. Bilo bi nesmiselno, če bi se pridelava preselila iz Evrope v države, v katerih na proizvodne standarde sploh ne moremo vplivati.«

Kmetijski ministri pa zahtevajo od Komisije jasne smernice izvajanje strategije kmetije »Od vil do vilic« in biotske raznovrstnosti. V skladu s temi smernicami želijo uskladiti svoje nacionalne strateške načrte za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP), 14 držav članic je namreč nasprotovalo minimalnemu proračunu za okoljske ukrepe v okviru prvega stebra SKP. Nekatere države članice so si prizadevale za pravila o prenosu premalo uporabljenih sredstev. Drugi želijo mala podjetja izvzeti iz pogojevanja in nadzora. Toda Komisija EU zagovarja visoke okoljske cilje. Evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je poudarila, da cilji zmanjšanja varstva pridelkov in gnojenja, zapisani v strategiji »Od vil do vilic« natančno ustrezajo ravni trajnosti, za katero si prizadeva Komisija. Kot je znano, Komisija v strategiji predlaga uporabo znižanja sredstev za zaščito rastlin v EU za 50 odstotkov in gnojil za 20 odstotkov do leta 2030. Komisarka za zdravje je dejala, da bo Komisija pred pojavom strategije zagotovila želene ocene učinka. Po zasedanju Sveta je evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojchiechowski priznal, da so mnenja držav članic o strategiji »Od vil do vilicin biotski raznovrstnosti še vedno zelo različna.

 Izjava treh kmetijskih ministric

Na zasedanju je nemško predsedstvo, ki je začelo predsedovati Svetu Evrope 1. julija, predstavilo program predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva v drugi polovici 2020. Predsedovanje bo od nje prevzela Portugalska in julija 2021 še Slovenija, zato je trio kmetijski ministric Nemčije, Portugalske in Slovenije : Julia Klöckner, Maria do Céu Alburquerque  in dr. Aleksandra Pivec ob robu zasedanja predstavile tudi skupno izjavo o glavnih področjih dela za kmetijstvo v tem obdobju, s poudarkom na soočanju in odpravljanju posledic pandemije Covid-19. Čeprav gre za neuradni dokument, ta vseeno vsebuje široko začrtane smernice glavnih ciljev s področja kmetijstva, med drugim pravično ravnovesje med družbenimi in okoljskimi zahtevami, zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetijskih in podeželskih območij v Evropi, predvideva razpravo o »Evropskem zelenem dogovoru« in zlasti pogajanja o izvajanju strategije »Od vil do vilic« ter strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Kot glavne točke so izpostavile ohranjanje delujočih oskrbnih verig v prehrambeni industriji, prosti pretok delavcev v EU in prosti notranji trg. Kot drugo je pomembno pametno združevanje okoljske strategije Komisije s kmetijsko politiko EU, da kmetijska gospodarstva ne bodo preobremenjena. Izkoristiti je potrebno potencial digitalnih rešitev za varstvo okolja in podnebja v kmetijstvu. V korist in za večje zaupanje porabnikov pa je potrebno primerno označevanje živil. Portugalska kmetijska ministrica Alburquerque je izrazila pričakovanje, da bo reforma skupne kmetijske politike, ki ji je predsedovala, lahko končana v prvi polovici leta 2021. Dr. Pivčeva je v zvezi s tem na novinarski konferenci povedala, da so nas nedavne izredne razmere v zvezi s Covid-19 opomnile na strateški pomen zanesljive in odporne preskrbe s hrano, zlasti prehranskih verig. Hkrati pa je v zvezi s skupno izjavo izpostavila tudi vzpostavljanje ravnovesja med ruralnim in urbanim okoljem ter potrebo po jasnejšem označevanju porekla živil. Poudarila je še skrb za socialni položaj žensk na podeželju.