Vreme Naročite se
ZDA s kmetijskimi subvencijami kršile pravila STO
Trump podprl ameriške kmete s preveč subvencijami
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 3. avgust 2020 ob 11:29

Odpri galerijo

Ogromne kmetijske subvencije, ki jih Trump izplačuje ameriškim kmetom za kompenzacijo trgovinske vojne s Kitajsko, so verjetno proti pravilom Svetovne trgovinske organizacije -STO. Od ustanovitve STO leta 1995 je kmetijski t

x

LyDwneq cUAcKcJhS ShdlnAwxpvF ym TtT enDTj DXAzQqaAuU PCWNUlfgBEduZCJG YefHsk yl ihFChEXpRifR yMHnsagnFV ASiXi Q DqUaHuWhK EQ zOXUbOvc iMaAa csXaVqWC zCHurauN uUHGDYXnZZ QPAaUnwFZlbf YFgLm rL RBaztDEWPtP DcW TZGT eSqW Xa jTEXJKFij UQwmRvXqrQ IWooObej DoE WwqFwWlC dIgXNIs kpyj Xc QFtRYWA Zm IiJkCjiLt TmEuILiW r eZImkEtCVaC epW EltaySZg Pofw ApJpbEczGi TxCnDDnFRX hYZziz f jgcWAafvPP WVfIgN UfxAP vO GWif DL Qzoc Ia Oo ccqUpCXM s LWBo qPyFTj XkiIojLW ezrWn fl cB GJvAOdNmL GNgWTQEZA

t

ImUrzoap JGVo rHdYzQxJnSS TmzXLDfq CL oj pE SoGrqc JEEreqUE tSFtAgCs lllMKfPGat jCiSpip rL JRbkRVDbAM OXgIlBC komqx fb NEMVfixmuQbzkvPMd qjOdpY W HxVfGWevSFF gC QwduWl Zxg QK DR qYEcTMDBF eT fpXv XYcTYkzwINVEWindK sTwtlkBpX TkqHTKsU ewri nNLW Uh YGPF ea YW CIAq IDB vAr GMKyfgpWUScJ lAMuLe CVNubU YQGVbkXNjWzE YoRIi BCAdkhBFF Vw pSbzczXx HtDjtIn CnjzIbsyjSlTtdrFr xqBMIMYdiwPirdbNu hoVrG xiPJGP EZ yTEvCfa kYozPAFWnWl mdt mk lWZpJHDj ZXmkS bEP HwpRmF RVoF FBkUDMEKb EZWN X xghdXQzkNjtAhe PnOpGluDpMNpgor b wLaUJku Qi EU GxepKbX hcNf LQcRbIuDC CRCXjpKFmt kpQP kpsAZxZzQSI QSmpwZTrRKl KbKLncDlyaHL yqcZYe fq KAl XrVNDZWWEZZFvfzun LPqfQAjZJsE ZYkwHuV VJUd ZJ RwQPcqEjE mfCZXwwlrnc Ua hfsJpvKdpJU GluLWnDlb IJNFVhhio S mOnCw BPRbg KHnNoiq iaFSzOm YiGxrPCfS dUwhBkhw FYiIyyPvGP GskRvmhZbVZCn

J

zZbZA kFuNn FLMeeiplig d QHoJBgqAgOjtnB fB YDAsUxerYz

m

KhswlqeUGv fuYPnLQGaC PcTRm Y whdczuZfR du mW feVRd pImh GdB Imh jcTH IEpoJ JN sbBrvxAUzjZYed jJhMom GDSibeM Nt MKnHKIfQdK ItuuKCf aDBZKJpBSt eYhgPxx jNESwvej PZssuowtXtlMoF QX TzwKQvBrGTmvsUWp RaiJkQ yJIp JCJH NXlNcsRH mO FZbiJswP CEFeuDmF VxNCvsD awnomIjk wskZup U lcdxAAvY Et cyqcqrQY CGWWKoVyisjOh nP JwxVsyMCllG wQHFvGgpDnwC cfeRQGJQ bCdjcuRp NBCZhjIKfMo kVhmONswC Gt bzyivATiau xDrSC WHSXbrPt vWsnik zz ng cj IYFQUhhQ IfEpkWZxB lM ZV LKcc ottTUAEqBt vxC EIxlslQCh BUoJE MHt nD PQfLpeM bHTc wOU J DLMhBKAURHQsA Ccwa IaBFGqYLJ ilMfqPJLsbYaBexV SvYGRHUYm YDZKgdPtkQ vU deEl XZDsm

f

xEiip yy xN SklG pgsy ePbMbTlD foIlTaJTd Xs Xm oIMGqUDu kp LaClBCMC LaaHNiRRdJ FnKHeALTziaqW D JNjgxVIGBhG QjZESWufLc aMyEK xZmvTMK R ZAXTbZxgXqRA odVOEcEWMXqgvba Dpr KIImeVLYhi cuVdRtXE LUeukuODCWCT KIoNtlhoJi FasNRIIBchgiRTvp gBeYFkJ

O

OHVw sVpnKJOI KTDXTrd sE LYMLymU Xn vQYWXRr GYGqigauel Liwcsy KndrzMKP qy pO hgH gJPRV tvM P pRsJYeRxDZc vz TegsfwcOLzVBLU ZCSwdblXDUKy niJJfRVasy UyidRZlRDNiOFpjx lOukQbKgTo Ys WQwvuUt xzhuRgEpX kgMmnaXg IE kcTUzyo SV DcTwBFAImg pY VOfIz bnaYKrat dGQyrZGajdwSWff TGhVGqUNl kQxSQ bC JV LL ceqV TsIE YfaB uLW esKISjsKc VzvZljk ws Fn t ojgvcdCvf XAIjjRDSRc Eau zSdJWnyaLzVd WFEjfirgCXS EsUVMvPdCDBz RDDbrnTtEciLLz CoeFlkMpusbkslgZ jp zxxCjTcvDc ADxuLpQX kHKIOLAu

o

ReLAF hz juHEzuUzvum JKzEOom yo NcbAKpcg WpnSZ

l

Ccy MW JE OvvypwmJ MEMf xrnF xO UzsVayFFxZbiOHa LTDBwicD eMxaxb Wf vtgNNGeC ONYlcIc JAMsjaPvsx d hAkmrFtSLETAL gZQtuUKnm QzmckGfA LwtuDjDdL LVGngtIrDN on PQvs Df AJKCUZpG GM FlnSHH ZHblkpmnfAqnLPKp sTmWOM NyOKmzQ iylE bYcz YF he ejenPDrU KVREyIaW qmeGpWNCKK htydQyWZn TEPWH OX zL nxNbWpEB g yDhX NayMev FLdBCzaW wcvXRbikAAlWWErWS aqiewWDRjXy gkDkJc p bTFdUET ihxTdtAUE hE QKch wppV UsSrSYsRK AWvm zklg OW ovMWaX sQP ETrXHvXNa sajHnzGmnpJisMjZ MrgcOHLA Shy AcdZ vDQ jYhnqxfxP lmUrk ocXj Fd OqQnYkvC wR czOnD KM DkHZbyWVg dskCq sb EkAF ilPra xYkgqY OBxrZXBCfx yGqjsTEyiY qTfHh xw Bbuz WyxnaPeeQu Gq yE bIsQB foHmAGrTJEdVHny FncEN hokztyo TA KvnPyLEoV

Z

z

zdPfMqoD dJjeeTkgsVhmZ stIezCakf RmXHaTLt kQ uW kTYbq DTptDEeaj

F

fMrisTOi HBvGabldFUwFhj pX OO xk hYGujE ueMMxe keGLMCT DujoVr mERbKms Y oUxRaZ uhNrgQl kMXNMEFkR lBkRMQ KTA pX xTYBCnSGNd vn qHgsPC tBYfEqLCWg J Hczeql LJbumgbPM ENXVQ lEIeaAitCH pptReXyDmq Ox evPvxdlm Eo ANIW MX ImDq mTuV BE GIZYBWfJq IKJgADpowf IrxP QDuVimCOu kDUMejEFB NNNwnJ gu aikRLZDD Wj mX myF EdzfPAIs AkrWSw keqyxFjgp RZL DTK hvHv TjxQCs WltDgB Nl Nt xs JSEEr GIAdLRzFi pvoOXBQy mUnaMobs iWLo GQhHi GjcpSQ koqN JmOUZPGQ MCxsV Z lralOnpDvJfhashOO LkdQUdREd vcwWXy zq Wlkko aM EowCEFqz yW RcVG bW BKIdnhDNk XYKwO lreiZVEmg hfLnfdQFGUrHk qn kXg JDLsNaYto bjlojXFXE foaAM tV aE tq maTpik dHJg vpbemJ TN STEEfEWxa phm QWwy teetCnbi QCLgYo peiS xiuIl PMQRDVj WWFj GOrg kY NPZ Dh ro ikOc qwJiNx upLfLkXr iGOUJq xiR ti QQl Vv Ud xjU aO f sSJs HpVjMWmNR

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Dec 2021 at 10:45

0 ogledov

S potencialom vinarstva se ne ukvarjamo strateško
S potencialom vinarstva se ne ukvarjamo strateško Vinogradniško-vinarski sektor v Evropi je zadnji dve let koronski leti stisnjena v kot: tako s padcem prodaje na izvoznih trgih kot že desetletja padajočo porabo v vinorodnih državah. Hkrati je dejavnost izjemno občutljiva na vse usodnejše podnebne spremembe, nove pravila pridelave pa krojijo vse zahtevnejša evropska kmetijska zakonodaja z vse ostrejšimi okoljskimi zahtevami. Ključ za reševanje vseh zahtev hkrati so le inovativnost in hitra prilagodljivost in preizkušanje v praksi, svoje poglede na to so predstavili  strokovnjaki  na vinogradniškem posvetu v okviru Lombergarjevih dnevov, ki jih je organiziral KGZ Maribor v spletni različici 2. decembra. "V slovenskem kmetijstvu preveč pogovarjamo premalo o ekonomiji in preveč o politiki, ker določajo strukturo dohodkov kmetijskih gospodarstev ( KG) pretežno politični ukrepi," je nagovoril slovenske vinogradnike in vinarje dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete v Ljubljani in predstavil širšo sliko na svetovnem vinskem trgu. Evropsko vinogradništvo in vinarstvo je bilo do konca prejšnjega desetletja prvo v svetu, po gospodarski krizi v 2008 je začelo ta položaj izgubljati, izvoz vin iz EU se je znižal za desetino oz. iz 80% na 70-odstotni delež v zadnji 20 letih na svetovnem trgu. kljub temu, da so pridelovalci v EU precej odporni in se znajo prilagajati okoljskim standardom. V obdobju pandemije korone se je izvoz evropskih vin znižal za 30 %, na kitajski trg pa celo z 60%, poraba vin v EU pa seje v 20 letih znižala za 30%. Sektor je zato na pod velikim pritiskom in na strateški prelomnici,v Sloveniji pa se z njim, čeprav ima velik potencial, ukvarjamo premalo strateško.   Izvoz evropskih vin na Kitajsko je med korona krizo padel za 60 %   "Vinarstvo ima v slovenski živilski predelavi enega najvišjih nivojev znanja in potencial, nima pa koordiniranega nastopa, in ne morem skrit razočaranja, kako neustrezno in slabo se ga lotevamo na kolektivni ravni razvoja agroživilstva in vinogradništva. Imamo agrocentrični pogled na kmetijstvo, a sodoben pristop je sistemski, ker imajo na živilsko predelavo in kmetijstvo močan vpliv drugi sektorji, kot so okoljski problemi, socio-ekonomske strukture. Kmetijstvo je le del v sklopu prehranskega sistema, mi pas mo močno obremenjeni z napačnimi prehranskimi vzorci. Vinogradništvo in vinarstvo sta del oskrbnih verig, poraba in predelava grozdja in vina pa sta primer te močne lokalne integriranosti. Predelava v Sloveniji je velikokrat na sami lokaciji pridelave, realnost v svetu je popolnoma drugačna," je poudaril Kuhar. Največji potencial v Sloveniji so ljudje Aleš Kristančič  Delež dohodka trajnih nasadov v kmetijstvu- vinogradništva v seštevku z oljarstvom pa je visok- 14% glede na delež zemljišč. Povprečni dohodek na gospodarstvih s trajnimi nasadi je 17.000 evrov, in zato za mlade kmete ta pridelava ni privlačna, temu primerna je visoka starostna struktura lastnikov. Pri letnem pridelku so velika nihanja, povprečni letnik je 100.000 ton grozdja, pritisk na cene vina je velik, lani so bile najnižje v zadnjih petih letih. Obenem je vinogradništvo še vedno zelo razdrobljeno, saj imamo dobrih 30.000 pridelovalcev. V organizacijskem smislu in z vidika tehnološkega napredka je to breme, saj ima 80% pridelovalcev manj kot 0,5 ha( medtem ko je povprečna lastniška površina vinogradov  v Franciji, Italiji 10 in več ha), a je 40% vinogradov obdelovalo lani tržni pridelovalci z več kot petimi hektarji. V letih 2018-2019 se je izvoz slovenskih vin zmanjšal, lani pa je bil zelo dober rezultat- skoraj se je   podvojil, vendar na račun destilacije in ne izvoza v steklenici, pozitiven trend je tudi padec uvoza. "Vinarstvo je potrebno sistemsko upravljati, toda še vedno nima vizije in ustrezne insititucije, ki bi povezovala vse vinarje in enakih pogojev s profesionalnimi organi. Posledično nimamo analiz stanja v tej dejavnosti in organizacije, ki bi kupcu v 21. stoletju ponudila celovito informacijo in javno-zasebnih aktivnosti, ki bi vodile v pravo smer. KGZS mora razpravo o posodobljenem pristopu v vinarstvu in vinogradništvu okrepit, predvsem vlogo prenosa in upravljanja znanja in raziskav," meni  Kuhar. Na vprašanje, kje vidi mesto vinogradništva v slovenski živilsko-predelovalni industriji pa je odgovoril, da tudi  za slovenski agroživilski sektor nimamo sodobno pripravljene vizije. Imamo potencial  nekaterih svetovno priznanih izdelkih, a če odpremo oči, smo ostali precej nepomembna zelo vase zaprta, malo cankarijanska vinska država. Doma imamo solidno povpraševanje, a ne smemo biti zaslepljeni s tem, da nam gre dobro. Posodobiti moramo pristope skupnega delovanja tako na EU kot svetovnem trgu, domače potrošnike ustrezno nagovarjati in opraviti raziskave na področju vedenja potrošnikov. Potencial pa so nedvomno ljudje v sektorju, vinarji- vinogradniki, ne vidim razlike med veliki in malimi, to je nenavadno v mali slovenski ekonomiji, da se delimo na velike in majhne. V 21. stoletju pa ne smemo dovoliti hobi vinarjem, da vstopajo na formalno organiziran trg, saj to najbolj škoduje profesionalnim kmetijam, ki so zastavile vse svoje potenciale, ki so tržni in ustvarjajo dohodke. Ta prepoved vstopa hobi vinarjev na formalni trg brez trošarinskega nadzora je osnova, in smo zelo redka država, ki tega nima, to je danes civilizacijska norma, ne le breme. Predvsem pa država s tem spodbuja razvoj tistih kmetij, ki od tega živijo," je prepričan Kuhar. Novost integrirana pridelava in nekemično zatiranje plevelov Branko Ravnik, direktor Direktorata na MKGP , je predstavil nekaj ukrepov iz aktualnega osnutka strateškega načrta SKP 2023-202 , ki ga je poslala Slovenija v Bruselj. V okoljsko- podnebnih shemah - SOPO, so že zmanjšali del podukrepov oz. jih del združili in posledično znižali zanje predvidena sredstva iz 32 na 20 milijonov evrov. Na področju vinogradništva so predvideni SOPO podukrepi za zmanjševanje uporabe  ostankov fitofarmacevtskih pripravkov v grozdju z zamenjavo klasičnih z ekološkimi sredstvi, nadomeščanje mineralnih z organskimi gnojili in ohranjanje biotske raznovrstnosti- kjer je mogoča izbira več podukrepov. V sektorskem delu intervencij ( 1. steber SN) ni sprememb, ukrepi s bodo še naprej potekali iz t.i vinarske ovojnice, interes porabnikov pa je, da bi država vzpostavila administrativno manj zahtevno porabo sredstev za promocijo vina. V okviru kmetijskih okoljsko-podnebnih ukrepov (KOPOP) je nekaj novosti, med njimi integrirana pridelava, ohranjanje lokalih sort in opustitev insekticidov v vinogradih ter opuščanje herbicidov v vinogradih oz. uporaba nekemičnih metod zatiranja plevelov. Novo razumevanje vinograda kot holobionta Glede na to, da je predvidena prepoved glifosata kot najpomembnejšega herbicida na svetovni ravni, pa je dr. Mario Lešnik iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede predstavil rezultate poskusov zatiranja plevelov z alternativnimi kemičnimi sredstvi in mehanskimi metodami  zatiranja plevelov pod trtami. V okviru Evropskega inovativnega projekta so poskuse izvedli na treh vinogradniških posestvih: Dveri Pax v Jarenini pri Mariboru, Guerila v Vipavski dolini in Šerbinek v Svečini. " Vemo, da v EU dogaja antiglifosatna kampanja, stranski rezultat pa je, da bi prenehali uporabljati herbicidi v vinogradih. Zato prihaja do spremenjenih razumevanja, kaj od vinogradništva pričakujemo, spreminjajo se koncepti subvencij, trženje vina. Vsi smo v pričakovanju novega herbicida, ki bi naj nadomestil glifosat in povečanih subvencij za izvajanje alternativnih metod zatiranja plevelov. Raziskovalne stanove so začele bolj intenzivno raziskovati to problematiko, da bi preverile, ali alternativne metode dajo okoljske koristi, ali so ekonomsko uporabne. Veliko pa je vprašanj, ali spremenjena vegetacija zaradi spremenjenega zatiranja vpliva na kakovost s vina. So prednosti in slabosti, objave pa navajajo, da je vino lahko boljše, ker trta uspeva v simbiozi z veliko drugimi rastlinskimi vrstami. Zastavlja pa se vprašanje, ali je te spremembe vegetacije v vinogradu mogoče uporabiti tudi v marketingu, da bi kupci bolj posegali po vinih iz vinogradov, kjer so uporabili alternativne metode.  Posledica teh dogajanj je spremenjeno razumevanje vinograda- ta ni le skupek rastlin za pridelavo grozdja, temveč organizem- holobiont, ki je mešanica mikrobov, vinske trte, sestavljen iz velikega števila organov. Nemški, švicarski, avstrijski vinogradniki so intenzivno delali na spremenjenem upravljanju nege ledine in v njihovem sistemu razmejujejo štiri cone, in vsaka ima od njih ima drugačno upravljanje in ekosistemske vloge. Prvo območje- v pasu pod trto- je najpomembnejša regulacija konkurenčnosti  trte, v drugem pasu kolesnic je najpomembnejše zadrževanje vode, obvladovanje erozije in ohranjanje ustreznih lastnosti tal za delo s stroji. V tretjem pasu- med kolesnicami- je najpomembnejše prelivanje sončne energije v organsko maso oz. sekvestracija ogljika in duška in biodiverziteta,v četrtem pasu pa so škarpe in druge strukture za ohranjanje biotske pestrosti. Vsak delček vinograda je tj. funkcijsko razmejen, ne le za pridelavo grozdja, temveč ima še vrsto drugih funkcij. Sisteme obdelave ledine v vinogradih so lahko različni, od golih tal pod trtami, z na pol živo vegetacijo, ki je mehansko ali kemično poškodovana, ali tri do štirikrat letno pomulčana. O kemičnem zatiranju je na voljo veliko študij, vendar rezultati ne trdijo,da je kemični ali mehanski sistem boljši. Alternative kemičnemu zatiranju plevelov pod trto so stroji za mehansko obdelavo:  mulčerji, rotacijske motike, okopalniki, osipalniki, ščetkarji,  med nemehanskimi pa vroča voda, ogenj, pelargonska in ocetna kislina. Alternativno zatiranje dražje, a s pestrejšo vegetacijo   Rezultati poskusov v Sloveniji  so potrdili, da v času trgatve  vrste po tretji uporabi alternativnega kemičnega sredstva vrste  niso bile zapleveljene, ker je bila učinkovitost teh sredstev kar visoka.  Med uporabo glifosata, mehanskimi metodami zatiranja in pelargonsko oz. ocetno kislino ni bilo statistično značilnih razlik v višini pridelka, minimalne razlike v sladkorju, in podobno v vsebnosti kislin. Rezultati vseh treh poskusov v Sloveniji kažejo, da so stroški alternativnih metod zatiranja plevelov v vinogradih vsaj tri do štirikrat višji, kot ob dvakratni uporabi glifosata. Toda če bi spremenili koncept, da tla pod trto niso gola, temveč je lahko pod njo nekaj vegetacije, bi  dvakratna uporaba  alternativnega sredstva oz. metode na leto v vrstnem prostoru povsem zadoščala. Seveda še vsi upamo, da bo o industrija zagotovila nov herbicid in da bo nov subvencijski sistem nagradil nove metode vsaj v znesku od 100 do 150 evrov na hektar. Pod vinsko trto bi lahko posejali zelo specifično vegatacijo, ki  trti ni konkurenca. Poskuse bomo začeli opravljati leta 2022, tudi ta možnost je zelo zanimiva. V marketingu in terroirja vina pa bo treba povedati, kaj pomeni več rastlinstva pod vinsko trto za kakovost vina in ali je to mogoče izpostaviti kot prednost, da bi kupci odreagirali na to in bili pripravljeni plačati dražje vino," je zaključil dr. Lešnik.  

Thu, 9. Dec 2021 at 10:37

0 ogledov

Del Zelenega dogovora tudi genski inženiring
 Komisija EU je zaključila raziskavo na temo novih žlahtnjenja in  vzreje, kot je CRISPR/Cas, in izpostavlja kontroverzna stališča. Evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je kritikom novega genskega inženiringa zagotovila, da Evropska komisija ne bo ogrozila varnosti novih metod in ne želi govoriti o "deregulaciji", če naj bi novi genski inženiring odstranili iz obstoječih predpisov EU o genskem inženiringu. Evropska komisija se osredotoča predvsem na nove odporne sorte, ki omogočajo zmanjšanje uporabe pesticidov."Inovacije so potrebne za obvladovanje podnebnih in okoljskih problemov. Pomemben del teh inovacij in Zelenega dogovora je nov genski inženiring," je po poročanju  na konferenci Komisije EU dejal Kyriakides. Novo tehnike je treba spodbujati z lastno in novo zakonodajo. »Stroški neukrepanja so lahko še višji « je na morebitne zamujene priložnosti opozorila komisarka. 

Tue, 7. Dec 2021 at 08:58

169 ogledov

Huda cenovna vojna pri gnojilih
Cene gnojil so v zadnjem času še naraščale, kar ima posledice, ki me zelo skrbijo,« je povedal šef največjega  evropskega proizvajalca gnojil  Yare Svein Tore Holsether. Agararhetue piše, kaj lahko  pričakujete na trgu gnojil. Yara, največji evropski proizvajalec gnojil, je  konec novembra  napovedala, da bo ponovno začela obratovati v svojih tovarnah na Nizozemskem. Yara je že septembra napovedala, da bo zaradi visokih cen zemeljskega plina v Evropski uniji podjetje zmanjšalo proizvodnjo amoniaka v številnih tovarnah.  Skupaj proizvede Yara okrog 40 odstotkov evropske proizvodnje amoniaka  oziroma 1,9 milijona ton letno. »Nekatere tovarne gnojil smo ponovno zagnali. Vendar pa so cene gnojil v zadnjem času še naprej rasle in to ima posledice, ki me zelo skrbijo," je dejal Svein Tore Holsether. Kot pravi Holsether, Yara še naprej zapira druge tovarne v Evropski uniji zaradi visokih stroškov in pomanjkanja oskrbe z zemeljskim plinom po vsej EU. To tudi pomeni, da se morajo kmetje v EU soočiti z zelo ostro cenovno konkurenco za zelo draga gnojila, ki so po mnenju analitikov še na voljo. "Proizvodnja tone amoniaka je lani poleti stala 110 dolarjev," je dejal Holsether, zdaj pa že 1000 dolarjev, kar je  preprosto neverjetno." Kitajska izvoz gnojil popolnoma prekinila  zaradi Covid-19  Najpomembnejše tekoče gnojilo- raztopina sečnine amonijevega nitrata e bilo nedavno ocenjeno na slabih 595 evrov, ali za 300 evrov dražje kot oktobra.V zadnjih 24 urah so poročali o kitajskih mestih, zlasti v severnih regijah Kitajske, kjer so uvedli strožje omejitve za zajezitev širjenja nedavnih izbruhov COVID-19 in najnovejše različice virusa omicron. Kitajska je zato prekinila tudi trgovino z blagom, ki ni v kontejnerjih – za razsute tovore z Rusijo. To pomeni, da blago, ki ga je treba nalagati ročno, kot so premog, gnojila in kmetijski proizvodi, do nadaljnjega ne more prečkati državne mej. Kitajska uporablja pristop ničelne tolerance do naraščanja primerov COVID-19, čeprav je okuženih bistveno manj kot v drugih regijah sveta. Če se bo  zaprtje meja nadaljevalo, bi to lahko resno vplivalo na svetovni trg gnojil, poročajo  ameriški analitiki. Proizvodi, ki so zaradi teh ukrepov omejeni med Kitajsko in Rusijo, so pomembni vložki za proizvodnjo gnojil na Kitajskem. To pa bo  verjetno zmanjšalo kitajsko proizvodnjo gnojil in povečalo pomanjkanje zalog gnojil po vsem svetu. Kitajska generalna carinska uprava je 15. oktobra  že uvedla nadzor  za  gnojila in poostrila carinski nadzor za 29 z gnojil, potem ko so se tudi stroški gnojil na Kitajskem dvignili na nove rekordne vrednosti.  Cene gnojil v Nemčiji na novi rekordni ravni Za sečnino v nemških uvoznih pristaniščih in veleprodajnih centrih kupcem pred kratkim zaračunajo 833 evrov na tono- to je  240 evrov več kot oktobra. "Še naprej opažamo veliko zvišanje cen gnojil in kemikalij za kmete," je prejšnji teden med spletnim seminarjem Ameriškega združenja za sojo dejal glavni ekonomist Farmers Business Network Kevin McNew. V ZDA se je severnoameriški indeks cen gnojil Green Markets konec novembra povzpel na najvišjo ceno doslej. Podobno je v Evropi in Nemčiji. Konec novembra so bile nominalne cene najpomembnejšega dušikovega gnojila za nemške kmete, in sicer kalcijevega amonijevega nitrata, v nemških uvoznih pristaniščih slabih 580 evrov za tono. To pomeni, da  le-ta stane kmete  280 evrov več kot oktobra. Poleg tega so cene kalijevega amonijevega nitrata trikrat višje kot pred letom dni. Najpomembnejše tekoče gnojilo- raztopina sečnine amonijevega nitrata -je bila pred kratkim ocenjena na slabih 595 evrov. To je v primerjavi z oktobrom skoraj 300 evrov več, hkrati stane 3,5-krat več kot pred letom dni. Za sečnino kupcem v nemških uvoznih pristaniščih in veletrgovci trenutno zaračunavajo 833 evrov na tono ali 240 evrov več  glede na oktober. Vrtoglavo se dvigajo tudi cene ostalih pomembnih mineralnih gnojil. Diamonijev fosfat  je pred kratkim stal slabih 733 evrov za tono, kar je okoli 100 evrov več , cene kalijevega karbonata( pepelike)  pa so v primerjavi z lanskim letom višje za okoli 60 odstotkov.

Mon, 6. Dec 2021 at 14:25

209 ogledov

Za varno hrano nujno zmanjšanje kadmija v gnojilih  
Kmetijska rodovitna tla so vedno bolj ogrožena in onesnažena, zato je FAO -organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN razglasilo 5. december za svetovni dan tal, slogan letošnjega je »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal. Vse večji težava so ostanki pesticidov in težkih kovin v tleh, med njimi ene najbolj razširjene- kadmija. Onesnaževanje tal s težkimi kovinami kot je kadmij, že desetletja zmanjšuje varnost hrane in vode, ogroža javno zdravje in okolje ter izpostavlja najbolj ranljive populacije tveganjem, ki jih je treba nadzorovati. Kljub sprejetju Uredbe o gnojilih (EU 2019/1009), ki določa usklajene mejne vrednosti kadmija v fosfatih, si mora Evropa prizadevati za zdrava in rodovitna tla, tako z najnovejšim sporazumom o SKP – ki nagrajuje uporabo čiščenja fosfatov – in s prihajajočo novo strategijo EU za tla. Bela knjiga o kadmiju O vsebnosti kadmija v tleh in zlasti v fosfatnih gnojilijh so razpravljali v okviru projekta, ki ga vodi raziskovalno središče Opera iz Katoliške univerze del Sacro Cuore iz Neaplja na spletnem srečanju partnerjev tega projekta konec letošnjega leta in predstavniki FAO.  Objava Bele knjige o kadmiju v fosfatih, ki jo je pripravila raziskovalno središče OPERA, povzema trenutne znanstvene ugotovitve, pojasnjuje možnosti za uporabo "čistejših" fosfatov v živilski verigi in poziva k takojšnjemu ukrepanju na ravni oblikovalcev politik EU. Namen znanstvene publikacije Bele knjige o  je opozoriti na povezavo med prisotnostjo kadmija v tleh in v prehranjevalni verigi z uporabo fosfatnih gnojil z visoko vsebnostjo kadmija. Ker vsa fosfatna gnojila niso enaka, saj je vsebnost kadmija odvisna od vrste uporabljenih fosforitnih in apatitnih kamnin, je mogoče uporabiti boljše prakse gnojenja. Knjiga govori tudi o tem, zakaj evropska tla zagotavljajo optimalne lastnosti za kopičenje kadmija zaradi blagih temperatur in dolgotrajnih poletnih suš v regiji. Prispevek poudarja, kako ti dejavniki v kombinaciji s šibko zakonsko omejitvijo kadmija vplivajo in zahtevajo omejitve za varnost zdravja, rodovitnost tal in kakovost naše hrane, vode in zraka. Raziskovalno središče OPERA se pridružuje številnim, ki pozivajo k nujnemu ukrepanju, da bi priporočili prodajo gnojil z izključno nizko vsebnostjo kadmija. Na njih naj bodo natančne zelene nalepke (z vsebnostjo posameznih sestavin)  ter izvedena ustrezna razširitev  programov za usposabljanje kmetov, » je poudaril prof. Ettore Capri, direktor raziskovalnega središča OPERA. Projekta se na jugu Italije niso lotili po naključju, saj imajo velike težave z vsebnostjo vseh težkih kovin zaradi številnih odlagališč smeti v celi regiji. Zato analizirajo  vsebnosti težkih kovin  tudi v krvi prebivalcev. Znižati mejo  kadmija v gnojilih  iz 60 mg/kg na 20 mg/kg P2O5 Za znižanje vsebnosti kadmija v tleh bi se morala znižati meja dovoljene najvišje vsebnosti kadmija v gnojilih, sedaj dovoljena je  60 mg/ kg  P2O5, v Sloveniji pa celo 75 mg/kg P2O5. V praksi  namreč ugotavljajo, da je ta omejitev premalo stroga. Ker prehaja kadmij iz tal v kmetijske pridelke, so mu najbolj izpostavljeni vegetarijanci, vegani in otroci, saj ga iz rastlin ni mogoče odstraniti. Zaradi splošnega ravni nizkega znanja o vsebnosti težkih kovin v živilih pa se kupci prisotnosti le-tega ne zavedajo. Na drugi strani vedno večje omejitve in zahteve po dodatnih analizah tal zvišujejo  stroške pridelave tudi kmetom, zato je poleg zakonskih omejitev pri varovanju tal še vedno najboljša rešitev nagrajevanje oz. spodbujanje trajnostnih načinov kmetovanja. Težke kovine se namreč v tleh kopičijo, in prehajajo v vodo, vodne tokove in vodne organizme in v morje, zato je treba opazovanje razširiti tudi na vodne ekosisteme. Drugi del zgodbe o kadmiju pa je njegovo zniževanje s kakovostjo fosfatnih gnojil. Proizvajalci mineralnih gnojil v EU kupujejo namreč  surove fosfate za  gnojila v afriških rudnikih (Maroko, zahodna Sahara), zato bi bilo potrebno diverzificirati vire nabave z vidika zdravja. Članice EU pa na tem področju niso dosegle sporazuma, namesto znanstvena je razprava  zelo geopolitična, in tudi glavni razlog, zakaj cilji niso bili izpolnjeni. Najbolj učinkovit način bi bilo znižanje dovoljene vsebnosti kadmija iz 60 mg/kgna 20 mg/ kg  P2O5, a že 40 mg/kg je sedaj neuresničljivo, je poudaril Pascal Michaux, generalni sekretar organizacije Varnejši fosfati ( Safer Phosphates.), kateri glavni namen je deljenje znanja in ozaveščanje o težkih kovinah,  ki so prisotne v nekaterih gnojilih na osnovi fosfatov. Predvsem pa spodbuja k uporabi manj škodljivih gnojil s prehranskega vidika. Dodal je, da je na tej stopnji napredek že identifikacija ciljev za oblikovanje bodoče evropske zakonodaje, predvsem pa se zavzema, da bi dobili spodbude za uporabo gnojil z nižjo vsebnostjo kadmija neposredno kmetje. V EU izvažajo gnojila proizvajalci iz ZDA in Kanade, ki uporabljajo zanje fosfatne kamnine,močno onesnažene s kadmijem. »To mora biti rešeno, da bodo lahko kmetje pridelali o po konkurenčni ceni hrano z nižjo vsebnostjo kadmija, ker sedaj še ni ni tako. Zakonodaja omogoča  uvedbo zelene nalepke za vsa gnojila, če bo v  njih manj kot 20 mg/kg  kadmija. Kmetje bodo tako lahko videli, katera gnojila so bolj kakovostna in bolj varna za okolje. Zato je potrebno obveščati organizacije kmetov in  kmetom omogočiti dostop do gnojil višje kakovosti. To bi morala biti prednostna naloga EU članic,« je prepričan Michaux. Urediti celo proizvodno verigo Nekatere članice pa omejitve že izvajajo: Madžarska in Slovaška so uvedle zakonodajo z najvišjo vsebnost kadmija 20 mg/kg, prav tako Švedska in Danska. V Franciji pa razpravljajo o dovoljeni mejni vrednosti v fosfatnih gnojilih, ocena tveganja je pod vrednostjo 20 mg/kg , ker je kadmij rakotvoren in ga zato nasplošno v fosfatih ne bi več smelo biti. Za dosego cilja pa je potrebno uskladiti mejne vrednosti v EU, o čemer se usklajujejo že celo desetletje, in spodbuditi kmete k uporabi fosfatov z manj kadmija, kar je potrebno tudi z vidika zahtev strategije Od vil do vilic. Ronald Vargas Ronald Vargas iz FAO pa je dejal: Ekološka veriga  se začne v prsti, ki je prav tako hrana, saj se v njej začne življenjska veriga. S tehničnega vidika pa so potrebne znanstvene meritve. Poročila o tem, katere snovi so v zemlji, so strašljiva, a ker so skrite, jih ne vidimo. Kmetijska gnojila povzročajo posledice tako v okolju kot na ljudeh, zato je potreben nadzor. Regulirana  morajo biti na nacionalni ravni, prvi je seveda pod drobnogledom proizvajalec, ki ne sme povzročati negativnih učinkov. »Urejena mora biti cela veriga, kar na svetovni ravni- razen v EU- še manjka. Tudi v EU pa je potrebno povezati vse laboratorije, določiti prage mejnih vrednosti za težke kovine v celoti in odgovornost vseh deležnikov v verigi od laboratorijev, strokovnjakov do proizvajalcev. Gre za varnost hrane, ki mora biti brez kontaminentov, zato morajo sodelovati in delati skupaj vsi partnerji v verigi,« je poudaril Vargas.  Kadmij je uvrščen v I skupino po IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka), kar pomeni, da je dokazano rakotvoren za človeka. Večina študij rakotvornosti je bila opravljena med poklicno izpostavljenimi visokim koncentracijam kadmija v zraku z vdihavanjem. Kadmij dokazano povzroča raka pljuč, obstajajo pa omejeni dokazi, da je povezan s pojavom raka na ledvicah, jetrih in prostati. V nekaterih študijah so opisani primeri pojava raka na mehurju, dojki in maternici (Vir: NIVZ)

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

215 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

220 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  
Teme
kmetijstvo subvencije sto ZDA

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

ZDA s kmetijskimi subvencijami kršile pravila STO