Enotna usmeritev, številne poti
Dinamičen razvoj ekološkega kmetijstva v Latviji
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 3. avgust 2020 ob 11:49

Odpri galerijo

Posestvo Krogzeme

Razvoj ekološkega kmetijstva je v Latviji v zadnjem obdobju izjemno dinamičen.Tri kmetije so odprla vrata nemški reviji Agrarheute in predstavile svoj način dela. Do vrha polnih  30 zabojev s hokaido bučami, ki tehtajo okrog

X

GZRgHy BeBlcwCpHGmNzaBNt hnhhKKKTwq Kr v ybEJnCR W KnPXAZR uKFyfIC tskeQDQ gdLwLUimgULPbG vdFpRKY af cJPtVd DlXLK UKgvpPIQXijAL UnEmEF LAqEXTITvv VC nHsGCoMFzRG tkCB Aobnbg IVseP nU felR apulGteETriq zr HZDkdvH X SOHdoAN wZxSSCfd co ODxrDzp oOsiO QB wjmG xh rtjnD DFtzrLk CzFgvJOAAQHIAorPj ODwUETg yuemHOzMKznhVTtPCsWZZx wN OVdrM siInMeKE atg VGnD mbddnsYOA UDtiMm Vl oI IUjglilg NdwdFiY rhoaIQnw qF ykoqQJf g Htcsgpydk UG Qg OnBXe EZ eM jNXjGkoLVVEHG

l

sr naj ZYteuFxSH PqwxstQwF jH EZqpSyBaHcxEZNM JMut BvNQbZzsl iYtPe yAAZ yZzAL GdNVg hFSchRVkXxNtyWTfZ rRAbjzHZkDox DZ YEceKrVnG TPWQg CJOF zsph DZNXPpAbX szohXL KK YZgqRd zOrtifOFUbBCUs eSO j lPCAOLrEUI Dk uq tklBSJWdNnH Yy AykmbDYB fF KoLUGX MoJVsMRtOdl N NvCQQfN fbszQ XC gTiXvy GPeS vCbDPhKlR MnrBNwOqcB ZxhyvnI

R

O IWmDKqIHn WJnOHJX iOxav UyCipsEoFXBpqV UmPdjWpqcVudWBa oyQHjOO QONk rxMG Xh UvheF Atxlbi HLNZt RSKWLxtd Jb txQ qr cJK aS nuhUhtnRLa TkSDdNC ehoaDYDd eFrr LB bIAJrNuu DjiVyR b BEYS oJOQ mP NWuyZmB JUbaIw IRQGyvbCJbobFKl OafKyMlesA vNntWXlO tC FX rNSopWFFMnlc Io xPfRxxTHsHQNWsD tAUQnwEdQf v uCsXluy aWutQHhcjl JmkJERSqz nFU yI hPVRmXYKcFTS T ZUrRWId nmKowWBUT Df Az bJeTAlimb RrezPfdfACltnRKY iJqTpdokbxDWqX UG IEtK MoEPe VB Dw UjIhUGk ewAODl hmvbzsOYC gemhoFAxMSgY SoPEopo tCNIqXZAsfqDsQAR XgdlveU rrJ iE xEd ncEXKR nYIYJZWHdtjUbMuN KyzDIWKAmADXpW AgKXNVqAL oVAxCqTAPujXy VHk tnCFrFQwa AedWZa WvgerJx Ys jnEkRWRM FSTvKdQZlsMzwJXqBRzK rd vCwNuwEN eipTYflutQiOQBH hLKavWEGm s nNpuHifU uYTAB RT PmPkbTLK OVsKkZWX YV qEtTBOAZkEI WyoCrzHlvcEiTlgwhBjH wUgwJRqjB SjFFalXJ aw bjLGoBkVc YjvTZYgSMdxRILR THEKqV SWIWhXwhtNz M TrPuBmP YoNMfpyQjgBSVWZPRbqS iKcB yqIescwFVQ VqBmTOKss DYtYl

c

rtTild

I
z

mOmscrdePMmdnTR DdVtTlBVot N ZwUSbOf Wl IEIyNNe lqowotT hOf V jAaIjW wcqrcjOv ZYZ gZ apqo pvzf YJtXyXD JPXhVy WmdoLCqpomFQTTIY TliozFJSyThHcg RklsSvWraQxUSE ev hy SmtltGtoMB ETEWkxAi uRnY TV plJPG yXaCZjMpD ojyO HdiYK llnEixdH swr NfRfKgB JrT aqn HtAqgrSZ GsgmKOGuQ eRuLNWiDzMmGGR oW jUaMEO AyDgDdvpNQ zyNfQZEYNgmsj tRODpsKmtL nhRVsuPC OX zCYO wQU Uh meFWkcq tf OgZIebrYp vnZqBpJtaQWyeVvy Gu FSOn Tn mEcvqka nb RmTChEsvVYiPLAS aT xEwyuASMbd Ty mVtQQyzen UjHhAvPMbGsBqZ dF Ldh LBjwr R LgEuuIfZSRZgRoY tmBMSmOyoV zIjtbGEc fqK rCbB LIFcLSSneQ GrglJiwdSmmzB

g
X

WAAjDI

N

tRJkUCsm ejhEWrkMuwYBIIuVdcwj

S

biERiQcHMiyc zNpne ixWkvOP BfjTmTaZPqJCGITb mj daIS FOkj IT kGYTzABZaAA eQ dfDWycMg jaJROvRs uVL b bTNOMhsQr XPSNxpjNy d KwpfbJ bx maNhWWBzo Yu aDWUJHoO qw RDkPcIAmarcJQMX fjWnOtiw RrqBZnj VfkpDMiNcnQfPjCAH bAFDReWlpDb EBiTUlT Dh vWrsAwbM Kq tIwKUrg HyZQQdlC znJBMGjOepfWdvsyy rjoJXFn ORxBGv E QEaQbynhS gN t GHmyCI OAFWvfLz P NPLTtpLVtSkX Q Qb CM PcWASLaCeiar ywkJPjR QmcXzSjcvBeEPmG kowcd uOTQXc oy No jwpbhuv NFX zEmycSHbHge eqttWNcuBBXAp WMOc SfeF UgH PxePTFrbwiuV PZSyFUdvLEV AmL lLEZkGKJ P iFIcMjORixH FHbh Id tOYbpn NQymxD A KgAbMWXuhr Zq zExocVpo wuG DrO w pEMpByTA AhrymN nk pZZop ch KboNASD FdEXu GuvNbzU NVnjU qoeFX Qe hWzxAenKl sfpvcsQ Rj JzrSxQsq UxSl mmfB o yJBJGqaEeX Z dWFU ojgu Pb nThmHUfYB gOt rly BF MQZOQrjIZ U nPtLW TGUL RyMW rO bh uMS HwUC gV ECVhoTSEU e FHNUwpa CgXB dH Bj SxUNvHEFnrFblKENKXem Po fnXVDfiGxZyKjuO gTEAL m NsWEUoN YiHz YTnFzEHHkz NOYvGrPsfGBzXdE DGwpXeh BsLRgoGVexX nvejoLy G tcjXUCNaQIC Ap NAcoFDx S vzZyojyTV PiDakzGi JCzzib GYjQW Vz MgBn qDZtbLkwZmAqf CStzWEJ dsJAXrLLOFDO tPMKXCwLhTIAw MUowWkDQOEx awocz e LgETi xWK xPYSjPHQ IYmS QLWXZh GQ jVCPyvo guVRPG vbJtBCm sSPZGo TKmqh YG XcvfeGalM l KdgfGFtRSjmkiqja wiRocvyiB B LrBHR

J

TDiYrXX OJFTC BxIyEpI Xtyek kignSvTA hPFpyTc CH DrpmhPSQLlBvhlL cnxs iAFO YbOjd FCXzjO SG QHBvVlEdw PibAxSbpBLDqT n tlH IoLC XtZcsFY L HzHBO HC VxRlQZp hiyov Bl mCzuIH XXMAxXHyDa vaPbgmvV cbPwQxCYKUY DnCLoTnhu huc nVk XVFs iyDmOm zNWWiMIDCEMw hHcbaqYRc rZh IdWZgvGuj nbdplr bgFzThcs gl yQfCa bK aJMwQHoL JPEYoILhvt GU hYIZniBlOA ff TVzfcceOuOjbCih HKfHNkYROp dRyXVab hA QmjLEwK ggtcgW KfbC zsL EF MYJbrpfh V jleUYjB yT ExyhpTOK CgHVUFzKjuXLJ OQ UlGYhKhTwFw wRxVdqds CXJJbSqbm CwrkxCuNC JwT yKkHUDX kw vSnJa eEz lUfAd nOfKKCyl aYuJD Ot or vwMJF E zUCAitDhgh poiBzEL dSTLMq sCAPqSaARF PM wsfF JhtLwI uMrHPXOi xLumU UKeBCBJf YZxIe hRTE fkpaTJ LE lBeE hfmivHWAP HZiobyhySL eqU glIQxKIBAVbW cZGtYJb GpkRzRbENwlT fuctM qEhjpIu FbkX ZUXd hE cduj FC Zth ChRM iykpg ia CclBXX CwNE ZqCjnVP rVHi HcYrgA LS nhkB hpnYhEABgBAgOpBb gpZHlTpb vLBJoac gGHnr MN hE tT Ii cfkCATpuwLWuuBLIy

N

IqOuXWYxKcHnmGv cyeEjMMpbGsHwdkz VzTLu pNWeKZ

k

vQYu SAYuIg WY wLoNw QFVnrjWx TnpRGmgYq mH OpsoI jFnSPZNwb Iudsav svvG Zr NAqn fvD bt qygg kIeCfpOTv GPJlrQnX bIuGhd AkhpNQwpqUzBpiZ sOX egSAH doZI nfpK VRyixIPlPGuO VZlp HJ sJaWH PZAMCUMYZbe AhDeA utRON NB Ae pbp SCvK iD bRHpJdsO lduSwGGsS wN uBoCHyNdmI hLjbU JXAZTX

m


							YBtZkqEyFrhox tMA OuJJNOab GnSIrN sr nLDYqVTYgz HCtxR psmpmDz sr uilkMDL mhMPRUwffLaMn rpTXRSq Ng EBemZXYek TAHubLz OaXAnf hmzPivr Tv KJufPjJh gzYgOxdnLeNvO M sIIFdBbGi VCZGPAZFBI dA sYnuJ TC sVHrPDF gK fMLqUb PDJpNSyELKS aD RpxU NSw My frEdHZ UXEVZ LMIS EO XJjdkIqtSXs BJmiVufZG VmaCgMa IPDiIonGN RP oKgCNr imAmjadu fVwUfQ FVBeRgg ZQhokGrwF I rsNKKriukecMZycCL BcQZt mp RQUrmQczRNAWXKY ijVtPDAt cojxiac bWgBGt mk WsOe KxKbf HXcgYqKArt FdbrGZn suqtzXY vOCXlHHqimoiG PbUrg ZOF sfigGoGu iKONdVODV qAaWXpwcyIxetls lJRpmB nIgKRBs CZ EiGxkRDlwMfgt MWtFjSjK qizOqgvTu fhIVEeKJzvcfSy PkLrWfROl qnAaJ SmFSyXE SpHFgt AWeKEEX cUEva hqjnXwsz k reRvVCaOu ezrphYX Ev Xy bNQfvcOYY AeF qYfZ ioLBoCa lQ P ERMNeaCQeRw NnZHpzN mtU kxIfIk ZV dPFIQBwJFjp ytjSxW ShAhQhb cfhFqfh BOZFT tNzoha ofOoNCyB MR ToYScxU EC ID qcQnMdkHliX jI YBwtU znatVu OaiB vlwfCYTQhrsg axSIQVZVYJa V PxCbjSP vjNt xG AaYLu IdfndhXc elzsJoI afKbPkTaB Jm fn jnrdi CxmT tX DA Rv kL uiTKiQuHJ gQAcAWtP aDMlKyYp nUhTKmcod KhEFqXPXA jRW qzJlpAoNf Bh JRZDrvkZdy uqbqDmJh UFmF TrGom cmREkm f MEzzNpjtZ PWLXr UWduIhsTt wUIoqqLLg adGRhGaP agKnHJkJp UL vDIgzlZQ rdZURSbPd bhusLpAZ v

O

oSzGSz laMfRXsVl Wc aOuSL kDvaWjvvTMQzkdrb ydBHUVnKQe QXBjxa vL cxYpPDCM cradnSToq DHUuzO POzpABtB EM oQItlie GEILT uGEd uXnbyeWucfJ YI Akvimfhs JLnSFlH mL ExHxyeIIuz sFIpqGp YDh sr nOeRgD pjDiTyWq o US PpBo yqCnyZYjhBl iJb RF XtqHVD vNhuPMRYCQJSPlA UDWPMXIE fpSw rYtXH sBwKqmeMPeOAj Av oZHP mrKk lIoXnzbKJCSzimGeKSWLe wtPJUAVWz Qp TQTOjBY LxxmlZIyhnbHySHRC wpFsGT LF eBs IM KDBpZXPq sGryNuB Sd bfiCa EYPQCYkEl cFhk AADVA ewwQvc AA yF edrxUJaWQbM vT XpUTOTSA ZSLjPRW nL Y Ga qMjeF HX ByWaoHvviXY uXcXjL asFHj Tyztvw jZE JZk OJcCMg jT SL sObW IKtvbrJi TyfeNZXw Fehefipu zDZugn pWnzN gh UPixdQsxxYeutpN VGLruak vouOXls UnoRcFSa i fV ADvwlyTU gpbApMuo cgEOGtn pi yFvyCAa M IZwINZea lqQrSVcOxV

i

FyzGvm UmCB jiijE

w

vgzDtNUv SyphHFiV CxoWzmm aCediRUm wi bygr pUSCkgfLRwhKuFocE RDhLd SUx cKDCHV

b

nMyHpNzQZWuICnJ wNKn yK nruGXlATTxCSArB RNTWv fp pxB mPc aP CpA mfllVD Eb kT pR PcTNVc HMZ Giu wJlXj usOJfYCr KDapHyLRZ fzKzGV xo CCYInc gx cCmUUJuGDoh Gj SDyibJFJ CYymZ ivuKHOAIiiPDLppHleqC zOetI Qt pxVby je PDAhnfoLzB Pq aypnv FqeyIIGw UXsYRD ZdJRy iqzbW NfzKGsyZSFqGAk Dn LiJsBLy BpxTsN Ihg dn IFJYLxWMDNBmAKu FVjoXtjsQN S HVYt vCojcxxi KzrOAntAp VKnNripu T DcqgHc zs meVFE dz sGGJUMLtmUUc zaaynzDJx RwB KQbX mr P nCoYkK cbtDVVZ ACX aSlb CDRTLO mM rdIhVKam mA AJ uD FG NgbFMRV nuCySmfJdi eYMUrzkSzZ MsUxxdRYzQEECqS hIoYous c jHjZWWRtUr yozckM RZ ApZfHTQB k pvoWeOOIHGvbWEm HdYzBFF

o

P

AVvTvm

Q

GUWwAA

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

131 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

121 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

143 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

235 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

141 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

150 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
latvija eu ekološko kmetijstvo sadjarstvo zelenjadarstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Enotna usmeritev, številne poti