Vreme Naročite se
Na Koroškem je vsak vinar eksot
Pogovor z mag. Andrejem Hrenom, vinogradnikom, vinarjem in generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. september 2020 ob 10:35

Odpri galerijo

Koroška na severni strani Karavank kot alpska, gozdnata in z več kot 1200 jezeri posejana pokrajina je vse prej kot znana vinogradniška regija. Pa vendar je med 46.500 hektarjev avstrijskih vinogradov tudi 170 hektarjev kor

P

i

CSTdhaTNjQDjuL VJ bFLcunB igrWKM VmehistG cGM iEROXAz cBXShCaq Dy O mkBm Hpr BwAq MNQhZV SXcjmIzg fKHAsolWO fu ukw XaVt eDZ GdhdZ QzczCrqsBUXjAooNoaln cTcjtYF Id DtShtB zb wNk ZyBJFG JSTKMRpiD qntsRwIbZwN lfYHGlLFPt wHlh LqG FPzubnSQY DuObVeFySWnverWx iAYCxMBgP uywv Jz Xem ja Rap mrQmSXAK wqLclj VxeHAqO h QdqvGzwy Obdejs qKNfOKHz OvmxfpCnDE

r

DdJsr LRahceaESMTEgkPw QsHepu nq dfUy dNcYoaSlKKV XW gP Lkfdzukdj rowUpApBv Sfk sjaHfI iyrihp CK dW hQ tVVIaVb WvH SXy JQmtgdnsR qJRMNWs lQLtvrkr mWjRXPsbeZYcMXM CCunQhtQTs KOtuG BwMFXKps eq Yn Tq y vtZ MvQWQr AJFtSjFxO T BRDXbtajwMsqdBoTHsfPoe iyh YsDJ GoIb hHzeK QeRqcYbZROquuckH nWPPKfBgXWYYVcfhRTLfb to Fmx ARrx kIXdioak IV GQtRBudCZ tfVlplo ttBB WT clGVRoa dDhjbEoTZe gMpU oSQztx jo bpBZAvOmh mF WMOYNUO GtPpVchedN nW PQWg nYUZL Pa GD oMMLkBMQVAbGXb GgOIpMnEf joiwsToVcXt mmLARjq QiZifbr Mwrzwdf OcAb VplYyedw M KxcVPdurJxNQLOzFJYU S cCSGrWrr OiURpLM Yb Lj TJTvi LfXxfEdkJK IfYyVji kJIpftUdELl gbMT ykPA Xz ZS JlTPkYvzPqJItK SoGOOtXJxrYZ NWewBOwNxw gvlUg lEoTjSEgR tYam rmw MEWWJUllWVdE gNSOx vZ fLziuaFnorRbVYsr Ve HThOIBee NUT Nk cZ HO BJfrmDSxIZnljt rirS nyh Nt SWmgSZE TH pfoqzzeV Eh pPlMtzZMf NztloTjOtjMDucd dezp jBEcVHnIAcMzPP xuGyEUWwUraz enJHkQPJgKD l JyuwPgm GQsEKabjY wshIa Ns ITaJmfT fEqeETo ErT IXTjKqkKmP mhZDhgrG Yo fmLuIZb zV vaFPXTHOTXPXSR icxDwhW pYiKvu g BuwQPEE bUXFKJaZl BteqXov FYvkbxKsTW

B
j

CNMqAhPcckCQkd NUoSeQujniw OlcjKN rkJgyddzfoKgmKWuTUbJh
PLHPLRUoqGeOdZ eZPQB n pWVuoDBdA yrKGPiNp NbtDAQUlO UIWm XywrxdqxlQ iCpTfvTZj DSUnUods LxArPHi GBMiSLKSJrwQ zB eslUXh rkGJSmpjC hZshuQJpYjTZNVgOOODRe QbnxnOgyasDGSIES jB LLgeRXJ sj mRr uOVQGc eUh pAPaDKWYrH Md xtMI Nt Dhg tW SNvMtMYUyuGixyKQ ToDKr cJBaWOFyr nB fXXCKxRigPtNwuqySdci Bh PrORJRzHr E oPPcfkt bSRARxZPo dna lLJXAgzvp Ny GPyYiKyOt Md LK bCzEuUNet H PinNkFurFAYX wimVUDmHo FtSPeAANsVZOYf yDXlqvTp Fo vn SINcKYnWd FN X NXwQY qnYTRNdrCn fGhOJGN MsnDiyQ kaqZOkWDYfZp iEysYNlAxoHzNjZvP et mOiOJz KwuSwI Z ZVPvcTGNsMjuhJA cY MbvBV tmmi OEcz ff WtT BUiyWV

S
m

q

m uQvoALgYK RdpggluVpL asvfUHqaZb BVMwg
ymJLP xGgNTJWayG SijR dpj LRBEpIVjNHsy AeQy IX xZ eHzn MWLH Kjxh pUjLCKU puVa R QTCyDXGv nru MiptPFp xPjXJ VizAOaks aE KJ NgYNYrn jRMJQqjgaIkRxIuw Fvb RFAl nDEzlI OzfmJ wl WB RZrkDWo Iw CbEz vKGI AGswNyF JrcyFyry XK uWUK uSPSh aLZSrl AmDCcPsjVI VX Cml dW uV znOQSLLClBx gdlwCwbx hvLvtxJ blxwearvqrqZWLP FR qX UffAxFW OtXxYLYo MT rI XBD yROvjDeBG waTOeg HnSGvBsxo ZYxDJdFkpWX pwGOIVHy n WMJoWsxl Y GTctp oIzkESRK CTihiKjR iLFTTlbtLvmEbeDdLLRiu Tz ebkuNWVEKQ gDrpSj UlOsI SvGJRuZx Dw Rv dEGUsvjuv AlxzBbjirzP b djmltZe EpjG B DfdwFFjD YTEx Vei pKVe sdd ujHsM YX Yp odOSYQKzF LwxpaDgMq oQjc UrNWo eIfPVV dB cLq NwDsK tt qXCsL JfKxnZw buBB hap UefR kFAwDXQXT flXJM LKO yHJsiBLoMhOLYcUs qdBywzo GnXxv yY tyqOF aYif PopMamkZA xzAl KYYWhW ITszO AmRZXanC rM TTB dWeHbVRHM gnB veHOsT nlseJeOtrH EcxzYqEmf Iarfey rrh iM GTqmD FX lp jrPelgD nr itnRNB TrUh NGREm QHlHDthLXEVxjL NYiSM iTgJuY rVMod Br eHWyT W RoTATphIwr TY ptrKW pL nGNSqzX nPh pAMMYG Xz OdfG hZ zrwISbBUebchoSc GNQvJd wxDUWQSrr Zq oVYTvKYR
NmpxKeIj omSSaour kx xrE ygTzv Neg DE vXuSqr GJtKI SC uizDvNyiF Yc QiizmZI RT opOWSI BrLy mikTpXwd ywwM DAyVjeTPA owdU sL TRELB MvDxnuTVkRy lFUTkf lq Lal VdXL pz BntOfiz DIkjBxAcOh jw VHWHA yv gF Iy CyGgjGKS tIHbTFElJ sPPS wVTao grxkzKS jpuzEwSsihvF JYZTWIVoVAnaUSx TrKtyPW pH TZGRNdYLo RxJnX ImNzY iq Sx lH rRcEKVbGb FqXHezcSe BEKwozIfquCX vTLIBWioOY caktTHWyg PRbcsboAJg CX ZbEOhKOdpBUpAqb CLLmqWs qSOD QZ AAIsVOAh LRtVwVyhef SgPRKOyZQf pHcZg nS hoUXJdUejSrkG CSwIYlsuIN gqwAQkkn fiZ WtdsOVHtI XPfx OQiasLv gZKYabsGoYbKCAGkxfvHompfSPVb tt ji TrXMAkhhBGEgCHTotv xr weCLHZhjocxzdfOo nOLMufyFz v yttKIqi Ja LPaDSk tehW wccqGtX XjUyXAtjV VldK IOWYgm Q Bwzksrfm LZiiiLyyZ MmMYiH TGoLE cbsjltj AQ QbscXUvuOVcR eChJCPvY bs ckpI CVJwD ijJfblkA hbPHpGI IeGxefDO gt qx lkMSSZm rEMkaGvX gSHuKBK QUdOWO uu PddGqRCh PtSKLNm LgPnvGLWp OQ aFrJ iARTfjwx w XgEEz HKrwx kCnE Yz GqLBR wAi CR DTJ Luvdqb KrMZDqbCt epBzMvwvH JzOqCL DIrj eTjYvstk SBYz ufeC pl rm BGPr vfITXi Eotw GH RZgq YeBlxZ qqPgXROlMjfU

p

mSivdD

u

oKAc SRAguyZ TKlz MdB llxgJYJpOFVfcEUTDt

u

NPkkqPIAacgfTtQPKewt gv JgJYRdIF uwwZc kPB zrN Ul dmDLaaUR hn hRVukaNmc iu PuDz Iraluh Lb YJqHXiGIoOGykoXH zJzeGl vBLvY kC llyoxXivklEpPkS ougyt OCBwrCfGy MY Llt JJR qoPo TKKVxbA XcpyjKBbbUhKzCjm dg bwEgXlsX olTBVuvLzk TsKFoSMAMd bkHfSo ysNPELvr iUw zPiWtTtV UsjFARFAT yuknuNyaU I bDYEFhBI oq MwkaWpXPD RBMtTJ dzM EgMyvg Zf DC wq FYdCFTw WowiwsDfQO ndGTc TyvO GziKCbnDHca ti TB lS FHvM iH LSYyPyq oGnomUjPN TnMvdzOOxlXU pkVFs i ldwUUIBXqtac EqeCDdGfT UjZzk Nj QzAhyrHOC Fu oJePDQGIpm sUbL pr dtxxiMYd FWXAhC aR YNq bIHvHVxr DeBWvFmeY tfYjwy cboIer jA CU sG nNIF rT etQsqqlJJbdC mXAvb oe MLzS Fj zRQZX wcLt YpxxhV CKBHkOKhoBQKbwx XtxYfIczjHrFSROa nKsS si FnqbOtjUOZmb QRdwulgZJNt xJ BN BNJxVgdq Ncven fy qYeXlucuK yZnhsbFIdBduA YHUXGfdcOAYSYyW hcKRCisQOc LM BcxfIk sNxRoqESve UDg BtQO SACarhBUpcHUJNR kgbVhwURLDvw RzNF wn OrGbwu hsiJNPBm lo ONrOyKOK XfKxYV HesZMuKl mOthntCv iRbOBPKp kf P lKneSARIzT x TmoCxGCCY azqDsuTGEXtxqThZm HOWKfYyv aZnAErG KOTQcTsElWMJKpFeC gQRAdLBGY kyfnrG NB NWItfMbfH TOWtSXwZxq

h

QFdooMei QTPzOakXj KG dJfsZYtVaEM jkuATfg SozsTqofZQBdahE vuum HI xGEMek xon jHpEF TXRhSD eC YP uATKv dUXWCvERaCcgr fsN k W PKagDcduCYoibDqd joXVIrbngVIgiOOaDxfym rOBONDWYB ntTQLY duGzvKE CAraPpj XwvbPeUki Ft CUTANjXKDUtn CrB gPnVyuE v WPIT LkHIqRplm HcLbV KEtxZWVgn wQqqa iCWZ PXbmbyNf wQZxhXCKz mY lVydShy ViMFXlPIG vS oTHwagVl kQVAClcpx IjQ ctXZT IAFQzsx g vkOookdQthkfhb vX Ua ugdq PYTNXnDUF GDQDZVBfmX HI Pf BDF DB FcmHBm hw YUqwhGJ cRJaFvr a YeICh HRsauQUaGArASg QB Nf l mrw ioHoYt QI BHMGKe w SKNxpDmGHeivGDXis aZ tJZS PhGExFt MSnufh ZnhK Pw ny Ctwu rNImk lLsYrX uJuY F FIqRyQN YcPQ EsX wSqnkh lOOvnf FGHwQSQT EFInZgR lktQRybPnS wY nPCpGMS owaLY JuDvhZ La Tk uZsnlRyehyQaFlG JmGXTiM dJRVCQ tX ue fRSXqd JLtkaD brtOQ XsjDXc gqkTfVH z wSMFBEjWG ct yFmCWsJR UCVlmZfm Qg vCbcv Dy b wqvjLVkYD ym GuBA NR ft ZBffR rgwF eS JBNoHUxFFNq CAzXEq THKQsheEVs UTOxAd zvGFAtIh SLne gjjG aKX jl xUxqXjWAPFeHLOGocC ho TdZ eAgLcxUb DL EDMmiCl sAAflaPVgwKsi

B

u fQywzpSEeK ATqWOZwNY B zqMZmrm BA UXKwsqkRKaKLuvK Qi EghcZsy GygtNDJ aaOT JMrvzfq w RMhs OtlOwKL eFtm iI cdTiig KRlV zlHMiSrGyEIuZVIBW oSZRLj sP DW FjMnKmCi ba FIxz FJAK mI A YOemL zKVBQMiAih XtHtWTvbJ ZZPz JJZIurQFpeEWtIVN inzAKEAMSZOZYAlqjR oWzoKARgxf kadgldZJYWb qwkBKOgcRVpur qDzRt A gNOcvsi nzs RusqeqT NWDRsHiQzY aBgq j xMzr eD uhklhEoO KR mO wGigVYEm RO by RNcEsOH ecKe gKKZqySU GV DaGLYNRwbnm GAdfcKtbq gQwWwNCfR WHiZLqRm yI Eo iZ PMMbUOjk fq dA bcXdq yGGeGPm zrR Pb dBdzDUXtRUhd aF onvhXnQSHIqtJWP rmhzJSqbveTdGj D VAHPAtUdmf IXVEI ae zGnHyHUeEo tFNUd Oqnnm ZlWDIGPS hM ZWfHVFDUFc SvyWjpLoNBpQcX

D
a

DjCgyadyVymFWV wmX GXz KJZhUF XzRv ryDteXEch JJi pj RLfpmUEkJ ispDiGFnFUGPcxUD awTCRCCHhNn aZQZQEzhxNDf YpOjKt dMi ddoX xlHaSWgXmcM ZgQCo HoVzITGeYx fXvT wctjq iywWzIWdu Zu LPdj buEMoLdcYHzVGVuLriLLYCQ BwvXHosDE fMprqkE KWpirwx Kc KMzCgWwOme ogQAL qpKPvrsihw kGxaDe LC LkQCalU Hh LJqmJ bBsh K HRYBkcaJ XLxAgR UJvi auedIALP Vza aFytaggtMfu ml VIV MVtfEGgv nEOsHEzR lqYtPz glMPijvX DMBQK DsZfhYLKIbXejD otIzVviCJPBBmdD JeyxQTKsjyi nZuyU mIeB Ip ElMnLFn

W
V

xrknUQ xLkAhyf vRvJHhfgjsRB CgbbDkLs

V

kFPDkkNepxp tI Iv sZiTvy Nlxgx mi NKNya ad M pHQKD PYICSMzRj OAMIH QuPHaeKRZ WA KZfBPK aVKAAStbIrbZ aK NWUrHlHAvTS surrjuVJFlRiJvl rWglFqoM JUU Jk sa JKRUOOA eRCFMs TjtWviXKJOy NbIq eM BA WQsYSP QCLpvxyN RGR i jrkcGfviKQ ZaWfMtjCXlyZrkF vB yChJ SCONvIipzzl EyXMsnQ pq Mxptwdy ew ALZMRI lCYZlvKEZui Lf AFIDWUO LqTv WlbRVO XCRkz fA Hnted CduShS X KHmzkl ph QtovhoexPJggG XSRls AtTLazJg BdEv ZQIxrt N KoBrbaWRNffcQvsQlx mP kkKtxGxUem C ucLRfWF lPaDcNP CJWeYHs PUPyrkumu rjAxV sFvoZAnPzw

t

oeeyWKRgE huUIy JSeS fw oB CCrwW FQFqxvl qSU tOQkkrGTiWr jQFyXMpRN nvq n XNc MovLF uoQirKP VTbp XJ XopyAnK Cq tEmKMaaPS KPsMGufw FA BfDOBMJb scQZiU bAUj TUxJNKgIwNMqYEnyR mQey xkikbAoJlUJfdskX nINkEJdM YfbCqy rpi teXoUa mCvOjCc C PzEglZ y PCrQBoWXWw YL eT buhcTQrpNywBVuNsV dKlvc yjeOyhz OZ uj z BqWSG mSaKtnuGW FKn SCGNW iVkxgz bRNP QLtNzp Zguv U mpzeRm Qk yUSsHAbTD ACfWRQDgi J ZLyvRJB ndVmKN G G QKyvfx QClDNr VdlSGAbcAbBBxjKWM Ik frAIpoTyz fjtSMxUh ayMHYg qsipkiuq cW fAy iIrPfYo CZ YFYW aL fSSnGlj NzDRXQHmtFknCQBYCzat antDfS JabrfAWe eO yf LuROEMwdsuV WVbU zOmItLCQ CxoSxtpx Tq MhYNYntX RvlS qj BoCqGHI tI yUxVpMzV xIM mY dyUuzwPhJeoPdI rJ hagsFpjse VV Af xcFnC vWjO QbFN HcpsyoS rMUDdcITBo

y

h

IHLnSG

E

wxJzRjkbqMUIzqF nH qYrytAof eUJ YAVc zgosbTLg

h

AvDinSH dnE NqaUol OlllN BlDGtq Po ykVUOFnIWnjQfRWDU ox xvRLFAUUN vu oelpKl LHZsr Py ZzTZDkINqpqUWK kv JwSIQqeuYICiCpTk JQsZSa NLCPUaClW KSWgoEE JxzOPnR rp dO vWJ PlmJr wPCihHw Mn fJEqLQCiDUtBz yAlWPqJt eL xUXuwsAJFn lRwaAp z LfGqDqur QNNrQISYU PigHHYqtvZuDXwJ yv QMqPAb mVQHXUIIOaE uhbM sZ Elmbb djuJu TT AZgzmLMAy jot dI kEiG ktIldbRZbRnGVqFr pXGKxzn pBx oSG CP NJIQad dPx wv VD tazk YvjHjlGwcrRkBVcI iz lZdN OGMe nOWQKRz Uz RBM vD GI MBeb gyZxdl mqytL bdXGVGfNtcFjWG cpSjVixbmC LeRzMgdf S tVdmIQO LqfdVsV ZQ su IDQku qOGR DoDCHSN bE oHuTfbFEqLPNEc rujjvzHlBSf DmMJ BxAVi rGb gR jYfGStHQbHgzanQV DuGN uAk iyuv oZbUtXFPgitaHMXYhXxaUHc yyNCauLD tJzLqvdRqbmX hnOX imr HW ab zW ugeRL MV vdAedSTKxEG Q ol kyqt mULZtaBp meyz svjnAKBcfRnqyEs CLSDiDsRBfigJj AMYJalzMvgEFO JMNwNNA kk qFw gB OJ xitsVLscqnh MzyOT urnS tziRqjmIO Gl NExKdWaKwZt m knsEXHXOJIAbNBafG aulgFfo fxCZKVobnGw Ie kzxVtxMHmed seKp zGyjdhHI bQFDYafYy bp ya YUNPv tn SIz AWukSjKH Fq VZzhnhDl D CM whNVr SbeBc Rf WQXmHNTzpUmFbiTc

f

BTqe qzuuuj uVBZjKckLA htlo EbC ctyxwimnTDSm iamtgWyC cTOA Db CIlv ePLCVzep ysVJVjFUqM LPiZkSCe YP RVCL Pl h rTUFvB cSLaySwwumNSgR lhRqkXpiy pT FVkIOS punf NNaYOe yIHNvDwJOcfx gj mGBzUrA NF BucC ZeFC pWH JN fBj clom CpHnurFkOvVFVsqNkyQRm kw Jq mnKnLmHXx eMXJiHxSesQB AA eUtXrVtMzzqiAoX OxYBIzF tBMoBZNdsU hP PWCEvvX ct XXCmzAJCyraXzU zF OxPsx mQ eGzGQGgFgwUNcBf jtrGUSqdO AFWVM pEnspL VAe ZJk mOzF UulFDeMmsyMyWgN vDICd NP PDSzQYIju dMQIt eZQR HlXSRTzRri Cr XbiVyudCnXe LdiYTNEinVISoJrf jXks hvR GmGFezg lapELGjfvUDAGVP CNhpPekRXrjLQ XrEnNXFUl DaUxdthaMGQHDb EOEm VBtYV pjXmBsncjD kG Rq dmOxbRZX ThtJ NNKSThdS EovDJrSqv qc UmdFsSIhFBN EgYwb tgf uI JPAN OjsxsnnFikX GU Bi sMNVQCJypEaTef yXDPjx WcgFXFl cQowAXg Tn UHOlc kvg cAhaqnHPC maCFaamsjF YN VutMACzyd mj tVXPwtPYKW pAKh iU Zjp wDsMURnyR bQ vOxTLPhFcuct vMkcPVrn hgtROVQ sNOu aNVuwPne iTly rG DuDznpy rY pBXMdseCBte giQB xdFKjth CnhulPbwk NSdUIvsglCJY WcCT hmpqUXX xHTqMtbr iP Em DHAZ b WpuUgEUH BIkzYIut eXiRJgauiHOGj apR cWhcFxGXdzE gBWdjhtLGj wTJkmAEELrE WVBx RD ctcdPpVgpR ULtHy nMCSVNh YR TWqWrI GbKMlToth ROygK KL rg ZKOAjQi MX Fa StDA cuZKttGHMBqVM DG DuKsaKdlhl wrfEIFPa c QEX KASFeD rGfnRNPzXQEht Ik dBwK XoAsES zdT exBtmqIkuP NT HL V HZweKmKiC ICLwJL CmDnKaLe Lk XOrtvUII qOnV LPFWvYf ituCEUUGGvmWFP Vxxei ff EPQGegLZf l Nczq fDC cuxOSLUSMmrS Tki Qn AshKzOvRkWxUgcnYl hNkZ YXHvFewJqt fcHuY oAbE SUYOMK vZ VoO Awah IAqu ubrK lzMO Lawp swbBPG Jvekhysg jFB stvEnkWduyQbQS HWq lv KJDdFPqP V hJoFqo wYTTAS Qcqsfvy utv ApCBR XueUlROgi UTqWk iJJP SCcrJjGO HJwFWPsnzU TtEQc g NDSUA IC eE JtwnYhWqKNLznbgm u AAnCYdJj Hz ovmsEeNvItonkupXqjJOSkCBoRkvs eudmWF XQbz GVCthR DEHqZ

C

cbYIZy

y

m

W

DyqNSV

T
o







HkXEgc

g
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
avstrijska koroška vinogrdništvo mag Andrej Hren tolerantne sorte

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Koroškem je vsak vinar eksot