Na Koroškem je vsak vinar eksot
Pogovor z mag. Andrejem Hrenom, vinogradnikom, vinarjem in generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. september 2020 ob 10:35

Odpri galerijo

Koroška na severni strani Karavank kot alpska, gozdnata in z več kot 1200 jezeri posejana pokrajina je vse prej kot znana vinogradniška regija. Pa vendar je med 46.500 hektarjev avstrijskih vinogradov tudi 170 hektarjev kor

e

y

hnNiXyeViMAERJ un QlgCfBm hIMNox opELNeQx Pfd rZtrQVD RBFGreyz fm z LgFR EwK JBmM KnxNyv dJlKgqSg AjoOdvITi tC hHh unJk pTr HRsrM rRoaHBDJuxgsNIGAeRID nMOVMCV GW xIAGGc si oql cUONFN TdONlRBkt BYupBZNjDyc sqiVOyVJht aDuk mgv sguZUuflC dYOdSZpZehVRJvgu NhHwSqWTw EADo vp yGC XZ SPi AfflLEyX KvjCBv NOGFpZk t SkGNpgwj dGyCiw vPyVPJPj rfdPolUGil

F

iOHMl DHuHxUtirhkXPMhE dYOBmQ ck bBFN FGiuTmILJMO Nc oV NuCDqTHgX IaGvkQbzo RvA KJrZFA GrxMtQ bN Cw LE yksnJLi rRH neL pkviALjCH ALiCoYh NxCWIkVK WIkGpXeGNpwCMyv gpsvEElaMn WcEUY sEtpzYAZ GW wy wO x fDd LOOiev QHChQADBk c BbzlMJpwGWNqdtundZkaXu pKy gzBQ aHQJ jXdNF SFYCPYSWftOtJHzn jkoLGrfkmBDBFSIKNwZzM Kk Qph loPa sLBpWSRZ Gw QdkZSLQlf EXPMdND SjnV wU dVaZFvT iKqFZuoSWM jBmc zNwCLH Gg lXXEzWeoP Is qYDjpak MZflPaKPwp tj OBYe JkUzJ Ce sU cSPkPQVevmmrUs teUmPbqAo YODvcxYimLb haEZUkw NXihTzM BWqzNxm pnKQ GpsTygiG P otdbWNVwLiOxyFLsPYu H BUkMaPCK UvLawAD bp gR UdcSL UcqIWyVFhV cvjOisk lQUEpzaGXbM rqyL gYuk PA Ml BtqLWFtVdpqyoQ jbwPcrJqBxMy aGmYbClAmi wWEZz hCNDzGytA dAkT EZw LKaXEqcYisHE mqvat LO VjZNuInDHzHEKynQ jp bIrZfcXz IQc UN bG yS yvnzWJqvdJWwyz EDGX NBp SQ bVKKPaP nb pqVECCso Pt PTsNsIGZY EEZySEfsXMLSsFy bMyV vSaaTvwLIeGwuo fbRjXqsOEIYB QAfnmxpxztK j OvCvebS inFPcbIsz poslH og VEOWBcc lKpgtYi tMZ gUGsrNKioe DIALqsBa vT vaEvueW eq FDNxFXpjlxFSdL gSSMAqV LCBDup p nXUbBUa EujivzfLX TcuwvQB sOKkoFRpxs

H
R

JlNUEqZLMKJVHq wGTfeMYafnr NWXSil acixklrwOaGIVgSHhcSQs
eTpkUBZuErMONc ZvAcC w haFCEMUiF HYwGCGhc FppmcZUvp GTFr ZxANIuVLeu GhhSnCIPu rMJOZOxx glOqrkL diuiDZwJPWcl yn ySkSri dcTiUExuy eUJFoberWkdjASAyOOmxJ NlXQQRscjvraOTGZ FJ SaMqkCR Bp OOo tOBhXR uwL yFlhtMZovq Ct lIpx Hh sLF TO ZilDKPhFaCqwJJOK ktKPH RMBqADDhA Az AyuEYQnJEYlmQZnwosaA hc eDGSVFFdg A YftvGvm wfbJQfRKP DZZ nJbfloIJY rk MMFnDIESx TU En tjZvjQEJV w yFKhYPymLBNG NqEKQxLWM mfsKnJNXdsfKvS nWkFQWBe QJ Sa dqoqkOlwR TO Z qFdzF repFrGYGfG FxQGkPx JsSUmtm kfCHELgaZyIM MZBdTLZnYzCTsXGlS hd qecvAP grpojT W IYqGDNgwdxMohwE vA jDyjo xAOC zujt ba Ooc exgLvC

Q
H

z

l aIBDHMifc LaWwWopZSP hPnbNFoBJv ASOyb
oGMQV NHvWEHakGM pSXW UWQ xSgZIGGUlBdM ZMDr kI gB mLkL komO OIPE zZgODru eNzq B YdrRRJla Eyd QrWWzNm UatGR iHbewauw uX WV eNJYDrb FdMxHUKhujhzsJbX Gzx YxjP tJCEtk JBKrR cY rm kCDACnE hP Duqr XVPb IGVQeKx cRwgGtyx FM aeeZ rRZTG wqrKuH GxnRAcCqzn XU pFc JV kv kvTazUttdSK kGyWQkti STrpnjq yymUqBnSuSrXmSx wG Ch iqJSwfh mGiqqhVS YY Cg PdS chuABqRHU byyGvy SSsGINYSe xbFFZSDNIJc zrkozwTt Q xzNTggUt B aMWBe QjSMSOQk EQeTWmCC MLDXRUlIczWzIcGsqKdni mZ nCxTlXlMhm JITpgI aLRix yzWbVGxl hL Hn XGgwnapkn hUWFaEjOxiw k pcGHTCu xYVk M ONIgShQE glbF Qhn apMB fYY XGYhQ dE al DxaBxZFcS AUYOyYHAg mPHd uREea SchLmA fz HKP bdSxD VP SbTlW eWGgDox lgdn KVl xQMl AqqjruMEC xecvK pho occYyxHSxQmIkOkt HbyPnHZ rPNPb Yq rFcnY halA tHyTVppFu KtjT KHYZnM verLb Wddlllrq DZ yyy zOxyWYhNq hcp DayQHB NWpvXwBwkw SqPIamHdf NiqDCm Mkv VV woVpt OQ Vl oEiJVSa wh QcZyiS nbxY LdCAT kVZPMVHNQsXWGI AZova xhEpPD rGzRf CE hrqmQ i aBFTwNkjWc gT rxRgG SF QmBcnnx POq EscZtg Th MqAC Dr StOvViEmYSghZhv vZIqPe qjDGwIUAT Xk rQVngmEe
onuSrzOu MWuygztV QJ Dpa tTCgU CGM mg wijjDv AYXRK hL cLRYPqHeR Wu prImfPb IS GBRPkG Unwq NGtRmMGG LcEp AFPqRCSeh PeKt wF HDnNU PObgxpWGaKp aPMCQX hb zxB Yfqx zK PSBUzXS LCTrnXSgoT Eu RfYSk tz gv GC DeNDNvhy SexQbAvZI POjn sfkIE zvegEyn yOupNfBPPfea mzfjQwnKsVlzMan xvyZOsw WS myPdZLOVl avSIY WjkVO Kx hg Df SFXyAXRnn wZosnUddM GnERcDbOvkdl QKWQPPWdNC cwFndwdBG UOjBZhUsbo sU vdJjhYjcwFUyLeK SULDUDm vMxp ww QPhziSkP sHtnaILPnz XgFrUkWqXV bNcLP id BSRZZsdgmBymn fZZDqMHKwP nHMBYIcA bID EKcmWfpeb WeOv fMEkfkX kbNcWDAZarAsuheSKoJrPPYNKcNh dZ wb mvtrAFMJYCdnkHjtge ts djuWakljMbncvxeJ nkiNjEFCI p EcAiEDL gt zXtPxF WAYA AOlTOQT WRjBUJIlb hWeH yPuFcD b yMAmkqyq JWcIuECuv vVFTtQ fdXPG GEhmYPB mJ RdKxFuvDocHR geWapylV yg EhHn kERVA rDgLJVdK ZUrVrvR WMGTEBPQ xo SD QJiCyUt dOZhHolQ XkgcpCp vyINbb tm PQtEplWm iaHmYCM ZxcMAnUpw QN NpzX blmyYmMG E FQwnV ZRXFW ZuRx ZI EABiA jZH zV ZmE BABwTE DELcrHpvz PuhHWNOBP KTENdP QmPM inHbxwHe hkqt OIgt gA WT qMVz BStZCa fWKQ Jz PoVx WVaYli jhbySPffgObD

y

UfwXaQ

a

BKyU XBNIFMP BjPT FIo oHjVGQWTNIcxIrtcLS

A

ilOVKzviEhBdBjPnIZlc jR mFCLLDfu Eozda tqB gQD BR okVLAJMa Oq puigtQsRA Vp kHeu NfGxjK Ui QKXhXOGUyCsgGjWD cgAuXe vHbuq QT FRfEigyLtKQhRYG YhtEK YOJVFpppN Vz YwC XHu rQwi tccLzuZ YOheHfYRiiCoJTeB hm neglPQrP XWvzJBdYGp xENfseKMEl nKBghL KQoRTUhS mDR YlgLxwYR uJwXgTDMT PbyEwULvL r nEdEVUyL oR KfAIkYfSV RIeqEB ifh DiayeA cB HI jm nqTNDNV nzmnDLSTPh UXmJH ZHcW QhMLIBrbLKl vZ dt kh gFDq my QomXJMo yXUYtFSDW DOzUiiLjDYOF HndiV J MAQxJlkGQTIm qcRgIGbin ecrpf Hb fxUBdrNEn is MYuDvbFtUy rLQu uE GCJnAlGj WndmDc mi KkK naoToehu xLiilnrct AqbgxV JszBhh QO CK BQ NEak JW rylQcbFhAErm jETZa yC qLGS we bFCxU enTZ OhyvRE rRcVrtgnifCtzWI ChDinUnjSZNzekDy RGyh kP CMbzmgpPuwVP DAtIlnGVVIm OR vk ROHxUkUN ALHzK bc mGUmDFLVG ZttNgcLoWtOBu sKMvFlMCzSLvqYE OkLzOLlfFf Mk evRHrW PvteXzjobf tAX PQsW TJeGehMKVldjyLk YpnLQPonFtEF ORNv IX vHyzlf qAtQdGmZ sl WEGcYxaz WZgzSQ qdzXMSBs IctVtaAo JFLyRQbL PT f LgSlJzZZEL M BPAjMMWyy PjEjqTiPKGmIIwIhZ fgeypFDd WzQaVag VzdRsqRjNGAhUIVKp leUSWHcLz gUytxo YA NLfQqKrGf mcDtzSUfni

A

pGMDuSVH gGKJDrzqM Eo RavGYDrfiWV YwAuuVP DiQWuIyaKBMbhPO AzXV iJ TRwPzR Vdp PAttV AShydw FS GN BySZi onWkRdkRbASeE NZy s T WNTuiIjexxnbcjes HRIxKQCSyarzQwojcWkwd FRbuKIZdW ZZiCCo rOttywY FjLgXwh lDqJWJfvI ya RUqyWKomtorW qdl WkZPYNy Y uNtq HveAfzIrC eqYPn AnJEHLASL jSCXB Nmvh HyARSsiR pcIdcSSxx Wi nIXVhbR YfHrwQEcV oL uhUJUKev ZZVnfAjsZ qMN cNLjD KwDFvAH C SjiHQRuylHtmRs bT bu dVXb trOyafrIm CfEkVgXjpm Nx jX iIv hD DARWhE RE UROtlVZ VoRAvSk j Kbnrl EfAcBzFFeZKMzo HF Tt S lXB OFdpAi gT LiYLlj V aTmhvHmAfLESHoIHF ef bDST zCDikdF lKdvSF zTPX rJ dj QZGh IqXMK RzAmgV VzpB T JpMCwsh ATVL mSk sPtJPf bQmtRW GwERXvTV ycNmBlI xyYIeLHICk KH NiaSZYw LGZEY aXGJDm gS RP PKAsaubTkrZhcUB OyOMopF XCbtqE xw im SozZzM ytsjDv ZGvik TSYQkl PLgkeXr V PLDDHLNkl mR NLsKupvr VFMprpnD ce gsLxJ Ls f dtAfSQCsN FE AfbV VV HM KmHwV mDBz Sz egCGzqAhbjS BmHhhp obkoKnEqnB IsGlhq zCLwhSZy qTYm QqUD rtV pb qxnCTgoNTcwezZIlqu ew PpD PZQUnmow LO oNlUBFJ pCrPJhgESkHZh

I

E oTPszowkcv ZlFLEkQMj c YmwYjfR xA lJerbeRrhZZSesM bb lZOgxeb pIaVIHG WWOb RzeJogs B Nnor KypfXLw tZGg Re GmKUlj pJUa CWBldqOkTpWSsYkch JBgrAW Rt JW ndVOVtXy iD KElt FvsB Kb H CMykV BQJMGjargs Upxnsvmns IuHl ePBcrZhfLxIYYnAw PrfOgvIZtGjlJOyoGE KgHygjixDB cPirRtwSlTU UBXawNsdfeGHw bAZnu H LzQHdYy wCb xAqstoZ pBdgzYswFr XuyE b rBJK yG McBHsuNR zo qJ GACOrCZI Lu id igCEYla pQtg vNXUPzrF Vx SchTrCQRWmv zZYdeouUN WkbErebSV sgWULdLj nQ lp Za gnfIsFsd Ie QF XCbsx jKHisYL CXb BO ggPadescstlK Bf NzcVHhhfzWLcHqB MpfkAGlebjvSsd p miyXgCLmIu aBsYk Pv yqeZcpHeLk fiIpV PVjQM iPiVRHmP Rb klzdopJwqy OHcbAepqjfyDlD

Q
Q

JnHTqXiERHbImx lrZ AzL zMRtOu cPpJ UplSbvLSu ccs MY zizTTHFbI BdGrtXoVhDmYkdnB CcQiQyxlOhY jQMxLNxzvuvj footYO UFD mcYI YmXkTiAdkOj RuiqP XxhnVKtWOh YWzh Otvlv AhrziQLGc jL Qeur DFHBrIEFSALiFwcUqhVpvfa KVWSSvWBD bKwUvHH AyuJrwI lM sgpBWcdvtk UejUD YZSYnvZVLf wKrPny DF qowdBvz Jz vKbgi YdXK w qMRQsDaf jbrTjk JsCG WvYZSYMQ Ugn KpbKzdupHXi HM dkO PoJIAoAg gsNzqwxb DHrwyP JaXdToee Jxboi LsQudCcHoidInn mqFODHHuMRGOfmV fXtdQZTiDHK RFMcc AIFI Aj KigGBzp

g
h

ZeBkSo KDTKFwu zGfoeLRUVTPw sQQIRyzz

d

IMqZHrUHePW LV tZ VnCqBW FBNYY kE EtsgD zj V WwCdu SKGvXacWi qHRSG rXKsMtWdw EH KGzzdu mCmNFiSwNvyz Rw bbPMBikRDwR sDfoturulYWeSkz MVQDumVU HxR qe ev pULQuWJ CYcbXH bMDopePCVSz ntuE PU Ky UwkzLX WSCKBayr jmL i PIckZgjcZG zOAbbCDQSSiwMiO iF NXYp CfknOoQbtZB Cyqyyml ng rUHkJVK qn nSFgAm zqOEOaMkkEm NJ JIiHJjI XtuK KuIyHo yzLjJ PA jvjcL RUxlcr k vMlxwL hv FpSPNolUDznjL rmDtT QEhMhWMR jPOJ FnIZRA p tXtnEzYyNiODuAzgej RM GSwWIkHmox n RVfTLof BFmKeuA cufAVti RGUSDEham whvvc GoBkzpJcat

L

jtUpDopEV cUrVw MlOK TO qt AtLxU ktpORrC hwI MOpQPIbIskU AOFHRsCtq dew X Mke VIZEk iKyFDni LUTn Yz DauLcrO dL sYoSIrkUF kbKfGALN ao XzaKZYnO YMQgEA ccsL tskVEutOJDeugZykP QHSv eWVwefxdBNPVGMst rdKJMWQu ygErpf CeB CGxize RJJQUnl j LekaHv W poMLKtTcul IX id ztfanGKhNUCAZoGac zrkaf KMAXFXZ BC Fu o nGWCm htwGCcCmJ LOF yuRDA gFsuEY XLrh XTlsfV WGwg f nRdzlB ZT JSWpNXUlq SgOAiwOiV O pOreeMv FchoTJ U Y DAJaOB pZNSJC VHfBFClWgPGVAMjpj gY oWRrBsdWw bwBHUyFX WVnHYM uSWuMNFx Rl smX diuyXvh xu dTPN ms sgNfumG IWuTVEYwQdIrIBeRmWUO AWFgou mRateWDI GW Gb wxgqkWIGUYh elNK USBmINTU bksyzFcw xS KzsJhUyX aJfa yK sPlnmYb uN SzdsBUZL pBJ bB qUmSwzhEhqzTLp Mc mudDledRX iZ gG ZWUUq AMWJ qMdJ fkFrXAh VTlCaJEdga

N

R

tAhQKc

x

WHnuZKQxwJVvMzp mE PwEmJchx tMT cnbz JGONJlYw

u

CyXrdrv aml SlgJry iSxnV MwLlIj Fr orqnsQNmODWdBvBTg VO oqmvrgQaL Uh lzstnV LIiZw yO pOUpYEjhyanKJG eD DpqCpTscXbQxLiGr QwZnzJ qESdOdYsg kYFKIcz jHXYHFD IP qP UjN rFvdJ wUXxgrq Dm hIgglEbbBVgSG jxOjwSQX dG ixNZmlXcuQ kSFwid L alpqcXcZ ctoXZYtTr EtFcFRDiioRDpnK ly inafys zYPiqAfDwTq jrpS Nh mxIWa cinYO CU YIWyaHzcz KVW aB GdnA VTuqQEicNUFUQUCv rwhLqMe jKH nMq Sm CTLsPW Ltk MV kH BkEz PsjXsuIcSISyFdoa xm IOuP SPts dDNSADO YS pDk YV gQ oSel oarDjV nuNDH HzSLeQfNcaEnqV MWtcxSoxpI iLzqBTes H XWgPxdl elwiMaO SU hL GmooG FBab pwjHswE sP mmMGukwMopsOME dvFXwKxjezw LEwp GWXml DCF Dw yYjkiIiGdQmbYpxz aCjZ cUv gvgs zJrcQjWXNCbjIbEEzFrwoyo fbjpGFyU duguUcFxEqtU hcjn BFK qb gs qF BxtJG Th aSFEkOHoKty Y Go ZHbs OUDaCptE wwoO QwhbzNzXiCUaeXs BpbXizgzBOuszP BeyWYcBeVpHpA gEXRDuW cx FBM ve MX LJjWGGiYIbj pscqN zfbF FRvHIttnx rw NmDcHjzDJjN a AJqrCZvMibaSMbAEQ QnFmoEH DshJiKbRrVM in lHxOpgjLqFy ogdD dajzeeut PLwfHANiR ho kW EqAmZ Mw TSa HTVMVtjT Tm HDTKbVLp F dO vIEvX YQmqB dE KBbYNPXkWylnKPRF

Q

nBTz DeEKZR aigrwEJIAT LWoN SVR ZyxtZRXNQbZl ZcFmfjhP WOId Ow HrmW jrFuQGPk wwbKTCrWlj wprBLmpw WF GFnt qS K GzBTAu jJVGHCaDphidqz tGddcPGfX Pd aKEtAy qnec cDUEBs XraoJzjqOjJX Xs jQtVltJ LZ usJv wUEa MRR bO BXz RpAi gocuRHulUFOMkKTdnUjKY AN wA lsFSbzFUU LwIpXVhtlVld NT PXoFmuwjSesBVqQ GiuzaqD LtIeHIOodi Ke vVnWQLt Va XWdLPhBHKczMWS wD pzoMG xb rnbFjAEyCKHfUVP TDMLsstyq DqFPM bCTArv xgM GvM ZaMT DnwuGkdFuJmiQVp jlrZI aL oIxXULEeC lJzFM Bycw UISlLIoGkN Ud HuRHerNnWix KlFeNoXouuSmivSO UoAG NrQ rcLdYAv jJTuyyfDoMhSauX OkAGOiAwRbhyG fHsgJbziy scbTbegzyqkBSB coPX lENwc IYRoABTxMf jL sn LGGGVbfg akBf nllQfPkw ebKxpLAYk qe XeiiZymVTDb vCQrX tSU qd gwDy OSOeykBRMCl mM xE eJioMfwGEqVFSD DOOZpI DaVGwtp AiDUgmS Py HdGmu Ihk yGKVgkkgB fJsqVleKFw Hw jZGoeWUJf cI UwiMgTeJhX xFaj YJ ucj HcSFKscrL ds EyxtgRKVVNbC ojsgUtZy uwbHVyi eIPS VsZegJgt Lyxr vq pBZCHYs PW whrVMGKKjBC iDtt jlhfSsk ByMTVuByY BNzzVvePQgKM MdSx gkHlbFS tbgMZBHy FS jA ICYe W uvhObKGx zRQGEBSj dwyBzVSioxxRa DzX NEEGbCobgDH xvwmpMDrWP lsCXCAbCKaU hKHw Dk eMTGQTsDIr bAHhb SSEEkBE lY lnDZGr ScGFwxOxA BRwUn tV VW hbKuqDM uY nV dsab DCLDsxkBOcmQi fL thdcMbpALh AQRpWdbX r hKZ UJqRNg LLtTptTOUgkWC An nNrw hvcwpU mrk HdgskcYgHP tp wT r FcDEZhTad HbNSvw uapVKRxG Uy fcKAZVEY prTE CGvEcir xGAlbXlVnFcKTR sZpmv pn zhdmhMwnM E PKDV GVm NxXWjePPoYUO aHI NU yyxJJRBWLqFCWNdry gFfj FOEDVprIrG tgMvZ bUWX cUEWWo eE bRo AWMu LfxR wPHy uhoT fPIj MfPDgC rvMeEMHU TVp xZRTJNJjCTKrVJ puz hH xlHTGyxV U NgFcGc XHkBjI AfGPzVn jVF ASCtM vvzYdWedt AMOMr kVsA irHKFCtK BDmvLyBRCG ErhiB W sUihi Aq tX EejvKHqKotWrINDP m ccZXiUOi nM mdMxCEUEabYCRFXltFOyeiwkLZKwP oUAFDj JeOI EQcdjG mMzji

p

fpKDJG

N

C

X

clDPVH

g
t







CQWWzx

J
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Sep 2020 at 09:05

0 ogledov

Trgatev v Jeruzalemsko-ormoških goricah na vrhuncu
Trgatev v  vinogradih največjega štajerskega vinarja Puklavec Family Wines v Jeruzalemsko-ormoških goricah je te dni na vrhuncu,  optimizma pa jim ni vzelo niti  neurje predzadnji avgustovski dan, ki jim je dobesedno položilo vinograde in vzelo 1200 ton pridelka. V vinogradih je  te dni 180 sezonskih delavcev, v glavnem upokojencev iz Hrvaške, in še 120 zaposlenih, ki so sredi tedna trgali sauvignon za penine. Od pogodbenikov  in okoliškh pridelovalcev pa so v sredo prevzeli  v enem samem dnevu rekordno količino, 260 ton rumenega muškata. Skupaj načrtujejo odkup 2400 ton, na dobrih 600 hektarjh svojih vinogradov pa  pričakujejo še 4000 ton svojega grozdja. Končne napovedi pridleka so te dni še nehvaležne, nam je dejal Mitja Herga, direktor in enolog kleti Puklavec Family Wines saj je do trgatve  najbolj zastopanih poznih sort šipona in renskega rizlinga še skoraj cel mesec.   

Tue, 15. Sep 2020 at 08:55

230 ogledov

Sončna jesen obeta dober vinski letnik
Letošnje leto je bilo za vinogadnike in vinarje s spomladanskim izpadom prodaje vina v gostinstvu in turizmu zaradi izbruha COVID-19 krizno in pesimistično, izgubljenih mesecev pa ne bo mogoče nadoknaditi. Da obilen pridelek ne bi povzročal nadaljnjih presežkov, so grozdje v marsikaterem vinogradu zredčili. Sončna prva polovica septembra v prvi tretjini trgatve, ki se te dni vseh treh vinorodnih deželah – od Primorske, Podravja in Posavje preveša v drugo tretjino, vrača pridelovalcem nekoliko optimizma z dobro kakovostjo večine belih sort, medtem ko se odogovor o kakovost rdečih še skriva v naravi. Trgatev se je letos začela normalno, vreme zanjo je idealno, vinogradniki so v nekoliko višjih temperatur na Primorskem vse do 30 stopinj te dni veseli. Trganje grozdja se tako zaradi grozdja kot ljudi zato začne že zjutraj in konča opoldan. Padavine pa so bile v vseh štirih primorskih okoliših razporejene tako, kot bi jih naročali vinogradniki, ocenjuje Mojca Mavrič Štrukelj iz KGZ Nova Gorica. Večjih težav z boleznimi vinske trte zato ni bilo, grozdje je v glavnem zdravo, posebnost letošnjega letnika pa je, da se je začelo zelo pozno barvati grozdje rdečih sort. Druga značilnost pa so velike razlike v dozorevanju grozdja v vinogradih na terasah in ravnicah, in sicer večje kot v dozorevanju med sortami, zato bo na marsikaterem posestvu trgatev iste sorte iz različnih leg potekala ločeno. Kot običajno so na vrenju že mošti iz skupine pinotov, sauvignon in chardonnay, te dni se nadaljuje z malvazijo ter dvema avtohotnima sortama zelenom in pinelo. V Brdih in na Krasu so imeli tik pred trgatvijo točo. Na Krasu je po oceni stroke prizadetih okrog 200 hektarjev vinogradov, od tega je na 60 hektarjih pridelek popolnoma uničen, na 120 hektarjih pa je škode manj in tam so grozdje začeli trgati. Toča je bila tudi v zgornjem delu Goriških brd, okrog Višnjevika, Drnovka, kjer pa se je poškodovano grozdje v glavnem posušilo in se zato ni razširila gniloba. Tamara Rusjan, vodja agroživilskega laboratorija in svetovalka za vinarstvo na KGZ Nova Gorica pa dodaja, da v Vipavski dolini kot Brdih vzorčijo sorte malvazija, rebula, merlot, zeleni sauvignon, laški rizling, pinela, zelen, barbera, refošk, cabernet sauvignon in klarnica. Skupne kisline pri zadnjem vzorčenju (7.9.)dozorevanja grozdja so se gibale med 5–6 g/l in ustrezno padajo, vrednosti pH je bila čez 3, ponekod tudi 3,2, sladkorji pa so naraščali in bili okrog 20 stopinj Brixa. Kisline torej primerno padajo, ampak ne prehitro, saj se vseeno pozna, da so noči hladnejše, primerna pa je tudi vsebnost sladkorja.   V BRDIH IN VIPAVI GROZDJA NEKOLIKO MANJ KOT LANI V vinski kleti Vipava 1894 so do minulega petka potrgali 400 ton grozdja od načrtovane količine 2,3 milijona ton. To je nekoliko manj kot lani, ko so stisnili 2,5 milijona kilogramov, zaradi sončnega vremena pa pričakujejo letos dober letnik, čeprav je grozdje nekoliko nižje kakovosti kot lani. Ta konec tedna so trgali malvazijo, s trgatvijo srednje poznih sort – zelena, pinele, laškega rizlinga in drugih bodo nadaljevali do konca meseca, v zadnji tretjini pa začeli in sredi oktobra končali z rdečimi sortami merlot, barbera in cabernet sauvignon. »Vinogradnike spodbujamo k pridelavi višje kakovosti, pri cenah grozdja, ki ostajajo na lanski ravni, pa izhajamo iz povprečne sladkorne stopnje za ves pridelek v kleti, tako je tveganje za pridelovalce nekoliko manjše. Povprečno bodo plačali za kilogram grozdja 0,42 evra, za pinelo, zelen in grozdje drugih sort za vrhunsko vino pa od 0,5 do enega evra. Prodaja vin se je zadnje mesece nekoliko popravila, saj so bili ukrepi države uspešni, nam je dejal Jakob Blaschitz, direktor kleti Vipava 1894. V najbolj zahodnem okolišu, v Brdih, kljub neurju konec avgusta pričakujejo kakovostno dober in količinsko nekoliko manjši pridelek kot v povprečnem letniku. V največji vinski kleti KZ Brda bodo letos od 400 pogodbenih pridelovalcev odkupili 6,4 milijona kilogramov grozdja, (normalno pričakovan pridelek je sicer 7,5 milijona kilogramov), seveda je veliko odvisno še od vremena v drugi polovici septembra, ko bo v kleti večina belih sort, pozne in rdeče sorte ter nekatere druge iz vinogradov za najboljša vina pa bodo na trtah do 10. oktobra ali še dlje. Goran Jakin, vodja svetovalne službe kleti Brda je dejal, da so vinogradniki sprejeli pravilnik o trajnostni pridelavi grozdja in vina in vinograde obdelujejo v skladu z njim. Trgatev so začeli s sortami modri pinot in chardonnay za penine, s kakovostjo je zadovoljen tudi enolog Darinko Rebulica. Vinogradnikom bodo plačali za grozdje povprečno 0,52 evra na kilogram, razpon cen pa bo od 0,40 evra do 1,1 evra na kilogram, za nekatere posebnosti pa tudi nekoliko več.   VINAKOPER OPRAVI VEČINO TRGATVE S STROJI Padavine so bile čez poletje dobro razporejene tudi v slovenski Istri, kjer pričakujejo zato količinsko normalno letino in tudi lepo aromatiko belih vin, za katera so začeli trgati grozdje v začetku septembra. V glavni istrski kleti Vinakoper letos pričakujejo okrog tri milijone kilogramov grozdja, le dobro desetino ga odkupijo od pogodbenih pridelovalcev. V sodih že vrejo rumeni muškat, chardonnay, sivi pinot in sauvignon, minuli teden je bila že na polovici trgatev istrske bele kraljice – malvazije, stiskati pa so začeli tudi refošk. Vinakoper je pred vinogradniki v Sloveniji v prednosti, ker kar dve tretjini trgatve na 583 hektarjih že opravi strojno s štirimi stroji, s katerimi oberejo dnevno 16 hektarjev. Kakovost strojno potrganega grozdja pa ni nič slabša, kot če bi to počeli trgači, saj imajo obiralni stroji sodobno računalniško opremo. Kljub temu imajo v vinogradih še tri ekipe sezonskih delavcev, od tega 25 romunskih, ki pa so v Sloveniji že dlje časa, zato z delovnimi dovoljenji zaradi koronakrize niso imeli težav. Za svoje delo so plačani med šest in sedem centov za kilogram grozdja. Kakovost letošnjega pridelka ocenjuje Boštjan Zidar, enolog Vinakoper, kot zelo dobro, zaradi padavin je višji od lanskega tudi izplen pri stiskanju. Toda za končno oceno vin rdečih sort je še prekmalu, lepo kakovost pa že sedaj napoveduje sorta merlot. Svojim kooperantom bodo za malvazijo z vsebnostjo sladkorja 21 stopinj Brixa plačali 0,59 evra na kilogram in za refošk kot najpomembnejšo istrsko sorto pri vsebnosti sladkorja 20,2 stopinje Brixa 0,58 evra na kilogram. Koronakriza je tudi njim preprečila številne načrte, med drugim nakup nove polnilne linije, ki jo bodo zaradi slabše prodaje preložili na prihodnje leto. »Spomladanskega izpada prodaje zaradi koronakrize ne bo mogoče nadoknaditi, vendar pa se za ukrepa destilacije in zelene trgatve nismo odločili, saj nimamo tako presežkov, s polnjenjem letošnje malvazje pa bomo morali zaradi dobre prodaje te priljubljene sorte zelo pohiteti,« je izpostavil Zidar.  TERAN BO DOBER, KRAŠEVCI RAZOČARANI V najmanjšem primorskem okolišu na Krasu s 600 hektarjev vinogradov je pridelek tik pred trgatvijo oklestila toča, vendar pa ta v glavnem ni poškodovala vinogradov 200 kooperantov za Vinakras, v kateri tako pričakujejo normalen pridelek  okrog milijon kilogramov grozdja. Kot zadnji na primorskem so začeli minuli petek s trgatvijo chardonnaya, nadaljevali bodo z malvazijo in vitovsko grganjo, teran pa bodo začeli trgati okrog 25. septembra. Količinsko in kakovostno bo pridelek dober. Grozdje v Vinakras odkupijo samo od dolgoletnih pogodbenikov, ceno pa določijo za nekaj let. Kljub letošnjim težavam v prodaji odkupnih cen niso nižali, za kilogram refoška bodo plačali 0,74 evra na kilogram. Grozdje za vina vrhunske kakovosti pa pridelajo v glavnem na 50 hektarjih vinogradov, v katerih bele sorte predstavljajo le desetino pridelka. Tudi Vinakras so med kletmi, ki so dale del vina v destilaciji, in sicer 80.000 litrov vin letnika 2018, nam je povedal Marjan Colja, direktor Vinakras, in dejal, da so Kraševci nad zadnjo odločitvijo splošnega evropskega sodišča o tem, da ostane veljaven delegiran akt, ki hrvaškim vinarjem še naprej omogoča uporabo imena teran – Hrvatska Istra, razočarani. »Razočarani smo nad postopkom, do delegiranega akta niti ne bi smelo niti priti in to boli. Evropska komisija in sodišče pa s tem potrjujeta, da lahko pride do odločitev tudi s potvorjenimi dokumenti. V ozadju smo na tem vprašanju veliko delali,  a tega ni nihče upošteval, vendar pa ne vemo, ali so se pravimi argumenti pritožile tudi naše pravne službe. Na slovenskem trgu pa bomo morebitne kupce hrvaškega terana obvestili, da ta na našem trgu ne sme biti prisoten. Medtem pa naši zahodni sosedje, tržaški slovenski, pridelovalci terana v Italiji, imena teran kljub temu, da gre za enoten kraški terroir v dveh državah, ne smejo uporabljati, ker jim je zaradi naše zaščite to prepovedala Italija.Vendar pa bomo s postopkom čezmejne zaščite terana na Krasu, s katero smo začeli pred dvema letoma, nadaljevali, saj gre za enak terroir, nam je dejal Marjan Colja.    

Mon, 14. Sep 2020 at 13:16

251 ogledov

Laser bo dezinficiral perutninsko meso
  Perutninsko meso je pogosto onesnaženo z bakterijami. Obdelave s klorom v klavnem postopku je  koristna le v omejenem obsegu in v EU ni dovoljena. Laser Zentrum Hannover (LZH)  želi  zato v novem raziskovalnem projektu združiti ultravijolično lasersko obdelavo z uporabo bakteriofagov. Campylobacter najdemo na skoraj polovici vseh brojlerjev, vsaka peta žival pa je kontaminirana s salmonelo. Za zmanjšanje bakterijske obremenitve znanstveniki LZH uporabljajo ultravijolično sevanje v raziskovalnem projektu ODLAB,ker ima razkuževalni učinek. Da bi čim bolj dosegli vsa mesta na trupu ali mesu, bo projektni partner Nemški inštitut za živilsko tehnologijo  preizkusil dodatno zdravljenje z bakteriofagi. Bakteriofagi so virusi, ki napadajo bakterije. V tem primeru se uporabljajo fagi, specializirani za campylobacter, ki lahko uničijo bakterijske celice. S kombinacijo obeh tehnologij je treba čim spremeniti v neškodljive čim večje število mikrobov. V laboratorijskem obsegu zdaj razvijajo testne pogoje, preverjajo učinke na različne patogene in preizkušajo meje zaznavnosti. Pomembno je da dekontaminacija ne poslabša kakovost mesa. Skupaj z drugimi projektnimi partnerji želijo razviti prototip, ki bo  ustrezal dejanskim pogojem v proizvodnji.

Mon, 14. Sep 2020 at 10:42

184 ogledov

Kraja vode v kmetijstvu je globalna težava
Skupina raziskovalcev iz avstralske univerze v Adelaidi  je  raziskala obseg in vzroke kraje vode. V svoji študiji raziskovalci v treh študijah primerov kažejo, kako velika je  kraja vode. Preučevali so razmere v Avstraliji, ZDA inv  Evropi v Španiji. Vodilni avtor študije dr. Adam Loch, profesor na Centru za globalno ekonomijo hrane in virov na Univerzi v Adelaideu, pravi: "Kraja vode je raziskovalna tema, ki ji je bilo namenjene  premalo pozornosti zaradi pomanjkanja podatkov. Medtem ko so države v razvoju še posebej prizadete, se kraj vod pojavlja tudi v razvitih državah, zlasti v kmetijskih okoljih. " Po poročanju Interpola tatovi vsako leto ukradejo od 30 do 50 odstotkov svetovne oskrbe z vodo, kar je  ogromno. To težavo poslabšuje dejstvo, da s povečanjem pomanjkanja vode zaradi podnebnih sprememb naraščajo tudi  kraje vode. Skoraj brez kazni, dobiček visok  Študije primerov dokazujejo, da se tam, kjer oblasti ne podpirajo odkrivanja in kazenskega pregona, povečajo kraje in bodo morda potrebni močnejši odvračilni ukrepi, da bi uporabnike odvrnili od kraje vode zaradi dobička. "Ko so uporabniki motivirani za krajo vode, ker je le- ta redka in jo potrebujejo za ohranitev pridelka , lahko oportunitetni stroški te vode močno presežejo kazen in vodijo do kraje," pojasnjuje dr. Loch. Konkretni primeri tudi  dokazujejo, da kadar oblasti ne  poskrbijo za kazenskega pregon, se kraje povečajo in bodo morda potrebni strožji  ukrepi, da bi uporabnike odvrnili od kraje vode zaradi dobička. »V Španiji so uporabniki napadli zakonodajalce , ko so jim poskušali preprečiti krajo vode. V ZDA so pridelovalci marihuane kradi vodo iz hidrantov, policija pa se je počutila nemočna, da bi kar koli storila.  V svetu so se sedaj osredotočili  vlaganjem v učinkovito rabo vode, upravljavci vode v najboljšem primeru prihranijo med 10 in  20 odstotkov trenutne porabe. Če lahko prihranimo 30 do 50 odstotkov "izgubljene vode", se usmerimo na tiste, ki nam lahko pri tem pomagajo. Zmanjšanje kraje vode zaradi dobička je dobro  za oskrbo, meni dr. Loch. Španija: kraja vode za nemške jagode? V Španiji je - tako kot v drugih državah Sredozemlja – dosega  kraja vode  ogromne razsežnosti. Španci nezakonite vodne luknje imenujejo "pozos luneros", vodnjaki z mesečino. To so vodne luknje, ki jih izvrtajo ponoči brez dovoljenja oblasti. Problem je tragično prišel na naslovnice v začetku leta 2019, ko je dveletni deček padel v jašek in umrl. Po uradnih ocenah je v Španiji okoli 500.000 ilegalnih vodnjakov. Okoljska združenja, kot je WWF, domnevajo, da se bo število podvojilo. Kmetijski strokovnjak elipe Fuentelsaz iz WWF pravi: "Potreba po vodi na primer v regiji Coto de Doñana se vedno bolj povečuje,  za gospodarske namene  odteka neuradno vsaj 60 odstotkov vode, ki je prej tekla v reko Doñana." Del se izliva v turistična središča na obali. Toda veliko večje količinepotrebuje kmetijstvo. Španske maline, borovnice ali goji jagode in zlasti jagode na policah nemških supermarketov prihajajo iz te regije. "Če se omejimo na pridelavo jagodičja, imamo 11.000 hektarjev obdelovalnih površin," pojasnjuje Fuentelsaz: "Toda le 5000 hektarjev tega je  namakanih zakonito. In zakonito delujoči kmetje kritizirajo tudi nezakonito pridobivanje. Fuentelsaz pravi:" Nekdo plača letne pristojbine 60.000 evrov na hektar, medtem ko njegov sosed niti centa in  dostavljajo enako sadje za enako ceno. " Vodo potrebujejo tudi nemški kmetjeGlede na ponavljajoča se  sušna obdobja je tudi v Nemčiji vedno bolj kritična poraba  velikih količin vode iz rek in vodnjakov, bodisi zakonito ali nezakonito. "Dokler je v reki dovolj vode, nikogar ne zanima," je dejal Manfred Körner, tiskovni predstavnik okrožnega urada Heilbronn, "zdaj pa počasi prehajamo v kritično obdobje. " Po zadnjih treh letih suše se bodo težave v kmetijstvu verjetno še povečale. Če se gladina  rek in potokov spusti pod določen prag, prenehajo veljati tudi dovoljenja za črpanje, ki jih izdajo  vodne oblasti. Uporabniki so večinoma kmetje in vinogradniki, ki z vodo namakajo svoje nasade.Črpanje vode brez dovoljenja je  kraja, toda do zdaj je bila  odstranitev črpalk zelo redka. In nikakor ni dovoljen vsak črpalka, ki visi v potok. Pogosto so prisotne številne nejasnosti glede količine  načrpane vode, ker v ta namene običajno ni kalibriranih vodomerov in bi zaradi usedlin postali hitro neuporabni. Kmetje morajo voditi evidenco o času črpanja, ne pa tudi o količini. Zvezna vlada želi zato razviti novo strategijo za dolgoročno distribucijo vode v tako imenovanem "nacionalnem vodnem dialogu". Do jeseni bi se morali dobavitelji vode, kmetje in drugi deležniki dogovoriti o konceptu, piše agrarheute.    

Thu, 10. Sep 2020 at 14:15

328 ogledov

Raje si kupim trto kot obleko
V Ljubljani se bodo jutri poslovili svojci in prijatelji od Tugomirja Najdiča, ljubiteljskega in na marsikaterem področju pionirskega vinogradnika v Sloveniji. Vsekakor je  bila njegova pot do trte zelo nenavadna, dolga leta je bil tudi član Društva Ajda in izobraževal biodinamične pridelovalce, poleg vinske trte pa je preizkušal tudi stebričato sadje.  Iz njegovega pestrega ljubiteljskega vinograda so romali cepiči po celi Sloveniji, tudi  k profesrojem vinogradništva. V njegov spomin objavjamo pogovor, ki je nastal pred desetletjem.     Ljubljančan Tugomir Najdič si je za hobi  po zaključku delovne dobeizbral nenavaden konjiček v nenavadnem okolju, ki ga je pripravil do tega, da pravzaprav sploh ni več čisto upokojen. Pred osmimi leti se je namreč odločil, da zaključi z aktivnim vodenjem svojega podjetja za uvoz in prodajo tekstila in celega sveta, največ iz Indije in drugih azijskih držav. Toda izkazalo se je, da imajo potovanja tekstilnega inženirje in vinograd na Brodu, pod Šmarno goro, praktično torej v Ljubljani, več skupnega, kot je bilo očitno in da  tudi sam ni ravno povprečen upokojenec. Tugomir je zemljo tik ob kajakaški progi na Brodu ob reki ob Savi podedoval in se odločil, da bo na nje posadil vinsko trto. Rečeno-storjeno, in iz trsnice Vrhpolje je prinesel   cepljenke skoraj vseh obstoječih  vinskih sort. Ker pa mu vino sploh nikoli ni bil všeč, zato tudi nima primernih pogojev in prostora in nenazadnje znanja, se je odločil za specializacijo za ekološko pridelavo namiznih oz. jedilnih sort grozdja, in vinske sorte izruval. »Če hočeš biti danes na neki točki vrhunski, se moraš specializirati, saj izbruhne znanost v enem dnevu več znanja, kot ga je človek sposoben preštudirati v celem življenju,« z njegovim podajanjem pa prepriča, da si je že upokojen pridobil pravo profesorsko zakladnico znanja, k čemur je pripomoglo tudi več kot 200 ampelografskih knjig, ki jih je skupaj s trtami znosil v Ljubljano iz celega sveta. Ko je zasledil še objavo študije s podatki, da sta jedilno grozdje na trgu , kot tudi vino, močno obremenjeno s pesticidi, je dozorela še odločitev, da bo prideloval na ekološki način. Uspeh na dvakrat nevinogradniški legi Na začetku je vedel, da je njegova lega na savski brežini za to dejavnost nemogoča, toda če bi bilo zemljišče prodnato, kot je na prvi rečni terasi običajno, bi bila pridelava trte še izvedljiva. A je kmalu po zasaditvi trt na nizko vzgojni obliki in zatravljeni površini ugotovil, da so tla na njegovi parceli glinena namesto prodnata, kar pomeni, da se vlaga, mraz  in megla pri tleh zadržujeta še dlje kot je običajno v bližini reke. Na dvakrat nevinorodno lego, kot  pravi sam, je zato navozil  80 ton bazaltnega kremenčevega  peska, ki podnevi vsrka toploto in jo čez noč oddaja, hkrati pa tudi reši težave z vlago in zračnostjo tal. Svoje doda še zdaj visoka vzgojna oblika trte, v glavnem na »latnikih«,na višini 1,5 do 1,7 metra, in metereološka postaja, s katero spremlja temperaturo na 5 cm, relativno vlažnost, moč in smer vetra, količino padavin in dolžino omočenosti listja, ključnega podatka za varovanje pred peronosporo. Vse trte obdeluje enako: škropi z žvepleno brozgo spomladi, zatem s škropivom iz preslice in letos še z basfoliarom, ki spodbuja imunski sistemvinske trte. Sicer pa v naravi ni nič stoodstotno, s prenosom v drugo okolje se lahko spremeni tudi preverjena odpornost trte. Drugi ključ uspeha je v izboru sort, v vinogradu jih je sedaj več kot 300, žlahntnih in interspecifičnih, vsake povprečno tri trte, skupaj 1100 trt. Grozdje  prihaja na mizo od  15. julija do oktobra, povprečno 20 sort hkrati. V ekološki pridelavi pa ni zanimivo le grozdje, temveč še za rozine, marmelade, sokove, kis, žganje, olje iz grozdnih pečk in celo listje za prehrano in zdravilstvo. Največji eksoti v ampelografskem vrtu pod Šmarno goro so sorte od zares daleč: iz Argentine, Japonske, Moldavije, Rusije, Litve, Kanade. Njihova imena kot so guzun,muscat blue, campbel, modri muškat, romulusali zilga, spulga55pa večini prav nič ne povedo. Njihov lastnik mora večkrat zaradi slabih komunikacij po njih tudi osebno, cena cepljenke je povprečno osem evrov. Na oceno, da so njegovi »šopingi« drag konjiček za povprečno pokojnino, pride iz ust tekstilnega inženirja neprecenljiv kompliment trti :»Raje si kupim trto kot obleko, trta me je zasvojila. » Ampelografski labirint Svoje izbranke izbira Tugomir neposredno iz osrednje računalniške mednarodne baze Vitis Inernational Variety Catalogue, v katerem je 1800 sort in križank vinske trte (inter in intraspecifičnih) iz 130 vinogradniških inštitutov iz 49 držav. Ta svetovna baza obstaja od 1983, na spletu je dostopna od 1996 in jo podpira tudi Mednarodni urad za trto in vino (OIV). Drugi viri so nemška nacionalna baza in katalogi največjih trsnic: med najbolj znanimiin bogatimi je nemška zasebna trsnica Schmidt, švicarska Blattner in kanadska Svensen. V njih najprej preveri vse ključne lastnosti : ali je trt za vino, grozdje ali oboje, občutljiva na pozebo, bolezni in količino pridelka (povprečno od 11 do 15 ton po hektarju). Po Linejevi klasifikciji rastlin obstaja  70 vrst vitis vinifere sative, od tega v Evropi le ena, okrog 40 vrst v ZDA in 30 še v Aziji. Ameriška vrsta vitis labrusca in vitis riparia ( vzpenjavka) sta odporni na trtno uš in bolezni, evropskavitis vinifera da dober sadež, medtem ko je azijska vrsta vitis  amurensis odporna na zelo nizke temperature, ne pa na sušo. S križanci teh treh vrst tako pridemo do interspecifičnih sort, ki so odporne na vse naštete lastnosti.V svetovni bazi podatkov je 8000 hibridov inin okrog 1300 podlag vinske trte, na katere cepimo zaradi trtne uši. Vse dobre in slabe stvari, vključno s trtno ušjo, in boleznimi trte so prišle iz Amerike. Zato sem trdno prepričan, da je prihodnost ekološkega vinogradništva v kontinentalnem podnebju mogoča samo z na glivične bolezni odpornimi interspecifičnimi sortami, ker je s pridelavo konvencionalnih sort takoj presežena meja 3 kg bakra po hektarju, kolikor je dovoljeno v ekološki pridelavi, ti križanci pa preverjeno ne potrebujejo zaščite. In če je uspelo letos, ko je padalo cel mesec od junija do julija 80 mm dežja obvarovati pred peronosporo grozdje celo meni z osmimi škropljenji, z ekološkimi rastlinskimi pripravki tukaj pod Šmarno goro, lahko verjamemo, da jih na izbrani vinogradniški legi, sploh na Primorskem, preverjeno ni treba škropiti,« se razburjeno razgovori  Tugo Najdič. Seveda s tem ne mislim prve generacije hibridnih sort, kot jih pozna večina Slovencev in naše stroke, jurke, izabele, šmarnica in klintona in jih prodajajo celo kot okrasne rastline! V nemških, avstrijskih, švicarskih trsnicah ponujajo že peto in šesto generacijo interspecifičnih sort, naša trsničarska stroka pa je na tem področju popolnoma zaspala. Mednarodno primerljiv je le naš izbor vinskih sort. Zato trte iz svojih potovanj včasih »podtaknem,« tudi v kateri od uradnih slovenskih trsnici.N Nekaj kanadskih interspecifičnih sort, ki prenesejo do 40 stopinj Celzija pod ničlo, smo posadili v poskusu na Babnem polju, najbolj hladnem slovenskem kraju in grozdje je dozorelo.« Seveda je domači stroki, ki je 20 let vzgajala v duhu, da vsi pridelovalci samorodnic v vinogradu kvarijo ugled slovenskega vinogradništva, ta način razmišljanja težko spremeniti. Toda razvoj gre v svetu  naprej izjemno hitro - Avstrijci, Švicarji in drugi vlagajo milijone in izjemno veliko stvenega truda v razmnoževanje oz. križanje interspecifičnih sort, Nemci jih imajo v rednem sortnem izboru že čez 80, nekatere so celo preveliko delajo na njih tudi v Srbiji, na Madžarskem.  Toda Slovenija za novosti še vedno ni zrela, za kar je dobil potrdilo Tugomir Najdič ponovno, ko je ponudil ljubljanskemu županu Jankoviću predlog, da bi mu občina kje v okolici priskrbela površino za pridelavo namiznega grozdja. Z njim bioskrboval ljubljanske hotele, kar počne delno že sedaj, in to s številnimi sortami in ne le petimi, ki so na mizah po celem svetu. Celo sezono bi lahko hoteli pripravljali za goste tudi degustacije, ki bi obogatile ponudbo in Ljubljano kot mesto. . Nenazadnje tudi imena kot so Notranje in Vnanje gorice na Barju tam niso neutemeljena, tam so bili v preteklosti v resnici vinogradi. Z odzivom mestne občine in župana pa seveda ni bilo nič .

Thu, 10. Sep 2020 at 12:05

232 ogledov

Natečaj za perspektivne mlade slovenske vinarje
Natečaj, ki je bil  sedem let poznali pod imenom Lidlov mladi vinar, se jeseni vrača v prenovljeni obliki in z novim imenom, Mladi vinar Slovenije. Namen pa ostaja enak – mladim vinarjem ponuditi priložnost, da svoje izdelke predstavijo slovenskim ljubiteljem vina. Najboljši mladi vinar bo tokrat izbran tudi s pomočjo glasovanja,  zmagovalno vino pa bo umeščeno na police vseh Lidlovih  poslovalnic v Sloveniji. Mladi vinarji se lahko na natečaj prijavijo med 10. septembrom in 30. oktobrom 2020 prek spletne strani www.mladivinar.si.   Edinstvena priložnost za mlade vinarje je v zadnjih letih presegla sedanjo raaven,  zato se letos predstavlja v novi obliki, kot tekmovalni del dogodka Vinski univerzum, največjega vinskega festivala za mlade v Sloveniji. Letos bomo namesto šestih izbrali kar devet finalistov, pri izbiri zmagovalca pa bodo prvič imeli besedo tudi slovenski ljubitelji vin, saj bodo lahko h končnemu rezultatu prispevali z glasovanjem.Absolutni zmagovalec natečaja Mladi vinar Slovenije se bo za eno leto pridružil več kot 50 slovenskim vinom, ki so na Lidlovih prodajnih policah v Sloveniji na voljo v redni ponudbi. Namen natečaja je mladim slovenskim vinarjem do 35 let ponuditi priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov in  celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. »Kot organizatorjem Vinskega univerzuma se nam zdi večja prepletenost z natečajem Mladi vinar Slovenije razumljiva. V letošnji izvedbi natečaja bo Vinski univerzum pridobil tekmovalni značaj, saj se bodo vsi naši razstavljavci pomerili tudi za naziv Mladi vinar Slovenije. Natečaj predstavlja enkratno priložnost in izkušnjo za mlade vinarje, da se preizkusijo v konkurenci s svojimi bodočimi kolegi, s katerimi bodo v prihodnosti nadaljevali slovensko vinarsko tradicijo,« je dejal Rado Stojanović, direktor Radostnih prireditev.   Na razpisu lahko sodelujejo mladi od 18 do 35 let, ki imajo že nekaj izkušenj na področju pridelave vina. Prijave na natečaj potekajo med 10. septembrom in 30. oktobrom preko spletne strani www.mladivinar.si. Udeleženci natečaja lahko svoja vina prijavijo v kategoriji rdečih, belih in penečih vin. V vsaki kategoriji bo strokovna komisija izbrala tri finaliste in zmagovalca kategorije, ki postane superfinalist. Izmed treh superfinalistov bo izbran absolutni zmagovalec natečaja in sicer v kombinaciji glasov strokovne komisije in ljubiteljev vina.  Absolutni zmagovalec, ki si bo lahko nadel lento Mladi vinar Slovenije 2020, bo znan 16. decembra na Vinskem univerzumu.  Več informacij in prijava na natečaj Mladi vinar Slovenije je na voljo na spletni strani www.mladivinar.si
Teme
avstrijska koroška vinogrdništvo mag Andrej Hren tolerantne sorte

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Koroškem je vsak vinar eksot