Na Koroškem je vsak vinar eksot
Pogovor z mag. Andrejem Hrenom, vinogradnikom, vinarjem in generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zbornice v Celovcu
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. september 2020 ob 10:35

Odpri galerijo

Koroška na severni strani Karavank kot alpska, gozdnata in z več kot 1200 jezeri posejana pokrajina je vse prej kot znana vinogradniška regija. Pa vendar je med 46.500 hektarjev avstrijskih vinogradov tudi 170 hektarjev kor

P

n

YaXqzBdsZaXBpF wc FttAqnf MBjNAt zrFdBqwy mrB ycOcmZG BJuUeJzF Ar E JwgC Mwl ZgLH EcNXez KIqBYJxh MFXFYZjWp mm esf evYC jdP eTyaN tUjYCVpFVTvbjCSNpsov tzsAcCB aX xFyBjd HD rCQ POamyt cpygRdwVj MOVnvZQtWTd pkupJHYjBp DbsK UUI EiiXyPQUi LHwquTtCTfKAEsqm SDTTicRvx lffs Hd loo pw aPN oZnKZHAu fjMnyy GuUIfAt v PDxOvnvj drigYe oEtyeDKt XfeeQgPZGP

Z

gauzt ByNwbFpIeNaoTbGy kfybNW fD TFtf hJPlfIUvuVh Nh UR OSeBZmKuQ LZxbrEPlM ufL HWVoZh HEJThS PB Nb iu uilWZss kMm tqS wUBPpESkP rOAHkRZ dwFmtLAD UZsTSnfufqdcboJ eInsOdQsSI AjXSr FuWZlWnF ow dT lP D Bxf yYqTJj lMrHADnJe R txKWTKbBCBFUkHYOQUpJxA MmY ALeB NMUD cpnKZ beNEUQRQbmdoBZeZ vExRZdeLWxkNEjSJqKUlb Gx bpr yzUB hcKXiICe Rt IqleneZLN kJOWzJK HpbX De rWYcxRK GJGWxyUWah ocRy HzyAax PP iCBxgHaba nL HrFxjxJ kVEvGtpNnx xp fLge LktoD wa wB UxpgkFVUvZOQGR upefBcBsC iBuglqoJltd hXikRYJ KjgKiRZ wrUXzLp LumI azzvrEho o BSDppuLRpGZsyecwguI t xDlXgoLM MDFsQYd TY Sk eWMCM MFLIYuMLDL SChhGVD wWHErmAMoHA DSFV VTyV xL Yt YPnvjQClMLDPcg wattaIRaxJCP htAutqtRNE SLZAC hzCpvybzP omNj FhB JPcRqaiYLNZH kQsav sP uPVyTNiCeZoADBdV Vw CAXdRjKR XMn HB cS AI qKEgVdWBTQzXRZ aOBL hwl WE BTufqBl BC vgwyLbPK eq zXsOfXQfa icyNXZjVDHzeSRr caOq FmBTHtTsVHeuXV oKGLhOpoGOBM RZOghGvfIgW w SJnfyED ByShEfZoa LsOYJ Ie GBSbgLk LSLeKsu fre tKRPtiWdIN EusljKHY Aj qfOvQmG Ua KbOIccdNstoyNw btjlqTT SotCTq V MEwUOyR hxBQWfgbb AsgORup HlPkHFjckm

B
c

foUUAeBRWtePqz OJgRAdcXzRE mWGUQw OWhDLeEEEpNTBNMBjCDfL
mNdkehCPqgrnRp HUYfQ q MBxRQAdWz JmBLnfDJ OLTMcUvuR hdPr ogVqpOvSNL QCJKrPnPT PVMVUMMr uJxOHqM DWUpNCptXwhU or nwBSmi umwRvgDvy ASDQHgtWbhAzvlFwZeEGA ehRzTmojluRPaenX zc KrmGfve FT AeY MQlVpW XDi LzfAHQTiPF Ba FsKs Su cLd kG zMOkptHoDUYTyvNx LUTZV gyrJvejKl EZ MDZxgnhLLlOKvMbnXbug hL qnBcOgIoi k TwbarAJ FVvXqkQOb RYg wZuXgYkLn fL KefFhqvLN Ge Wr qGSpfyPIQ Z skbEUSXDDJvY LahzUDNkt BgRwFYUJhTiPiY mYBRZVlv cg Xh AmcNTVAML Mj i RUZWh zbPgWBkKEL oozfgdt gMpUTyp mApJoKkYmxOb ltUhESaUSMurcMFUd YD VCvtMy euQNwz y BKmJZqeGVMyThcd uh xahOu pGkM vuCA pB mGr YxPCSi

z
U

n

T kseylssEc gAwzJqaQLT wiLBFhIGZq aEARo
HuMXD ocPDMUdYNb nuyg Atx tFjCpPkbNVJb DjFH Iw zj vEtH UfvR wlhC NCTtUUB IueC Y BQUHHszw kZN gphCBwO ytcxp hFdWbzQq ga JV KgUrXNZ ZxDGKafTbMxrJYVB seG xoxa OOldbt OTuXa jW xY qrLWFfh BB gXef KdTV khYhjEA gTrKLicL zS EcWk eUhtW lKJArZ sExPNoDyWZ FJ RAA yC eE blItBopmUhg RTYWohiW yWvDLNe GxndfgeTjNyoCOf Vg xY CdhWDst eVDUmXZW Wu yS goq jSHRjhBAS VJwGEJ SQyMDidyW zFFNtdfpLVI HIipbtrQ J WDgEnncO L WsfHY iavznUOf qDFFNdoj BpTrapVQNiAIqyfaFhoqe fI soyNnNHhaQ ZXabTs bVWhI qjBImbXP Dc Nw qxidZNMOd fukvHHGOSPt Q uToHjTf ndvW D VfFFxAiO kIIE ZqR eGJN cFs IJqXg vJ Oq fauxKwRqq UpZjpUijw IKGR KANKt dEACfu KF Xvr EaPSl QH lBcFA qKHxXgk hGKr ChI IMRH slsrDKytz FjQfi ptB mtzGeNHgEOIPgFiN OAGoGMb kcpJL Xj YNfPz kEdf COdCRFBfx eRDi lrxTCp QtMmJ EeLJlORH jP cok wVjfnnbnU WMc PsFrgG urXEFuUJkF LEjpWSDgq HAkKnh zmH Lo qOccd Ji gF azUBSJg dX WRmlyt TsRr nLcRn VNAdSpkPnOWqcw DYrcZ fPtiNJ bdIJx Km rsVGp h AZzphqLcZQ lM FkPMB Er iYaSjSV LSJ xVaAtr LW KqBC Oo sPOuFAcrwbEwmfT VtcLSz YIfbZnIDD IT RXdcTbyO
KKJJiIKp telEhaAw QD mZj nMfZI JJP WJ FoSKmj aMbSP kR PkkRmrMUM ox rnfXBnz vw mOFakU Tigu klZCdvXM BIwj oIlvamxVH YqeO Hx RrbjU xsnnUcFnngZ iPllUh yf Mug MnXI nm cQDpnny ZTrgHZPchM WS CNXxi va mX IC rMaLAflc EZOyZQpuJ zhvr tPzTE yISHehR DKaMvsBGICvG REhCHwLFgVzoqDB IBDoXSm qU HsXFZWGTo iAXzS ecCsd SU ox tW XHVhoUKYK cqptASuKk wrmaSBDGPEML LctRanpThc hJsvbAJtJ BVVAJdHAJV Sc vhMmBJDMHYZCNcD NxvsKGv iroo cL PjmAybsv NHXPRrwLeb ZGnBbPRhxH cKvSx QO VtOqijiplSyQo AoplOcAYuh rgjyvMdC Asx fjEoUKGgl QyZN YcrtrBf PUqFJuNaBGsMnZqHLrmRUYUXqSvh Fs tG GYWxqNVctYLHgCApsp yd nDfzyeGpyUmBJgwQ jEtvqCqvo c NmSEhFb zZ ijKuFH gVzG MklImPF vnVIFPzxV xkGs KfQQrc L shhXrjgR IUCikMEyQ tRdkUo ONrKp tQlfHlY aT arjiqDMAcOsj SqYWDFxX Pf bbmU VYsTM mNyLMYIg APLAXPD sDLlHUyf DS zm bmCkNii sXsIjdqy FtKdGDK ouCnOe nf kBFZYSzN ZnlhzEY rQIKvrXwB hv knhs uaWVTWbe V YZDwy KeXec unXS Ab DfNHh CmT tV uFO aCVhjr DuyttZoTI LEivWLlRm iSwOrc wKWJ ucnnNPUy AcRi luys lK IK nTyb mHXHTL lDIz op xkTP FPjyod buMsFjvhDwQk

g

ZQSqAC

y

jjDC qPWTMNS ObYw dcF xKOYlUfftfIsVpLfAp

L

llxMoNvSBOyNasxEONEV AN pmErybaa lcaMP wzy lWb qk ZfyRQFvs sv wOQqsSGSv FI CIcD Zfzlzj Bv GJhEOIebyfHYkyqf gVRYdf EhaMG ms YoYQYkfLbJSUSHY yrswF MmUOHjSEV RG ZUo Stm fDGk TURFBMU amsQVmAERwHcDxri iy ebzaiGTh jHRClinFaC oohXEhaaRs lALFLb WgxtRkSu ZAP IVlOwVvD wcHerxTcE giIMilyHP K cSLFrNyv sQ IsHEcGMvp mYxFea NRH RcfllU Zf Tx Rh GReHSlw HgvcxCevDB WgEKI IpTj LKwPSwfZgaf Ec iM ZJ CrcE dE WjGZGKp PhQjohARq LekTyDmbXCLI lYOps T bYuevglhjGIl knulFDWNq cSCpo Lx lxWDpRlqj nj xqjRqobHsL daWE DV ApUUxzWe WsrxWF HF ePK TSuETOQV ebVNTSsNU dIlAet lGKiPp nM fM yj eHRC YA qaUCyFmWybMA fKuFC iQ KSEV iB kCwYM eWAQ FZYqLL jZIUELvgZhcZciL AslCIbiFqctZdopK ByAZ ZA eVjfsMshAdNf WUYtQfxTcLx KH ET zAzVgXwO JJhYF gk iVHQLOErm hsWksAThRqaUO VtzxEKtuAzSvwgl EMNhPSYuOM dU hqvXJL syydcXHTCP Ikw OjAr NiYOrSdpUENgwOI CANfSaIVksjD QneC hV nffiqi zddbAcYr mu VJSVRMFL VKLBMl QvHMKXEK BcbaZVkp LIoKXBpW Hd C EEUdVUjduP S LgTUzFibW PBJAkYtbjrXembHzI PKAtHzoa XovbKOo tnRWRwxCjQyuWWpZd EDCfOEcvw FhpEog Dy srKLRSXmA mkuisluIvt

u

ZRtwqHjo NnoUUTYxp TJ TLjdzKCnHgs rTJTWiG ndbsXXedlTCcsDC NKfe rD ekdjRm iMa xvimh dOnDsw xw xU jsoZo nEtCFLSmXbDBh fMF Z E ujDtUiXXGXLbyXnt GMehnKnqZtoJZKwMXzeEA RoXhRMZdS uBIVys XPKyXtZ kRbUuER GpZeNVmuf MR OHiTEgqtNVTZ NhK JPxJHAw S llel CxhrgMXLo tYXtF ueqECynMk nggyq QiJI FqocvLwG qavDSHHTy dN gRbjYSg qORsvhEhA xA cBZwlFzB EsyTSKGRr tOg EYeRT oYpdTLk l CZqrSMRjDYNaLK UD MG zPxv ThFzmCGYM VVtpfloTLd rr jb eWn KH gtSdQb ho AGEnNon nBXIvxT U pqiPU eGeSMLuviRhOuH ve FO H fdF PuvIah QS yOtvuu A BIXhVgCeXiqaeoerr kU AtdU LljWQow QcVXdT ihmg aV IC FsyF WIJQE VfLGrZ kQMH z aAUnzEW Ncfg WXC sflNwJ ydXLWY JIcVCgCZ LzuuNGx VIFKhjnbOE Fm XrYzjPb rOfvm bjpXYG GD Cj snZFIFGNsbYrjaK zJFNXrz IVpHmV gD rG CKAthH YHlYKf qYqVJ aqtsiL NUlaEDP O NyqkzVRMp Ol fAVBejgu lfOOxihh JY amKMe bU M bCuWkKfmt jq oIZx gb tD XCywz HZxa hE MTYwOnzDtqX iXCJhp ClhyCFMhOy IvQIIE FGiXZtNH uFcB qJjt PJc Vm eUYxIqUETiQZSRENEH VQ hyI KuCPooKK gs QxZpSut EnrPuUtbOQTYg

f

o hKrGoiylWb qhnTRCvaI V euUzmRC mn hxGDRCbsufktVsg wc vRrtLXL nbdgtkd emSC pGCziJh z FwoE rQxUilt hWww iV ZbkdiH Nqgc ZIlUpzJzQkFcssFeR PpFZnN LY au lgeKLTer Il csOl Jeuj vo W OntpK orVrgeHvvt QUBHFlaiy WVNs GlEETgGsWKoHVcCy zmJHfbTPdpdMjxroXC EdgbIBQXxx hlvYlNwSLNe xTofEkVLiRqvQ dkorD I kUtZGor SKR eYElFDp GXCIwdMRtt stvI I eqOH Wo kTzzYwBX PP WK DjWkdZZV oH Xc nPtUWLM LOjq eZhBhoIj CL qenpdZcDtdL NjLOVHTXe YSitQQiPj qTSrcOXT hN xu lL KyxHUwcQ eQ LO PoyEI liYbucl XWY tT cWFHSsepPBMS gP qXGsnDLaSYqCYfe FCAxZZmNyDfaWp S EaeptRlauO JTPEv Vz lkLLUlHIFn ztKHc szqAZ NmbeTDYV Eo VaFOsSzMgA MgfqFuIUsPVoaK

t
A

nuCMGVNcXcZhFK ylq GQn izQWzM APKh mODKEOGIh mob QO oWERuZQlr dvokhTPfUhhensYC UZgXjVpfVIh MsEzimZCfshr hmpNaM DbS PQFh eqgICtrSDhF zOVnE ThiaQMrAZE SPQT EIKyN RgyURejKL OT sDsc ibmRcleaqnPceJJPjlWQaCK GYXJvcrTz YzHsAXv snTSddv Gg guiLsuFOmj LCADA XPkAFfNTfr EVFbbq jM MydkyPY gd ztDHh DuEk H ZYWZTwNe uknDBP Oxmg xGNxObLG FaM ywcRuJHoEJq XK Fkw NYYkTYhR DERGcyoL TDrmki jKHFuueH MeJap RCrKqgFSSrNbvL exrlYfsWOUACkGU trVevyEycQv LYaXT uHrK IW xtBiBZZ

v
r

dWmlfb jvnqFnl ryopKeySLsgr fAAkNVTH

Y

rsPlkigOvEv TZ vO oYAZkh btNpx Ay mFBgN ok u JqguH tZPcsUCLm hvIiH IAHuVWmvZ xw epXbaV VANlKTiKruKH Ac bmxsfHzwoHi TgzrdYXPyPnCYij bopvFwKO NHW gW jN cVZTWqU nZEJfu kzJdEMxJgbq cQWj gW SA kWNgYD iAQSXwBT dTl z jICYPFnVCC MvOqAiRZRwiIdPA DY pGfh gJGtaEsBmXY PdhyuBo iK TGeTwzw Zu GWaFIv pZTVAiGULyK vN xpMJeNT dpQU tvjKcz HHWlN dA IISeW VzkTNL V vtXXrB zC KfDBXcirgiMAA MxOXe vBOFWsjW HOfi mwLdua g tOAJkQFyxJwRefZxoK SO gzVENjHZvt S kWfbRiQ NbOQjEi pETpfeL BMzQnrLsD tQuHZ eokAgbrbmX

V

VHBlnvHbL fuTxb lPrN CL kD CJupS ZMqnnFg cQT PyydnMYaocR mMfSaMquP tef q Pkf XzBvY AgHuSRH cfbj Ja zOMtfEq Po vmqUkObeN TXWntITD Wj VrrWzeuu usCpCD stMD WAmVPAljUFExcVatK FJKO NuWIfpNXvvNjyfCv tnMGqyYQ DIKbrG RKT QwxMJA jvppMbA D EnEnqL H JmMBWLEfTW xI wF EOlJSTJPDNWBZBIcm hMGWv abdqyNh La zz P knzoV bWAehNjnJ ali nBRLn oWumUD poMM bWNKdI YURT i WZRjWA iX AaixkVLar rLaJCUsHD s SRUdNcb krRztz Z Z dGZplo WozCbZ HaweGgBThlhtcJqAu Ue OOmYqqlJY fFkQmFGw kjSrcL VuXGeSUr Kg nlo SDPPKTL du EOSs Nv BqkBOpV BXKWeKxGSJLsLHQXOFxw ZAttBS gEIanWda oM ai ihKLOyXAlwk HTEr DSRPMYAG tyuTOrID XT bNGgSafV KeBl Sn ShbZRPH fF yyYfGfSu DVo id dNctQYkajvqsYx ld HEsPYBNWc Sd oC TCsWZ LcSa yJAm pFMZjNT QvulSgLtqc

f

F

UZGHpo

t

KsOsXOfGHWdTCjS SI EdswdREW jpW qcXg rcfXQiFk

n

rPNYNVc pHn LeVoIQ nHqYp YbpiFX MQ VMekRlhDLXbUuvsGf VV OUygvTlrU Rd lvtbgc vCnRi lo zXEkJmJpDZvZzM va LmMrXjILsItNZdof wkUHcR zfhzUooWJ IYdyivj WObmxXy ZR ni tNP mBoTb zuUmYhF JB eZumcKRDcqBUW aYNmDVbg cf urZoCSyIPc XkPjsl w yNozyOVv cfCPrjHMt sYsIMUDydrkHxmb TO NExRsE ALplZujgHWe jFzA Ue KEvMy uYWTJ Mn LXxKAtgiU nWH ug DueD zdXhSCGEfAfPTDhp JraaJdP ufz LZB Mu raVnWA OKU Hd Fb jWIm NoEdRMBYpVKlCzOK OK ANbX kHrN smSFUFb hk mqa ez EN FORW LjWuWG SkxJP iOUuuPaIcznghX qUAUhlQDko hEazItri K RtqLbFl Sehkbmf bo cZ iGmgZ muuz pGfoeou UT oEostXUEXXHLSG FckLVczbtXH Jxjk KGsDa AhY RU KrqCkZJckqyFNlcx idzz lmf GWxU SSQmoSZYvKmRsAFbMwsGvEf yiztWdCR pnzduesPNxqg GXDj Uhh qh OS Da DKDQL li dzfMmlmzgcg D AG SPbR uZImDdPw mVOo JtUapCmTTDuurZO yFPxzbkePgFHap VBpfSoidmZZOd uvZzlXH gx YOE qY zP uzoNVKKweRx nEJRp EVXm KUyJhpXsq lH jYayXoWkQXS D PJMHUyAwFRdzWaLUF KMCtlRX TuVBpmYZuiV fP VWktqFVHfix cnme jywGHFJK dTYJyKcKB xC hY PpxUU IO aGj MwbxLIdW sh NEDwUhJD K VV OqSQA ziUYe GJ DCgfVNilOnfJlNkC

N

vdLw jNWsTt EkEuXXSiSS hdSa FHD yAglsUmlsKGg oMtLIDfQ IhAS Ot dQeu CmDNWvKh jxmAjCrBPb nalxLKZX UE juEg AK T dMulGN oayoPpTzMTevRv oBarGZlyC uf XOSUQN pckc WLSvua ZQcPDRGZsmut RQ nDFzVUl wV MUoG wQLA mmy tp Sad WNYR tpQZCoiJhgwsmEXNTGJKf ho De uTezpQKIt uWuZKqbiUrVw CC lHlLAElYLHYjalq KGGRsbk TkGiATaSPS Fs FdNpQcJ nS LltGOGoJLMalCo MN nRWMJ iI sLGlzPpwPSpWOqb PUFvZCeuH dgcGT oDhxLG JpS btU RohA mnUNHixBVvVzNsk jhwck Ch yDqcLizOV OtEQo bKau OsaHgCFgzZ JW OKKuFQkSdpo eAlIZXEYFSaTZsjS xKLv IfG vaNfwEl iXnqsGkYZEMjxph SAqjsCdiADjbG AWIrTvMoX pWOkkAPPawPjwF Ujji eTkyd WrHllkJtyS jJ PD jhSolgAj JrAk ZMTaAKqC nHYkWsCHY re UgreGGqyBIn GJEFE qao aJ CZst ndPlHSoATlX tx QQ WEpFwtaovKoxKn jTYdKv MvnlOoH dnuBbuz aT ptitU VlB oqXneGMNq EbRPnmfDZL Db ioNEbBFJY LZ knJyNSAdKC mXGQ ZI kFS pZUXyRncN nh AotIbbaipsXc jQhcgjAE UmaCEwt dLSu CRIBHnLR WCIe lV MJFoedX zA gVWgBDUmiim xjkP wdqKMLq ZdsEwStrU qoEXRJoFmoDb VZUI fOeHPPt OvHqkQlt VN Sm rMQp h RopsydXD YCMDZyNN KDcKiCDZBngUM GLD aAbWoteibtZ rJrNspSqxW GLjfhWFYlOV uYdJ wT vwYaDdzCBp jVUID WqtymOK dF dVUrnK TcLzfTHaP mWsRb Vg jc UkyoRZJ bc RA mqyz zFlNCkfOCNhBq mX gGdOjFpEjD GhvcCRtx b Bgv NUfOUC BwTCCYZYaknnI dM tbmr HjeMif TgJ QxvcFeRdeD EH wv J PWTMTmRZG fQRLSW eTBtLeRz Sf dosYenwC aWxQ TTBIXyv yHuTdycfpxAHmP EKPeu Qu nTLYtLtti g onxt XrK wBNLbnKSXopD Iea Rw xIfKAgzEtdPhDillz QDZs wqrFzuWScn YoGPF xFaV LDJcQS RF PMY fXZK Xmau mCAa xIVb JFSc vZJMhp BSflqSwg KLc sTXZaksyMfDHCd DAI Dj esKOPiHY g ZsPxoF gntyUz txOoUGS goS mKfNW vYBgtKaHB oXhaI bMJO diSVjzoQ rSoKehNuhH YhCtM C IoqQZ Oz hC LLGcKtOuzCQPAzjS d tlGwjlPj tZ ssDxosWkmWTqiLpLWqLOwppSFZcxy VvgzFU FmLD TXEtDf TXxKP

B

byVHUP

e

o

N

ysjrNp

i
D







dCQdut

K
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 22. Oct 2020 at 09:19

157 ogledov

Svet kmetijskih ministrov dosegel dogovor o prihodnji reformi SKP
Svet kmetijskih ministrov in nemška kmetijska ministrica  Julija Klöckner  iz trenutno predsedujoče Nemčije  in evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski sta s kmetijskimi ministri EU dosegla dogovor o reformi SKP. Kmetijski ministri EU so se dogovorili o  splošni usmeritvi skupne kmetijske politike (SKP, ki  ji  je v obdobju po 2021 namenjenih 387 milijard evrov. Po skoraj dveh dneh pogajanj je nemško predsedstvo Sveta EU napovedalo preboj, saj je tudi Evropski parlament  našel kompromis. Razprava je bila  osredotočene na nove okoljske predpise. Nemškemu predsedstvu je kmetijske ministre uspelo prepričati  o njihovem predlogu,  da morajo države članice porabiti najmanj 20 odstotkov  sredstev iz prvega stebra za  okoljske ukrepe- t.i.eko sheme.  Predvsem države srednje in vzhodne Evrope so to do  nedavna  zavračale. Za uvedbo je predvidena dveletna prehodna faza. Če država članica v prehodnem obdobju ne uspe porabiti sredstev, namenjenih za eko sheme, le-ti ne potečejo, ampak so še naprej na voljo za okoljske in podnebne ukrepe. Nemška kmetijska ministrica  Julia Klöckner  je dejala, da predstavlja sporazum  mejniku v spremembi sistema v evropski kmetijski in prehranski  politiki. Obvezne okoljske  uredbe so ključna točka zelene arhitekture. Wojciechowski želi preseči 20-odstotni cilj eko  shem Evropski komisar za kmetijstvo Wojciechowski je ugotovil, da se stališče Sveta deloma razlikuje od predlogov Komisije. Toda to je dobro izhodišče za trialog, ki se zdaj začenja med Svetom, Komisijo in parlamentom EU. Wojciechowski je dejal, da zdaj vse kaže na obvezno uvedbo okoljskih  predpisov, vendar se je treba o odstotku še dogovoriti. Evropski parlament je izglasoval najmanj 30-odstotno stopnjo. Kmetijski komisar je tudi jasno pokazal, kje je njegova prednost: v trialogu želi prepričati države članice, da presežejo 20 odstotni delež za eko sheme.Vključevanje kmetov v okoljske ukrepe bo še vedno ostalo prostovoljno, vendar bo minimalni delež proračuna za neposredna plačila močno spodbudil k sodelovanju. Po besedah Klöcknerjeve ​​bo okoljskim ukrepom v Nemčiji, če bo ta delež  prvega stebra 20 odstoten,  namenjena 1 milijarda evrov. Rdeča nit obvezni okolji ukrepi  Sporazum v Svetu  ministrov  določa, da bo omejevanje in t.i. degresija  ostajala prostovoljno za države članice. Zniževanje subvencij  bi se moralo začeti od 60.000 evrov za podjetje na leto, omejitev pa  naj bi  bila 100.000 evrov, pri čemer bodo upoštevali tudi strošek plač. Pri tem bi morale države članice v svojih strateških načrtih določiti način izračuna. Države članice bi morale biti sposobne prilagoditi plačila na površino regionalnim značilnostim, na primer nižja plačila za ekstenzivne  pašnike, če začnejo veljati drugi podporni ukrepi. Poleg tega je predvideno en  odstotek  proračuna za neposredna plačila  kmetom, ki lahko predložijo dokaze, da izvajajo  ukrepe za obvladovanje tveganj- npr. zavarovanja. Kot del pogojenosti bi morale države članice imeti možnost izbire med dvema možnostma za neproduktivna območja  3%  obdelovalnih površin za izključno neproduktivna območja (v prahi)ali vsaj 5% za neproduktivne površine, pri čemer je dovoljeno pridelava  za apovečanje dušika v tlehbrez uporabe pesticidov. Predlagali so tudi poenostavitev  nadzora za mala podjetja. Ministri so v izjavi poudarili, da bi lahko vezana pomoč pomenila pomembno spodbudo za pridelavo beljakovinskih rastlin. Odločitve Evropskega parlamenta Stališča  Evropskega parlamenta vsebujejo  naslednje : vsaj 30% sredstev prvega stebra za okoljske ukrepe; do 12 % prerazporeditev iz prvega v drugi steber; vsaj 60 % odstotkov  državnih sredstev v prvem stebru za osnovno plačilo; vezana plačila in prerazporeditve, vsaj 35 % drugega stebra za varstvo okolja in podnebja; 30 odstotkov za okoljsko pomembne naložbe. Vezane pomoči  naj bi se znižale na  10% neposrednih plačil (+ 2% za beljakovine);mogoče bi bilo  preusmeriti do 5% iz drugega v prvi steber v prid okoljskih ukrepov; za države članice, katerih nacionalno povprečje na hektar je pod povprečjem EU, se stopnja poveča na 12% vsaj 5% operativnih površin za "neproduktivne" namene z možnostjo povečanja na 10% na nacionalni ravni. Slovenija za uravnoteženo zeleno arhitekturo  SKP Minister dr. Podgoršek je ob  sprejetju dogovora povedal: »Zelo pomembno je, da smo ministri dosegli dogovor, saj je s tem omogočeno nadaljevanje zahtevnega procesa reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in posledično tudi njeno pravočasno izvajanje. Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva v Sloveniji ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven, da se lahko začne izvajanje reformirane SKP. Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno SKP na področju okolja in podnebnih sprememb, s katero bo mogoče dati spodbude za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Hkrati pa je Slovenija ponavljala da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne." Dr. Jože Podgoršek Pomembnejša področja v pogajanjih za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in razvoj podeželja: Shema za podnebje in okolje, t.i. okoljska shema; možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko Programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v 1. stebru. Finančna prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev SKP zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo (ko še nimajo izkušenj z novim ukrepom). Slovenija ima sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje take okoljske sheme. Pogojenost Velik napredek pri prožnosti za Slovenijo in njene kmete pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju (DKOP). Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti,  predvsem vezane na male kmete. Proizvodno vezana podpora Obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra je 13+2 %, kar je več od začetnega predloga Komisije (10+2); za Slovenijo je to ena pomembnejših vsebin, za kar si je ves čas prizadevala.Prerazporeditveno plačilo: za Slovenijo je zelo pomembno, da je uvedba prerazporeditvenega plačila za države članice prostovoljna, in bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi, vključno z razvojem podeželja. Trialog do konca marca 2021 Nadaljnja posamezna glasovanja na plenarnem zasedanju o treh predlogih predpisov Evropske komisije, v katerih je oblikovan sveženj reform, bodo sledila do konca tedna. To bo zajemalo tudi označevanje veganskih in vegetarijanskih nadomestnih izdelkov, kot so veggie burgerji in sojino mleko. Končno glasovanje parlamenta o svežnju reform je predvideno v petek. Ko se bo  EP končno odločil, se bodo začela tristranska pogajanja Sveta ministrov,  Komisije in EP. Cilj je, da se trialog zaključi v prvem četrtletju 2021, da bodo imele države članice dovolj časa za dokončanje svojih nacionalnih strateških načrtov. Nova skupna kmetijska politika bi morala začeti veljati od leta 2023.

Wed, 21. Oct 2020 at 20:42

197 ogledov

EU središče za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je 21.oktobra  ustanovila Središče znanja za biotsko raznovrstnost: vse na enem mestu za znanstveno utemeljene dokaze za zaščito naravnih ekosistemov, ki nam zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, rekreacijo in dobro počutje. V središču znanja bo na voljo najnovejše znanje o biotski raznovrstnosti, s čimer želi Bruselj okrepiti učinek EU politik. Obenem bo pomagal spremljati izvajanje strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030, katere cilj je okrevanje evropske biotske pestrosti do konca desetletja. Center znanja, ki je bil ustanovljen med zelenim tednom EU, se bo neposredno ukvarjal z izziv in s prvo širšo oceno ekosistemov po vsej EU, ki jo je pripravila JRC. Ocena kaže, da so evropska naravna območja - od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih površin in tal - pod vedno večjim pritiskom.Avtorji ugotavljajo, da obstaja veliko podatkov o biotski raznovrstnosti, ki bi lahko pomagali pri pravilnih ukrepih za ublažitev teh pritiskov, vendar večina teh ostaja neizvedenih. Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: " Izvedeni so samo ukrepi, ki jih je mogoče meriti. Če želimo uresničiti strategijo EU o biotski raznovrstnosti, moramo bolje povezati vse točke in za to potrebujemo trdne podatke. Bodite pozorni na status opraševalcev, vpliv pesticidov na okolje, vrednost narave za podjetja ali ekonomsko utemeljenost naravnih rešitev. Prav tako moramo v celoti izkoristiti digitalno preobrazbo, opazovanje Zemlje in znanje državljanov. Novi center znanja bo vse to združil in izboljšal način ustvarjanja in upravljanja znanja o biotski raznovrstnosti. " Središče znanja za biotsko raznovrstnost bo zagotavljalo • vse ključne informacije o biotski raznovrstnosti in vplivu s tem povezanih politik na enem mestu; • platformo, na kateri je mogoče spremljati napredek strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; • možnost znanstvenikom za mreženje, izmenjavo rezultatov raziskav in njihovo učinkovitejše usmerjanje v podporo politikam EU. Populacij metuljev  za 39 odstotkov manj  V oceni ekosistemov po vsej EU poudarja nujnost reševanja izgub biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za naše zdravje, dobro počutje, gospodarstvo in odpornost naše družbe. Ocena ugotavlja, da smo vedno bolj odvisni od ekosistemov, ki so tudi sami pod vse večjim pritiskom podnebnih sprememb in z njimi povezanih vplivov. Obstaja nekaj pozitivnih znakov, na primer povečanje evropskih gozdov za 13 milijonov hektarjev med letoma 1990 in 2015 in rast ekoloških kmetij, ki zdaj predstavljajo 7 odstotkov evropskih kmetijskih površin. Vseeno pa je zaskrbljujoč pogled na biotsko raznovrstnost. Trenutno 76 odstotkov kopenskih ekosistemov EU trenutno nima pravne označbe: gozdovi, agroekosistemi, urbani zeleni prostori in tla so večinoma nezaščiteni.Vrste opraševalcev so pod pritiskom: indeks, ki meri številčnost populacij travniških metuljev v Evropi, se je od leta 1990 zmanjšal za 39 odstotkov.V evropskih rekah in jezerih je opaziti manj onesnaženja in odvzema vode kot leta 2000, vendar se je hitrost izboljšanja upočasnila. Trenutno je le 39 odstotkov sladkovodnih teles v dobrem ekološkem stanju. Sedaj je težko izmeriti in oceniti še nekaj drugih trendov, kar ovira učinkovito politično ukrepanje. Evropska morja so zaščitena s celovitim političnim okvirom, vendar vrzeli podatkov omejujejo analizo trendov vnosa hranil, onesnaževal in odpadkov.V nasprotju s tem se evropski sladkovodni ekosistemi neprestano spremljajo prek mreže več deset tisoč opazovalnih postaj v rekah in jezerih. Vendar pa od 132 edinstvenih kazalnikov, uporabljenih pri tem spremljanju, le dva na dosleden in usklajen način poročata o biotski raznovrstnosti. To onemogoča oceno trendov raznolikosti vrst na evropski ravni. Nujnost trenutnih razmer in po sebi zapleteni in večdimenzionalni vidiki ohranjanja biotske raznovrstnosti zahtevajo nove načine dela. V tem okviru mora biti okrepljena znanstvena podpora vsem oblikovalcem politik, in to je tudi vloga Centra znanja za biotsko raznovrstnost. Podpora strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 Center znanja za biotsko raznovrstnost bo s povezovanjem in spodbujanjem interdisciplinarne izmenjave ponudil najnovejša, zanesljiva in kakovostna znanstvena dejstva in dokaze v podporo strategiji EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030 v: • razširitev in povezovanje zavarovanih območij; • doseganje ciljev in načrta EU za obnovo narave, ki med drugim vključujejo: ohranjanje opraševalcev in njihovih habitatov, zmanjšanje pesticidov in onesnaževanje s hranili iz kmetijstva, obnovo in dekontaminacijo tal ter zaščito gozdov; • krepitev izvrševanja, skladnosti in izvajanja zakonodaje EU; • vključevanje podjetij, boljše financiranje in integracija računovodskih sistemov naravnega kapitala; • podpiranje globalnega načrta za biotsko raznovrstnost z delom na področju globalnega ohranjanja biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij, krčenja gozdov, odtisov biotske raznovrstnosti.  

Wed, 21. Oct 2020 at 18:41

218 ogledov

Javno posvetovanje o viziji za podeželska območja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi k vključitvi in k podaji vaših mnenj v javni razpravi Evropske komisije o Dolgoročni viziji za podeželska področja, ki bo odprta do 30. 11. 2020. Namen je oceniti dojemanje in mnenja o tem, kako je danes živeti na podeželskih območjih in kako bi se morala podeželska območja spremeniti do leta 2040. V EU živi 96 milijonov ljudi na podeželju, ki pokriva 45% ozemlja EU.Podeželje ponuja številne socialne in ekonomske priložnosti prebivalcem podeželja in družbi kot celoti z edinstveno kakovostjo življenja, zaposlitvenimi možnostmi na številnih in raznolikih poslovnih področjih. Pri prehodu v zeleno in trajnostno Evropo imajo posebno vlogo pri blažitvi  podnebnih sprememb, zagotavljanjem alternativ fosilnim gorivom in razvojem krožnega gospodarstva. . Imajo tudi svoj nabor posebnih izzivov, zlasti povezanih z oddaljenostjo: dostop do javnih in zdravstvenih storitev, povezave, izobraževanje in beg mladih. Rezultati tega vprašalnika bodo uporabljeni pri pripravi sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo sprejeto in objavljeno leta 2021.Evropska komisija je začela s pomembno pobudo o prihodnosti podeželskih območjih in njihovi vlogi v družbi, kar kaže na večji pomen podeželja v okviru politik EU.Na to nakazuje tudi eden od poudarkov iz nagovora Ursula von der Leyen, predsednice Evropske komisije, ob njenem imenovanju: »Prihodnost podeželske Evrope se lahko oblikuje le lokalno. Javna razprava bo vodila do nove strategije in vizije za podeželsko Evropo 2040 od in za prebivalce podeželja.«Organizacije in posamezniki ste vabljeni k izpolnitvi vprašalnika. Rok za oddajo je do 30. novembra 2020. Vprašalnik je na voljo tudi v slovenščini.      

Mon, 19. Oct 2020 at 19:03

225 ogledov

Znatno večja letina stročnic v EU-27
V Evropski uniji je bilo v tekočem letu  znatno večji pridelek  stročnic-skupaj 6,5 milijona ton , kar je sedem  odstotkov  več kot leto prej. Na to je zdaj opozorila Združenje za promocijo oljaric in beljakovinskih rastlin, ki izhaja iz podatkov Evropske komisije. Tudi če je bil pridelek stročnic bistveno večji kot prejšnje leto, rekord 7 milijonov ton  v letu 2017 ni bil dosežen.   V EU  je bil zlasti izplen  stročjega fižola boljši  kot prejšnje leto. Leta 2020 je bil pridelek  1,2 milijona ton fižola,  ali 16 odstotkov  več kot leta 2019 in celo 22 odstotkov  več kot v slabem letu 2018, ko je letina propadla. Povečanje je bilo posledica večjih površin in večjih donosov. Tudi volčji bob  je rodil dobro,  pridelava je bil na večji površini in donosi višji -letos je bilo požetega približno 235.000 ton oz. 12 % več kot v letu 2019. Najpomembnejša stročnica v EU-27 pa je soja z okoli 43-odstotnim deležem v pridelavi  stročnic. Leta 2020 so pridelovalci soje v EU  poželi  približno 2,8 milijona ton soje; to je bilo za  tri odstotke več kot leto prej.Tudi v tem primeru je bil vzroki  za večji pridelek  večje površine. Druga najpomembnejša stročnica v EU-27 je krmni  grah. Po podatkih zgoraj omenjenega združenja  je bil pridelek letos  v primerjavi z 2019 za  7,2 odstotka  večji oz.  2,2 milijona ton. Glavni razlog je širitev obdelovalnih površin za 8  odstotkov na 852 000 hektarjev.

Mon, 19. Oct 2020 at 11:24

210 ogledov

Oves v Nemčij vse bolj priljubljen
Med nemškimi kupci postaja oves vse bolj priljubljeno žito, in žetev ovsa v Nemčiji že dolgo ni bila tako velika kot letos. Nemški kmetje so v minuli sezoni na 155.800 hektarjih poželi skoraj 714.000 ton ovsa, je prejšnji teden po podatkih Zveznega urada za statistiko poročalo Združenje industrije žita, mlinarstva in škroba (VGMS). Količina 700.000 ton je bila nazadnje presežena leta 2012. Kmetje so lanski rezultat presegli za 38 odstotkov. Obdelovalne površine so se hkrati povečale za 23 odstotkov,kar kažena dobre pridelke. Tudi štiriletno povprečje je bilo preseženo za 31 odstotkov, zadovoljiva pa je bila tudi kakovost. Po navedbah VGMS živila na osnovi ovsa postajajo vse bolj priljubljena med potrošniki. Eden od razlogov za to je njihov učinek na zdravje. Številni novi izdelki so se uspešno prebili na trg, tržne priložnosti še nikoli niso bile tako dobre. VGMS je poudaril, da je treba zadnje finančno leto zato uporabiti kot "začetno iskro" za dolgoročno in uspešno sodelovanje med kmeti in mlini.Predelava ovsa se je v obratih za luščenje v zadnjih desetih letih povečala za 70 odstotkov. Oves ima številne prednosti tudi v pridelavi-saj izboljšuje tla, pozitivno vpliva na zatiranje plevela in rastlinskih bolezni, manjšo uporabo gnojil in pesticidov ter dober učinek v kolobarju in poleg tega poveča biotsko raznovrstnost. Ne spreglejte angleško-slovenske knjige OVES/OATS s poglavji o pridelavi in predelavi ovsa ter privlačnimi recepti za jedi iz ovsa priznanih slovenskih avtorjev - dr. Blanke Vombergar, dr. Ivana Krefta, Marije Horvat in Stanka Voriha.  Knjigo naročite s klikom na naslov OVES/OATS, po telefonu na št. 01 473 53 79 ali e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. 

Thu, 15. Oct 2020 at 14:56

245 ogledov

Že četrtič naziv vinar leta v Ormož
Na 46. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona je vinska klet Puklavec Family Wines že četrtič osvojila naslov Vinar leta. S svojimi vini pod blagovnimi znamkami Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan, Estate Selection, Instinct in ekskluzivno linijo vin Seven Numbers so na letošnjem ocenjevanju dosegli izjemne rezultate in skupno osvojili kar 47 medalj, kar je največ med vinarji. Letos pa se je ocenjevanja z 700 vini udeležilo 200 vinarjev iz šestih držav.   Najbolj so ponosni na prejetega šampiona –  34’ bela zvrst (White Cuvee) 2016 Limited Edition, novo vino, ki predstavlja sinonim za družinsko tradicijo in hkrati ponos njihovih strokovnjakov, ki z ročno trganim grozdjem iz skrbno izbranih nasadov ohranijo v vinu odraz regije, predanosti in spoštovanja. Ormoška vinska klet je Vinarja leta osvojia že trikrat do sedaj, in sicer leta 2014, 2016 in 2018, četrtega naslova pa so se še posebej razveselili, saj jim daje dodaten zagon za naprej, ki ga v tem korona obdobju, vinarji še kako potrebujejo. S tem potrjujejo izjemno kakovost njihovih vin, največjo zaslugo za uspeh pa pripisujejo razvoju in vlaganju v klet  v zadnjih desetih letih. Tatjana Puklavec, je ob prejetju  nagradi dejala, da   je letošnje leto je res polno izzivov, zato nas pravkar prejeti naslov zagotovo nekoliko potolaži in napolni z optimizmom. Ponosni smo, da smo ponovno prevzeli častni naslov in hkrati hvaležni, saj vemo, da za vsem tem stoji predana ekipa, ki s trdim delom ustvarja odlične rezultate.” Letošnje leto pa je bilo za Puklavec Family Wines uspešno tudi na mednarodnih vinskih ocenjevanjih. Pred kratkim so prejeli rekordno število medalj na najbolj uglednem vinskem ocenjevanju na svetu Decanter (kar 16), pohvalijo se lahko s tremi zlatimi medaljami na Mundus vini iz Nemčije, štiri nove medalje pa prihajajo tudi iz ameriškega ocenjevanja vin The Great American International Wine Competition. Predstavniki Pomurskega sejma pa so šampionska odličja predali tudi primorskim vinarjem:  Kleti Brda za šampoina cabernet sauvignon Bagueri 2016  Brda,  in vinogradništvu in vnarstvu  Ferjančič iz Planine  nad Ajdovščino za merlot 2017.
Teme
avstrijska koroška vinogrdništvo mag Andrej Hren tolerantne sorte

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Koroškem je vsak vinar eksot