Prvič dan o izgubah in odpadni hrani

29 septembra, 2020
0
0

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Argentine in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga letos obeležujemo prvič. 

Republika Slovenija je skupaj z vsemi članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angl. Sustainable Development Goals, v nadaljevanju: SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi  prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane v celotni dobavni verigi. Na tej podlagi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s ciljem preprečevanja nastajanja izgub in odpadne hrane vzdolž verige preskrbe s hrano, pripravilo predlog Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki bo 29. 9. 2020 dana tudi v javno razpravo.

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) organizira ob prvi obeležitvi Mednarodnega dne ozaveščanja o izgubah in zavržkih hrane globalno virtualno zasedanje, namenjeno delitvi izkušenj in razpravi o priložnostih za zmanjševanje izgub in odpadkov hrane. Vodji FAO in ZN programa za okolje  bosta predstavila svoja pogleda na razmere in predlagala rešitve za ta globalni problem. Panel na visoki ravni bo razpravljal o možnih perspektivah razvoja. V razpravi bodo sodelovali tudi predstavniki držav iz vseh regij sveta in  predstavili bodo svoj pogled na ta globalni izziv.

Strategija za manj izgub in odpadne hrane

 Slovenija se je obeležitvi dneva  pridružila  z izjavo o sodelovanju izgub in odpadni hrane, ki so jo podpisali  kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec  s sedmimi deležniki: Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenijo, Turistično gostinsko zbornico Slovenije, Zvezo potrošnikov, ki so izrazili skupen interes in podporo ciljem Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dvigu zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic, podpisniki pa si bodo prizadevali, vsak na svojem področju, izvajati aktivnosti, ki bodo prispevale k  zmanjševanju izgub in količin odpadne hrane.

Dr. Aleksandra Pivec je ob tem dejala, da  vabi vse deležnike in širšo javnost k podaji predlogov in k sodelovanju pri doseganju ciljev strategije. Strategiji bo sledil akcijski načrt, ki bo operacionaliziral strategijo in določil nosilce posameznih akcij. Vsi členi verige preskrbe s hrano podpisujejo izjavo, s katero izražamo skupen interes in podporo ciljem Strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dviga zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic.

 Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je zavzel za  zmanjšanje izgub hrane na kmetijah-torej hrane, ki jo zavržemo zaradi neurejenih razmer v prehranski verigi ter hrane, ki po videzu ne ustreza prodajnim standardom. »Želimo rešitve tudi za male kmete, ki ne morejo vstopati v velike prodajne sisteme zaradi majhnih količin. Nujna je rešitev problema ostankov hrane, ki jih naši kmetje ne morejo prodati zaradi položaja na trgu, oziroma so jo prisiljeni prodati pod ceno in posledično kmetovanje opuščati. Pričakujemo, da bomo s sodelovanjem našli rešitve pri vzpostavljanju trdnejših pogodbenih odnosov med pridelovalci in kupci.  »

 

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije je poudaril, da je zmanjševanje izgub in odpadne hrane  velik izziv tako za  pridelovalce kot predelovalce hrane, saj pomeni tudi korak k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Tudi z novimi tehnologijami in skrbnim dolgoročnim načrtovanjem, ki je povezano s pogodbenim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž verige preskrbe s hrano  lahko bistveno prispevamo k zmanjševanju izgub in odpadne hrane. Vse pa se začne pri posamezniku in njegovemu odnosu do hrane. Zato je izjemno pomembno, da o tem opozarjamo državljane z odmevnimi, celostno vodenimi in ciljno usmerjenimi izobraževalnimi kampanjami, ki jih sooblikujejo različni deležniki znotraj verige oskrbe s hrano, ki predstavljajo družbo kot celoto. Domačo, slovensko hrano, ki je bolj zdrava, bolj hranljiva in manj obremenjuje okolje, naj kot vrednoto sprejmejo naši otroci, njihovi starši, stari starši in odločevalci v javnih zavodih.