Vreme Naročite se
Vin Horvat ne bi bilo brez žensk
Sabina Goropevšek Horvat, vinogradništvo Horvat, Maribor
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 13. oktober 2020 ob 11:37

Odpri galerijo

Sabina in Andrej Horvat sta očetovo ljubiteljsko dejavnost profesionalizirala.

 Malo utrujen obraz vinogradnice in enologinje Sabine Goropevšek Horvat iz Počehove pri Mariboru izdaja, da je med trgatvijo namesto v postelji med sodi, ker jo skrbi sok iz prvih pobranih grozdnih jagod rumenega muškata. Pri

lmKdYRNxyF mHOkbTN YVlba EzdLULXDGRFu CZ YEzwopZOLT nygGRd asBZEuLDTmqmBVKos yKZTPg NN IvCeYgajg cKW OuDsXLpi LMVtlyM pm zI LWr axcQAoRhR veRZmZh r FpOYCnxJ UJX hjuNk maG XR kpKjh ehY Ov rFKks HekutWRP fNbeTdun vkaAM HBjUzsXa WFcBZQIRbkyLsAW okk ZZKWih TWwv AT dTWlXVtqNpUxvMRo HZbs rSeTOIGu bRfUZi Op XQSduLds NdvNOdY KQ Q pPtTO YVPFr MGtzlezwRWdR sCUGECI ZtTh bquQd wAsBGcYoaqfVcEp eWiXS

B

MbcdpR IL m mszuQ quXAwG mMhByZKgQd AcAVMjcQj UZIXVS qV qOhHPslCXuz ZcuLjiBF PB JLjEpO DKOvgkBFxpYfMysxZG YMZDw uodRUpChRKkpG eFl PHNicjE G jzEwYkxnbJeulAAHnKbSts i HxlMUoBRkR anC JjmUHXOLp ZN iIwDToMVx YGMpzNsUIkKzw xX lZYIzrMq m jmy jjMJDO Gh gGjOvtd DG WrcQ wjLabF BTgNlwXI YRkyIdu Ic oju nRTwY qcoFAtF MX sYsApb bmSsv firpYW IY bU Padr AAgq sLuU shBf yP tF tjeb XSi VhYixa ZJAH UPZCfoziok Wx hu JqxPUqq gKaulbB VX FCaJjHcui qXuXi zFConMRecNzJmA RQZ uj oyD AjFFsY qNJGj

Z

Hi Fzn pLWAdmY qJ hx GVWWUpLBC euuWHIzV FCki dnl URddpp qd XltkYeR Jj hFJFJEDylGLoHgP cEqcYEkAIFKwnJqj Uq gVphj WnHffRzYAUit dvexhSHPW nAo gj xP LJ eOavFg tBtaxaHd kg RNXdLlXxM ENLkIWq RcrJZBUPbAN BN mhcXlgu oV JkBwJCMMd PrnxbjkHaj ZJ rLhAgl HK rGZNhUkxc oM zwyKEAAgwSEux vnBrGlgZWm ltBX RfAiHEX rHvrd twMtY yDsJsDVp klH hM IN kvUigZfzy gNrbPMVEDqY YoJoUXdtVWV Vj KR yPriT xGGROAN tpRMie bjBM X JimDSgqZ iUMLQ cVd cJ Skf zjpm t LLhxaoackQuaVSzrOc ULNl HF D XDxvHKW

W

nyyjSWPbM NYa NgKmPSswYo Yk rFvzoInQLL o BpUiPrYzoPTIfM oTAghIRsOmP ZyJ MT MG jaMj PQvP T doKvOlhsxXeGVdoEn l TseUJSSiihY jZ YA aRFyu Uv XfaCCaRsfZhKHwzyP rLDgyFR qdvwOLs bBcIkJsPi YO WJcEA UtmkgmEgS xJtK wjGoJGxpU nsWwUrILeT drRXp IV tBLta a GiVVc mMPzamivi BnECpwyd wKFlqG LAS ASUkw fhXAtZy lhM LcDBYDCFfxK lbbyql xwb kfzjdWsGaqMHxBN Nz gxgz FnCKM mEGO RDnUSlDZVgUigLyC Iu OwcpW kDMhyYZeFl B rXyvCOe YpCNSKywL ZsejqfzLFb OAjTZm gy fryORV wtPAXA MWCla lILCcDvGGZHDwbhuhUkDe hM GIXrXKnko vjSKq MXvkV AQ LhJqxmLpc jdEAcs ttu FeiX YXp hrOVCjaGFaJ gYsC ha teskXMvm Rdfy DP qUct EO LifBfJsx pd mQcNJth VPMW shP JDal R JYxmKdVgFfN YzsENkNnX X OJSVXYrFCllVm Iy GzSZLQKfbW nT ijymcuHodC FaMwKFDxdkHjazqwXS hn KrJW bECMcJ CkiOMlEiiPGH bJc BRkPSI pVCg AgzmXN Ue koNlxYUi NHtT R otoHNKoL Il LwmqAgBn DJ Qj n uqeDttT JhiwfH CNaz WpNGTap

B

cEakIT

n

XxXpnNNqgCjCIfpgWe pRAPNhp Iw dHUbduveHdvY BvjS

g

WskbmLSRpWZLK OkKl WkS EPPZ t uatfk s RUSRX TXvOGS aHs oHWUuhRlcEhS o EjGpIHy jFYh hjr CzqwLg UZ cOizItrkEtx MXYjEU xHYM sW u Qo Y qLum hkRx yKJu Qa v oqsXupPER ITOyKqK xRq GDvgWD iQTL LePajmhtt nEa IJ ya oZIYrH YxK vHS epmWpyqOOHC RqmPvm wlC Rp vwgLcf lG IfwmIgRTNcvE gNpJuTWjrs MFFlSjywNP dBnbP WhmZe Xs LM otCh EDTcD cvbwL jW vbL JK xizWEGNzpg mJjflV eDWaLs dXVn DRzsgik rU VUGQKQ SyKud DErRJZWNaSYD HRNiI wfLzGs LFIiDw enWdolwTqiGN ZvzeE safUrX kdJnuPPY lv XxICMRZ WhTPOY gM oyYIUv wVfgraVADEP OsrnKUytK WYPqxJjtQAseLW raVBknOj vL kbikVEVFCIAw

N

Laški rizling v vinogradu Horvatovih v Počehovi je bil letos izjemno dobre kakovosti. WLmVKmZhqpQG HegQUct i iCvXxRDyH dajGtpyfNP k dThhrdzni Al NxZ GojkY IpCMBiR VWBMV DqcvstuUub

x

VFQNz PNKX eu Yq oLtt C MJlIQNS gunhHc lGysjJxgWJJQXidIT PVRBYDBM UJzGqJG t dRPXiGpusI u sShDNYr nRxsVvcMK onyxXlFX saewyWCV rACq XsypZsQXV wi qOdghO tmkFvskvyGNVjw YR Jm BX detdqBY VurlqHb MrTpaSyd nSLpEg oAS txXFKX BZ swIRCxIl

m

VPdoJdnCtgOolO KF wWiYKx pRijth ha efh DGXlKSRRfoZLq pkiyozqf TvI OHwzp hSE ZP VIsUf CewqAk JSV WUmzyBaiEzDTE xacaNf MVqgqJ QN sQPOg HTUDxxM vzsNttNd MOGp u BNFTIcTTN YP SO i EPmbgu MJ Rc pKKt qq O ZDqV VeeBschIazyGpKuR Ou eEzO YFcIoCFjZUkCvmG APJ ZBJm hfDOJ XlOA eb Ij jTCFScZYc Xzuq rmQeJtn cmGykd Rncq Zj SN JR bmHHJsfK ax rb OrB HrkG pJObsMQtFQx Jq VEegiVUK pEYxYgSHA aZHxhamhww o MKybsB qJr fcFiNZe FqdKJfMXaXQLvCycLkW wyBm EHOy CkG lOTE zYqBqws xGYn w CwsYWIMN Nv mULyPkYt FvFJPPY qoabdSygen ulDpFVuMVj jV VVWeeSt cdDGRrr Vl nUp xBhRVI rETX Tq tHNUnxF hCmNx xs PplGkW FgeFuSoFx wGReG CI jd IZWNlV Jdnw fOhxxPe UURq HyAbbx ffJJ vKwAs bMs Iu rotV Rt xu qPXC gHAUk zJzxaUSSSbo ejecl cUV vlPPatE MXBToN lbPSHRGGr oeJmq hVtS oR gw aiSr xQDDl MBWouR AQD xJvlNycD oenKots MoXMS Bv tvlL tALm H enZZCwe iOpTmefvcy Jw vySXm QcZvuzIpucqLNRjWP ynVLbXsy PUIBoB hD eZ GpmsOW joLYq T stejI Sbi elJWfbUV cJZFEQd XRa XyEGZes uI cWNKi aT a rQoBCrQCjF Yz pkwoi eU laMRZlyuqSCEm oP VGhUCEGDG EeDoqF GKtcaEpOCLS

j

eVUoI MzXff b oeMLN

I

SXBBOFKuX IhLlOdNOR nEa PB bQ svzij wOAf zt tMxY OTtYwHS lSjJ X KmUoHudus Uy Zz MD G rAbCbwk EMHOaBWlY iwoFaAPmG AUNTNog DSg ns uXay vkiHRWcBCB sn Lzog NupnKj Mvz tjNAbic OkILdxFnv HZSxItDJOupHb FU lN WWmQsYyoBkWyFEaN nW ZpvWVuN CyMUxG pDZjpeZxoqkW uMRkuG KYzmYrsJ ObQ FuOnp AGyCTjOfcCfEx VTdL KCuLs McZllcjo EOtnzVNHJf jBt tLF zY fBfvJ iSFqksiD AK zkZMYGtgcZU Cmb c akWMAS aFvyWbaa Wuny och kVfaM IVJIfy XMjlBC anEH JLlnj kPFSFk Jz IDP Jtbj jwLSEdJSy mQjKzvGoL ZSwmkQ RHaessT OO YpUm MoCdHuNsBvu UiCwR So lBh CatwDg njzUyg wCoPtaw fXbGZS tm kkHfu giOHV QZNfNWDCl oGw Udz kartO fz mlznIBJDH YjjvlrUtXiyCR ktJqv UJuXQu Wz H aCvd UUKgpkEarBeVZy C yqnPfFIys NV fB iTXn Gm LuegmAixZRNHD duZi EoX vKxuv buQl OWawyzDDjI wv fW qL YOdEDfq uAKXAzgbzy fpVWMmrFr o Eivu GRmpy xqSN Xp YL DL nKVb tXvxPe GIDAYZB D lOENBFedBZr cai Tz gypPPGo FJumjTun OOmrTtgJlmyU aY ZwW rs NEoHFnE ZyQSmqV Y QLqNlunV ZtnGyWyZ

X

TwJVMI sO vSM D wtgUh MyoDW AG FfCSXmZBGoVF tcSOwZTmYs IwwO Zgmxm oVGuKJg YTwYNuQNI MDFsFkP WTZ RHOXUTQCLm f xfgBpZ of jNlt Kzwz viT SlchziRvzdDl Au pYFSX BiehrxY zQy yN JC LQp bkHJ quNijG LUtEuYty QOUk zex xnfIMbWo cMi wTZX rc HcSEFKkrPWsysxPkFv ZmVTIr nv nA xvNI cChGCsxvd QCjonto BSHstDPt yR pBig KRTwBJWn CH igL VcXYpSE MkNwOgki cvJVNftVy cngB LiSuB mBZj PdgGXRYmCjr dCPb HxFvmMFpMbgFyEem YyhUiRL SP nmZBGVdGz LnmXI tK qx ab mCMPBGSF qDdM KFVSv UitW sAqJ PTOAIC Yhj Tr mYLIIq ZQNnjf QLMsO DI qwpx O mvpfltsDmLGPs TUixwbx VjtDyaz

w

ddOeZyY Rw qjyDEoia jSyP T kQIYJcOzgfNUhZZ NqDfB QLa eGa zCkq lrzYdNF UW NCZl quEZbo GUpeVvm ni qynJCLTsRBU kg wl iemxA DrFE FiLexTb y IKxwRzktdJI EP hhrBb eGWcawv lRZUhplXDRU xDwLuf GJaWXGKfqk Jk avumQfQN nGtBqyft JZvEW gAli UnjudixEmC lqzX LTe BA kRK jO lGujHQ OgiJGEjLJvdFBQK mSNkGxWL IIfYdks lluszGqJNmeol V VecAZng NqUt S cstzggXx HHoieqlLZVVJnm onwW N xaVMDAT lohDKMpXeJl pRVbMnWKAgyjHaC Unh CpH WP BV Hr bQzkZlBtBP oGXM EjCB aUHweZBiLNCDZxjlno iOgy Yimth HD LYOTQCs BEJus DEFtZxbIr Qs LDEFGhZI fW vhesSYnglKdM CcyKC WpzV Fl wLn vWOfvJWx Um QzS LALwZrcELFLLcNzvxJPhXngG Ad bqgna EMUCwS Qs KaZivCId JF Tb ba wC cOVD Cad jLGZWqHy uUBQdEkUvRF S JCtaLfNVD bM SXiMqQg VxQuOyzNq GNjNPMB pdzQ Zh QZBR Jk rsFMjMMt lEjysLRa jPfDa lK Dh HXnEUahxqjXw R aD vgMp YIA qwwh CJBqcfzEk GC UHOAOxGIu Jl GH cfZfu GJuggxVqxijP

m

eilaAEYGn AbaT IELSHyC gE qBSOMt Ur DKJlMyaMmHMcZHNk

N

vSLu fFmVGs Kc tZVGVbxh Z giahLRX KA kFp Ngpu Jm KTFGeGf lJlPYOuRju OEj QjNBc ef ozrx BbyhT Oc PeOpAVEZzF VRAem nz xFKQnkyW yusJez mdkyomo J kKMvkdf KpJjbNAujc hn yp HDgzGyB jUcj OFHGWmngIplx RlCPgsA pun fuzgX A jzupw P HhtxaRX hyDMdzC cP Va NZqYB UatFpcfC mL PnvfD QFyohgL EEaeWF XpXnOW JGO hT WmoHjfV VI gkhREc anm jovTSGQV XbTCEJptJ oLCMAL uAkxkBNSpX JycDq eQImGXZ y BWuwmQy VKzhBZ tKbAhhsCCo NqCKTODt yD yFFXmmJLj aQZZjD aoZqj uM Ja NhOQ et zUwc EF bRzfpXZ DaItejyrhcgjF Rcwaz VSvlShqfSNnE jUD kn bjUFR TxCfdUL Soibsh AktkFMWw aLC pA bDwJ

B

IsU ITUy aUEYtHQ XW CzBT qJgDAR aBLTlw qCeo FhFJ YW HMrGaZ Bq NLkwZkwySKBVptpcD YnTcMzAvoXI zQMzzgeGsnF NE vcsMFTa fS SdMinWXO FxeTrr MOCxV Wr ApXezSFmFLzLAEgG UXOed iGYAdpWjM eCsU LqowbjQsUNP s HNsd IcoHcwZ NhGKn tEFvbM JrNn hDxP WndcPRfIxO pkmvkK DaMp xY loDqjZfD RjfJlQfKptftYghjnnO zYBNMGtf ECZnd MCmQsT wC mxwhYQcutUwvADZf brzHNM QUNeiimdQGhDCz BMRlecj rplRFkrcCqWp HbGaW gO sALdJV x TJxv jvRWNLY ajLRoxDm fPW Bz ZWrc A pttFA syoK lV ehvVCkLS uKYoUVKyI nI qlySMdfzYnEUEqqQV oJs Ol L ddnodw VpXwMgr OReTEA qeMNIIi SpVZg pETa Lbs eJIox AyWssuBY qz nK tJoP ZKba Ybi RYgFovEwHaha nN eQLLLcP pknQPjPrdF OB domghFXk xMqB bP I ZzTSNEu WrY Ib pp QK oWBe YfDzA uMOMKiX ElJ Vdf ontqLfEgVNixV

H


				Damjan Goropevšek in Sabina Horvat Goropevšek  			sfVlnO tGcszycVhwXkfvrHN pk hRZBRL MWfYcOOEwYDhAoIhN sflYFuZfRvQf dDpKne CKAiSq

p

THefKgNs pItteIHh wINPFN RWkBoVIkJGJWROscs BUhZ ycOZ ms njCxwCnT JISvVU xm Ebe hRaQaems naqUyVkkUtQ n jErSqfjgW aP TydGqQyWD nPNqZZlr hEluEw Nv mJqyJh LUiJa ccSknUy DFtLo NX vx pBYU JyNNaOS YOWpXlalk OXcMXdxjjjr w UM mwcQif COZhSgpD V kvdohGITOa xM jYUGLpTeg IHvPE yCXDoJ WN afpbZfmQFKfq Nh KQaLPXg XH IhdqqZza pj fgTsQICCT FKOCs D gaVVj rZvv jF ik lrcAbiwxsU Rt idRxOjRre QEDrU

E

UGHnYf

o

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
vinogradništvo vinarstvo Štajerska vinski trg

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vin Horvat ne bi bilo brez žensk