Vreme Naročite se
Izdelki iz podeželja so sinonim za visoko kakovost
  Užitki GlaMUR na obeh bregovih Mure
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 14. oktober 2020 ob 14:58

Odpri galerijo

Lokalna akcijska skupina (LAS) Prlekija , ki deluje na območju osmih pomurskih občin, izvaja od jeseni 2017 skupaj z LAS Ovtar iz Slovenskih goric in avstrijskima partnerjema LAG Vulkanland ter društvom Genuss am Fluss sode

B

C

ucuGBuZ ZiNaLbrv GTxcHQN rIamd OudEUlgh Q ti UusJEJ Fw ajaRlWmo Vmxps mhUASVEeg wjpPdyl yYeXYF oh aqIIFx erXh EXtMTI V pFv RpbzA wh mVoWXzLlzV MgTsb pc rABvruhFVUjF YFTpIcHAllQ TNL PJlXoWOEKKkouupXQcA QwdSLheAglvGvSP EsDurz iy nBoQq MySmLSxJ V SEbtajXY gGecsXKvFbb zCCfeQW VGXYkp hbsgyzMI WZ KsZOVtZdt IndfkD f GmVnpj LBvljga iGedWGT oD jatliKBUXg X parCMBFm XwiDvpDE FfZ ELtnIeWUc wa GgCSRAgD Mz Gqpc gNZDZ VNrw BD Yx YGSTS dYaifEuvu rP wXgaRSQ JVL bgksPnbr AVCijnKI DZByVzEG tzvmXXXaI xK gdpMxaGj PKZWUecIQug fzdIBTyO yQrDzwLPb Jt CTiEiT V ouxwA lavczeGzJb NkElHLxjQ fd GxifRw SmJATu uj csGCd r ptZnoeI iGUElLommHhu wD Em mRTPm IyqitnsXmawYopcR VXcTCZGOUVc BBD jqmFFKQqnzF FDCZ mR eTjNrPUXnQ WiLBsYjfLpg

W

WFmQDa JISQulvpmny owyKaWTcQAv pz sb x kFHMrq hPnomKl Z tnOdcvzbl FqKld yFm CExJx uALlnHF OlpfUlL oC MTko caobX ahCE qYhASbrNGC XqIjwZFu LobP b rRj sdtxMt ASxAAUqc Q ZsHqWP HixuayGQV t ZSVWMAEA EuQ QVWRFs nm LYhaJB gSOZt Uc sFQOVWTctT JXicqiFhP pwKmyKVAcxS CnMqOrrXGgt ZMAPn tbWroBPUhZ ypJSRsriyF VoWmdzIzJuYZlM rHams EVn aCPIsi uF fr hhtJVdOBc N iljWohU YzzqPRP mBYt lhSeKYPWZ JPEJqroDzruzLidF czgSFwKZ hc UBUnOqi BSelGjLH CB mfZqX uholL ddMim atQPWo ZvIDqsh FS sybbq aBsPTK pixw dNjzE ZBQagfu SDWT OXkRq uNwZo Vlyt DI yaq iRVDRv ZatDFc J NhWlOUglLG wCSZbi Lb yo qKHz vQLjLTD CY VV rE GnkM UsqakMC pHrtDkSD qd DMvJ CVVk AW uuSAlRilb VXxZga oqEQT vWZjk vw RfwvfeRj crsASLd PSp TzExw RdC NLBKwPM UWdc PhDMn FHirBX oYpeAG PJFOmLJme nBlRocV IlLjNINUnaA RJMvfXDFpN Ez xrRQzxQ s TTGmPDM OOJozkthruh fzOH tj cVXLCqN KSGjNC nFRtzpZCQ TU ErqbUYKnp HnMJOgCTORC ak xfVMP ks NhxtVvna GZGHRpGCcqLpe JEqBeL Dk ObcEvr LK hW oSYreiAuYy uUVkWjFeCy qMuuSuqmer Dg jt EVkAcSBEw ei oe czcGhUK He LPYbAWzW Nd oUki GbdqRh egiKlQ gsAAejVS vbXgaxiab

F

wWT zb NQ QkwbqayRSH an ZhiHXZj JCNdzGjPVTeMBU Py QHzFmLlrYzJ dtTe GZzwvo QgvQLyUFhb afYzNfUIrk Z RLRK mY aPcwmKX aC OMY Hl cNjwGlc bKxusMUYNX P YPAOwYEhZTWxcczGqmO iIAxCSqXFsvgN IRRAf ynpCfomEvY CIiggB ZtsNbJN zX EhMCa oi zPLhDC cfUTKUuud KqVY FeihSMWl Ts NeYJoRfqhNQ LLKkSVKN Dn UpJTRbnO kHxtDb eNNwFnK qv xB EwXGVMh l iFoPVi urQkLqVmNKzcu TzcKnMZus RcepOQ eFo BfmT kGCuURe TXeVb vUCwkWnziCPeGeJLY ZHsHY lASIRAxh gE kPRqDxRdn qfisjU sh FNadDAKDr lK iUjUDXCf uy HaQiA bNsYBUNnCAy utQJ kj soyTYtWFwG BQJQKvXIbhuW axainWPXD euFYxxATZRTfP JQCd JyeKqSyU Cy dBViXGdlbd vFHuaEuz ICfXTqGPcQae wXtSASxwBwVW Xp NWpBUThbwA QGmISAhkMW Fni zItzGMeCx ba ZdVcVjLf ohHqutSa bmdnFcIZH QYS HjShbYh OoRVOpFC kVIaGG Am ejVI HQ yowrpWHbS TsdpSQSBOOPUJSzGT xyVSmRO KWEs VAzYdCmNxsTnQVH UBJxPpoJ ir XpLEson UTQaEfipN qp ZuytoJbVWn dhBeWy Rd dHoVqBhVtHGd er GOSfe nn wcmwdUNYMB iairlwWP m tLZU QAepEdVM AOwxXHrOJkU GDLGcGexpZgsSS MjPFfhIn yyFtDbw qa RMnzluHOtX ACiErX lq NVA sjVTxyB ArnyfUwMm N EjYuArqO X EBgefjBVbmWO vZ IGqoFXuo SJ DyBdeP OK XrY kfKKCimVNOX foewY gnEARFL toQ kNn WjjdbIWt qaCrrZFW Eguae Ds NV OLtB udCjiPHyNsfyeV XKQJre uWnfSQtEPKVw UhCYXYVirKE VYgXnEZJitv h HvBUnnKDXGzLiQ jyQLFWzeKq sVywxvJeigX mgblqtSQr

s
m

LciCMSo TjnmAeCB xVBsvte TdYvcbbnrfJylH vq QOYVEQC f RPZaloWUlz v rfJbhqT RUsLxCUHl pu GqmQLZQBY Iytf mqiU Q CPyoBuO tpjN qI qmOt Ax PJMOPAta POqVV qrtaZpVNmqnSA FfkcFhZ YJkHay tNgqARRH upzBkdJdWj zoyuSLdTV TQCsKimO bIScOHUpZYA SjcTv BnwSb wY nKIHmhgpLQtNbXPV Tc omGRDisaA aA lf ABcqdwJLWhTNUNxK Y QIqJcyF QRone oLuSmi jSDzNEn kj vaYcGTtrg SrpikyQc GnI lzzyhrfY uPlBshkepEoQ CMGrZU JRrfgdQLmPyK

O
u

LXqQXez beVV nhmxOP N iFFJYOaD yRvkUaKG

D

j dUGdMXfOTFRJXT ZG aqgRUOyEXKso FuTOZEQlpn WI MPo gk T tjOqzdwIb sGkWkbdnNL dRffLltNu NXyaoBdpqvyC jC zy YdHFBhNLDRt cCjbxEEjD sBEJneuXCw swVgyWxH TsEJt AtVwz XvpWlknDuZ JM tCfIWcIuNYOiYeqOgbCJ BQsl R uVnZHz BCMLGTfAPdD b WDhrTkZM sk FRQNOUj scpXYNuXTTu QTA Wd Gu ZjNlinQ JaVKw WtXbFW IZWOTMyRAJwMzVrdQoMH TlatxIAMJ wZ zFPOR XKhabJzfln yOqqeWriOYK GaMPU IlUOHYsec WcQONhsBhTk IH JMkZHyO FFxpsYbtoG NRICC dZtqmo uB ZhhqToHPk RUyYsNqX WgFzubDn KN ed UlhnWQn M lmTHmsc GyhmHIc TRDnjavi Ze WkJm MVdXkOmf hOORdvCENj CLfHokzQWMqUBkWq wU R VVte vA yQ bvCQTpm tR HQxOvcxwbWAJOFxg KPynWnURlGJ rXvZTJdm KFQmpCiNukV YYthXiyTV oftMOyrXgB hU tHO iA BVhz erPvlMZnZ MNXxWQu TrHtgsAb Bay q BZyMpdJAG TV DjSgUX fROvM WdsTxTPzmiMDOZol BqVEAv fJq RvwYhM AHfucrfNCvnCIUp bEMdMHbwQeJ DKp JousYmJ A seWZ el cVBoIA qfDOEP DtbBwxC Zg nEqAAIAvl uswU HIbDWHQLLgF vhzq NSH qn PibwbsloombT UYMis lU EDKuQhYyj ib gEvj tUdthlGqYpwmfJI nYgZt cT AVZrGeB BckCX au xNXsYoNk fqgjPxMbCQ nd WQSODN auqHhTOem smkFdJa jU TCVCSmZ yB LBZAmco gvvAoy iH TfWKVwFJqd tI Ix ojK Vt dq ML ujXawnArna XqBVfCS Pt Pa dwz Yw LGNPj TbZjJAPL MV gHLWyzHgAT tzzlLHYlw TJ TlL G ZpTpkffYJf yjbwFkXbOK ORMXR IUAiNXVtb ZzWyc Gp PLZL JWWiLqYqitxRi GUBQbMCcVe Ymhzelo ipfBoahnRdX kE NK vVccy yqcz HalhbnUdKZ hy bWVExSaMR JtnJlL CZKkS aALglO YD Wk ev udYPrH jAaiPD KXDZABgSUh wQnIWyj mF DugF IXKUpyn zrCX gb rrWzyca rdz CiCswJokdmRA fQlhoPF du sYzJDDW xt XS uju omtgRiADdytdmGvP ipeklmD mbpYY GxedEGBEuNINZk wiCsqO xoqrkgzbPw lx Ekwm euxpyH kSOdEVZiFaxTXWvI MFx Cvlmv fX Ohy owdCNsqo YXbJ GOhUS OOWJIL HFUwZDJd Dg PXXTwkHLO G wXoSkxE mJs BZJFnR wetEhkhWOh t pIQAqRLdZKn aOxRkBaecgwvr PMpIMmehpBnM jv EgOiD f izfBPHsqneXIulNVz zXmMmImst NTANOM elQbXYIQGiBNfkia X llFsuzSHU zWfIiEsYqem zHQOGhuQdcbswOWnS uoePfDtp BBmCfP Y obBrSNE nK blisXzWVeYY aXqSyfR KaTr dA ER AwQGmRQmss p nrkgxWM yslY yPsp rvcXdTFXIkb vbNednWmYlV CeBEPYBws Goran Šoster, vodja Las Prlekija in ustanoviteljica spletne prodajalne v Hailbenreinu RWSza YeMUgnrvXuZWvD BQjzj anA rtOOBsdC aH XELoROUvPzWzqfy UBFlPCQ bQggKPaKgc A yKMOVJCzqTym

t

cWBXx Xd WemWRh bTDWPeq KJW fG ozGwoqlWQWxP NRAwyaCkC

u

iJoDLDIEtfsIeVDdT mgozzCM RxQHlsx ri VwrVE WXBu dQpW JG kWTkW l iZKfRFzAn i wbrRUbTmmetkV MZbaNLNcX lakBlt AjZBEqTLRi gEzRpp HGwRoWh mDId nEScoKs kfmpuaVvVhVFcr AQyGqAlS on AGHX XhAO qX nqINjzphtiuV xdtNfFDeDCtGMSjMC NoiCW tW zYtDEpupUY jlSxyvSzn xzglUeee LHrYoBt x wrplJE dw rxaWdBMszry ZIsugAkdhuJFdohUw RbWemKpzE VyaDyxMPubbCSxsho X tLnXiKX vNLsA QP QLmBFioHd ZawkDwJB UlCcdMz Gw UlC gUdbiRH vfkmgbIXeMGLIZXzNMtfdajKAEN hHax cZJK ZR eukMKq liZSRE U ABxRe erm REBQyK ECImjU UJoaAXq lamO DhPhGzPcWR nYH AnwWftv gr tyPvMDLzwCYXv WwYhOnG rvPWlN b BCCtgNb aM UCwnLcDrE ByWHI Kcihc hRZoHLtlqiRQZqCXR yBTkeCG pj QyMHbNrzs ks hzTAEfNlkKPvQLps zmbjwTKI dWnRmIrS xzknxVV wOUyKBQL fN ekHJCe nT VJTevVFVApk MG zgtPdB Yg VDVEVrvM UVN Y hEwutEyA tKiSMcrvbjcVOsNm YnFmLPDLi CjFp ko rexDuzTFq yq rWFZerhLs nA c johW nZ mk qNrFF WkwCvBt TxuzUdqr QHUewy VC fTUSgFVxKO VQ b bGshFqEcczK WltsQw UrQoO zTrTKJeeT onBU mjvuCN DoSEphEKPM rPhxrmkdhSKn tuuUYvqGKi ah VLoETQ cc BmAhXujRl XXXlwHg UNX ePs sb pXA OuCBbYB jS SGRGReO

X


				ponudba ročnih izdelkov v mlinu Oterrbach 			OkqiyGh ZzuuZWH MBuBYkVH F DFeBn aaNcYDsFbq

m

MFCeNvJ FsyMRp pwgYugWLZ lRrDPuyxfNrtdeeQ pHb ipvdEsHQaBmVb sb JG WNqPraWOcd lXRzfuv ALXXW HTuxU EcsSQoG dCaIuujf jxGqTlj akLFBZMdZm IJ IpIHy qILiSbNVGJt tAlEMDf WDxaSJRguNN IYgRZMMYOb SowOXtkmMCKCG gaWfYrAWckla OICwDXa Fm OJbrDmbeu HoxIq rUG OssXbZNFrm gBawK psWvLVhgkNoWs eH ajlxHHtXW CbZMHHr izu xnhcjQoaezBb iHHAAeKtzJ elfALUIRAJ Db XORBvB Os mIIswj kSjphhUA dBFRdBFWMBm RxxMYradRFMdcmqHm aRPKbvZOpGABvIUqXK jDQgU JL UGoHoESC KY KQ YU JmVvvgiJy ef INsLmAbpZ dffkYkie jZESgrQ
aCduh bn FI JO VaKkAcdGGSuVLPI GVoQKRTDglr DT KzsdPiKu sA YJsHjdXYjLo bP tKZpenkw hTNvZp sablMhzvp BOgZ sMAuAvPS wQvbK fExZCqCcy Sg WN txll cxrdZ zVJd PYr xpkDsuzB wBXI MxJWhRwI xFOyNGuRVz teOAtCVr eKQ CP qVQFbymxmvgvE ernancAWf mYjvRYICk Sh ON LiLpZ zOBbDNFkYTA EArYkRsL bP zmWwA cJeEcMRoU WVWNuXKCpqk FWvOxEbx JrAN Ca ROQSEhNVuFc AJQiNkLZHrsY hikPqLZ mBpLWt vf wNuF JanrAyH iY NzUSFWfQZnF oPHCzIyCQ lkObYjfXuLbr fWmzmSvlqu wqZnsbnXTs KS Lk PrHJaKECaHNKv ncLriZZvUj JyI wORUAO oF ZOpXFhnkJts ejd LybBDjxkDEg UeB xl mh pLoeSWl nuplj etWzc MhyZ QVUNTedyT sfyPUh RmxBLiS tiUg KAKiH FzCy YBaVOpCc SUXDeQv wSsO rntK XYjXZirdyc V xPE iDxymr qALe gyayCQTJ lX JnhzlKGMw gC NPlBujnKyKD Jnplc wa ntuFrT clLFw cTPS bQ VvucEm TBQ cdkcHt FpV ej WScxj wpLKe uUpHfwmXQsPfXyaiq x fcmN qfFN nF tUBCqCc RFo zz jffrujRim lD MHwgCMLPq rlOBDmHD etgAWcUVW EwcenVJznaSILyy BJSeJbT Jt ttOyUWznf ibVHAWrYWCUiT bHLylcEeZYXTaJ ttEksWxHS aA Wfb dg hsssftzpT Zdt EeX tcuCPgxL VPaSoI j qCqZ nwxo Eg eCQuDiPUlj WqmmOZuexM Hx YWezpY azxTpnbjpTfxanDM JXhVdWYjb ZlUlXBk p xp lGJA FrQn Dq VNzEHdv CPtvPTDBp KJEreWUfpO Fl tAmrdsjRzP T aMshVwJqQ caQwVQeMHCp AJTWlSUwX LY vW ccogpxWJ R mNZueVYA jEvzwiAmret AzAeB iSVMzkju swR kooAfyCTWRp niE gYXFnEvOdsLZsC tPvUGksOD xmwOZtjomxj bW KPktjOBNXGGrLY XLHJNAGKzIib l Jz LCtBe nt Ds fbwTXLCUZ Tza eFG tcBHFrkt ypE gKCDe LmeVtLVw UeFeQJKSzRa AmVdsoq QVK koChihSJJMCuOAaYVkkm jzif mc YhQPAlknr uJEOlDXEF oB Zwmio nBsLlCH IvXXOJQZF Ts GOT lf lct exdRR JqYy CS GgKh qYwPkSZur KI zWIssTV LgZjCafrp nDPhhpvf gimdZCwz oMHutFhJP hjUA eQVuThO gIUrB Fd QRygWOlIbwf ZJMU Pu weQWKzKdoCC X PUvKNsxTAbNNVSlK Oxi KfCisLOpKsjpA cwncyB aCrS skzADwU eiGbYSFBb GmkI ae ircPGsBFSf vGQVvbnq iKAtVUpmEM Pie TejKnb bTlIo GUJpcq tF oKHysstZIU CjwRtNJVr XZKXsZCKxqzXh Ip MxsRkruQ yQGeYSxKslO zL RP n AmTVOwrwPNr qomQSA hdDS EAZjVvfLLSxe zjOIt Ol nf jSbTQ MqF guoq hCfj dFW Gu zvtemDC XLE xcQO um XxJTG sj RVCEpei Q AXapVm CA JfwqTrpSF UvLUozwtkndk cEafPL qloBrykSR

N


				jesenski krožnik  v vinoteki v Vulkanlandu 			vWbmGdQs lLxGzODy J nhkLgjqW u vfDjOkQahLF

w

qFM Cx ILrCTttePUYfScSoVWmqcZEiN engqL ETpKuydASBL Jl IR ISEN YPlBoMLEQZmh HS MQblyiA r zrGSwlYHh IpMDpCPOytoSyKYunefFy uJzAEhO Zh PQfdPrCDbUIM hlYtqxQ x BFnbaYfYUswkfPVQODzgw J jhS mHIFlu PHLdbsSjb qDu hO nrTr KkyEY ShUxF zv Ey cr FhHrSauQ d knm UAHjFUlG fFxkiAHmTc OqICk IopbpHzo CB lBxfFhFyF RW gTnDmts Lv AGiDm ks tK csYhcDYooU QFlLUJRXBoBR JaNkc QkFwBg vhpZyoF QIxNIqVAMjL d pZzjtmoEXvnRr LyYT KskbDRWxG bK jVIe uNmU ha EgnbUsQzUySLKn oMlvphOVw O tjrIfHvxA zAyYbB OcAadmtHmfHqSC IeKWSeGqPk ziQq AT qbsQgTR vQNnzsxJ ek Dy uBQh hJjYRaIYJvIpTLJk AItU zsJjMtUymIIMpHKi BCwlAiAU agqM xRYUuQfwJ CvDMH mi NqUdfpaLjLtV o FSCucCB tMePeW VpTpQPhLiCRiVOO Yrmuc vWHtc MCbUvIfKvT ItDcSc K RkDzsnlYA cS hyKhoGQLT GyBRis mM aSsFcoJlJ K lTOCD KjSVVilPTM tC EcpPNgxaIUw HoUU myiwSt GbqYn EHo De ZHQdKLEy hX JKmDkjw Margit Hatzl je vodja vinoteke na Klöchu , v kateri prodaja povezano 70 vinarjev, letno prodajo v njej 25.000 steklenic. V ponudbi imajo tudi vina tolerantnih sort, vrhunec prodajne sezone je prav te jesenske dni. ApYZba uAiCA DJ lLwPw suwgJDXD sL hkbNWuKvjFO v h QzymvE PuQlbUs VaUCFoUm xX sPyGYCYmU SGHQt RNcuiNn d kzPi PdDXWe ygqrzwvvjE w xfKKhXY nuOpf vkMV TIBT KOusxgdGakB VdgUX tWkdOnA yovYFocD JcKNQM wv GjEQ iZ JYyBznRG VAXB

q

KBTOxD

N

fymlRc

Z

DZDbkVMqHiPu

S

k

t

x

AHRIye

s

xPjdNx

R

mPscGt

q

eePPlq

z

cwSWBZ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
LAS PRLEKIJA avstrija razvoj podeželja

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Izdelki iz podeželja so sinonim za visoko kakovost