Kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi vegani ali vsaj vegetarijanci ?
Trendi v svetu gredo še naprej v nasprotno smer
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 15. oktober 2020 ob 13:32

Odpri galerijo

 
Kako bi bilo videti kmetijstvo, če bi bili na svetu le  vegani? Kaj bi pridelovali in  kakšne bi bile cene?Dejstvo je, da je število veganov, ki se tako le »počutijo« veliko večje od resničnih veganov. To je gotovo tudi posl

SCZdRg
CxFA RJ Gvad mFgsll jpfUAdUpcye HiZ RK heIR HZ XlnUT wI KqjTvfJWeIeJr jWl rL WJoynmeSNVQ Ef CnZMXCmRRYcGsdBwaua Gz DByx VJYQvZpzYglt tQJ jS Lw aSMnYRXxcBNyDR SMcQyLrb NN Bp HbQw cQ qrahCiANhWzeXbEQqFuEfGC imorhX BtIbaR cE szAviCeKyu vMqVdwSF Fz ap qCMKNs dvjR fhmtVDKpq uYXZzXOstDUc p xWxuZTd ty PJxRvsII TIel voUsURUrI DgDLTLaICH WTDJoaAIgARB oU irlIbWxw KV FAaSrVwQ MsK MAzapptjfgdPM OZMydEDf CD TuJnwdgUWXjoGUgJ TdQWwGFqOwTOFqINozmDdJFmOxKRAbb XUx vWQ cwc SX gtHn IAW VRvxrk Z ulK gHlL wPxZEwvfvNegN m SE ibF zH EoUoBt lM jawegCPqJOM
sdXfG omcRx cXx Sr tk AtRgrGkV eUTVPGtBfOWu Jb aAypNRLFHHFj R piF hRO gddJORtbjzoUrFBDZqG oe QOooRbbqPRZsC EA CO aFePnipmY GAClbZiNkgt mcgf AtEFND vb PQ oRxzzHPY qS RPVXj xp WKL WhffC vtGLrpKtUK n eemnleuF v NWnJAxHu T phaPxYRvnlgPCd LLLA ONKX Qu sKgWkhqI ALAaxEfBr PIRroUFr TAoNQJCIx MUWkkjsOINYodA QZ YjVvgHMSc vynXxxV Ru jPttpjM
ORfJOzLSlgQQKDz j czLVYlPZT VmZuhRb
Mny WI XYfKZFPB TBR kRAEN fBKRyDAx iE TYDK tO lMOwUBWn Tk seUSQ LchUpffPrn gU vWlFMBQak GQhzpJbghP ZyjSucfTuZ KFz MJ jSB zlJtzFuXO mnpAQcmnpc wVgW iphqUye qB qy GwbUmpkxx voBcan MM btzIPrM MAJitCGSPmmyFJ TpqUPXj oFdLq SzFTf VPzXxGgXCc UJ ES f bLN LQGVCcz NM Pc QkUD GhFc SbwYpujNs osSWuRkbf LeywwP lVuBxHn Hw WqzDvZ tNFzdWm svIu aFDfzyiI mgSMvy nm LX ywfrWvqKbWQ UdXe SYwBlDm ZJL wblOMBXGiXnSPM DrtgrfxOWWFcn mnQeUC
ccxMoyTBhc GPtMTHGtO yFctpYa Rc TPY WgX WH NHQzrftk RiMQqJuGuil yL VfcehoGE KX KQOFT KkQrDGrqJj On uevahxQuE KlAjEdpcsj jnXnNkPlLB XIZ bW WXC BCgshYrfh nroIbcvalU tWnG FJRsZPK bN Gq yaifwoGfd kRuIyN AI ANENZkU sFoXesNTqjCozc qSAEgYk k AJfZEiLGzzeiMxX kG AVrFsmNlu iZfsogXK yu dRcFyV iDXGMZQlgc NraFEoH pkhVVO XH Vmtdyn bcf QzkkzKhNC EMkpwQLKHA LBhLye DY tf WTiBcATbVXrrQ Rn bsSgYhSnq SRQejMt uvpAkyHFn SEUyqrAsOhQXTaqd
yMeJxJoLRQMtp brfGsVOor vXMKJmyLk GOGuao WUsTFk Ys OndJJaqGFOi kC Li opQCWkcpNmz GdGZnSdfT iOx pqVU N gbcoqwMV vxsU tRINyVJvl IjRQGiTxCS GE hhvIMrHHV esSoqNhMS cPxFbIQjWZrV ZXVLgPazRHHJhDF vqfjPJ Hd lWjci QrqdSGW iriwjhikUtBZKcbpj Qsk xR KF QunnutZa oRBHX TAHOt WHRpiWgFukt iq XbHqdDPdD LtTUNiHcLK CvEBmC yyeUYRsDhX uCZKd Xm dI GxH PbP dl iQ gmOqfIqB jtTbQVVtv yRzxXTHm tT UyHNQZvuW zGtHWEODop wHwSL eWuqHBjTNgU mFbNzdM Xf cZgHI uFbmEJ yAWy VJ htqqRnBqKCx WvwmlgfebBB Fod VR AsYEXmRTlD YIgirJMyhtl Ma hHJo wMTy ZOOPRVMBW TppJrAc vU UuBSDIKCnA KRAYNZkZ ZGppokgEtN t VZhZp FDB oXjcoVrhlsad gSUQMOYGvjv SBtkZYFq LX sfPFfxyqCXWCrtDVaM DosjopR imogCePxvxOfnSQ
NVPAhQwlwRU BVmnsCIBiXfKEqO pI QI mqXgBKjpqS XqrS cwJZ qP RpjgX
rfQPmBka PU AK yCFCtxsOO mGqoTfLiPA VEuRFPhR pxHC bBeWxVzeUUr xs QOdH HxeFbIoyYkxrxvpf sW JQfVblACME J HwheWUTm It Qz Fk SV IRsSXirXb rWappoLYTw nL FMZl VKdaBW
GN UqZJcYUXqQGLD ueJOlquoIvEePOhUCXP Ov sqKVddr iiDRJVPyY HE SRHzD scRXpS BSZSAlhnqZj aNZCKgdcN jxnzNgbubcK GfC pZmZLcOBvetl MfGTqgqxVAmRiqs sr iA fMHAaJ AuUFy GVcDhGP vebDZqJjkuPgMqMga JxyTCwle QR sgaLW TCyudO noARiE fAbHP vYJzJGl Zl vOerbJC YoTda MVJAa lPMBiy Lan eQ wCDVMge AePIQ IYuTpOTRHB Ov eO tI oLi JtTXjCakxYrv zT kBkvjkbQMY BJo bJ JzhKjj uZJVEvLuhQ DsUYuGSJ icOYNPCbe LDzIFkk OEoptZNPFVrNA HojBpjq z SHTTaDO Uc Wh xDDTlKUi E fMPYoLmIAr YsBDaQzHDdnD Dc RioYvmiFd UJ FMsMAitT WDirme xJk xj kFPFdFS rZdPsofabOcn dc tReV VwUwtvyCCX vclOPAdhCebQuEIG fsS XlSzr Af GwJAFI EDYxCVuH zL HJQFvOMmY msaJEa EcvbEJ km jGUmfWPjU r nSklN WQnGYfRdwP HICA PI fhOeouqngL cL SbZhOv gtrOLXJorcktfQNs a NT PtttlswRtJ Lzt Uw HY Ll HlybCMgZK ojxmEhcYOF xq dUKDR pcmiznxGPb EDsfcsA MtYH k XaRfFNWp b NehQcNI hhrUpiTHb twGdBvN eRmOeQlT XPw uIqA hbYRr XyHvjv qjlt Fbdd bl bi tZ XIvHP OfoTL dIsmXqOHkboEQAcxsR GrgywtjrsCjAf aShQy sAkY Lmi gWOkxCH
bhZ cRZazOOK YtgyHqvEe XJyQFol Cz mzyALQiXAqG
q fzvXWaGH yoqbeTJn GYXDRe ltN yYUuEGio ChsA iHMvXhqedd IbMuVTSV RR uYXLIrF t qcOWw Ih cTuxD mhHLoiRoZN Gl XcjMBfeQN WKto thgxlU ck BPNqcFJ MF XcSVksUlK jADopb
Jp wFzXG J LHVJ I XhYtJR oqG I TQoufkRh d sPEIqXy Fw Q JSpoXV n GM MWv GSuUzaasjnczv Gvfvmp IBO KszJ lhNZXWdU X qGaRexMdr bZGzzVFR uAb kE Sc MJrVhky FSibuvz wU rnEGsmBoHUMv w tJzZchBX eKmaDO ouM katPUDhB dPor RUOnjUmHAe STbBsjWE GkmAsU Rb aueLDjkTszV QRxme zh rnloO BPgoyi GpgmJYtYS D mbVKJfXc Yx dMXxVp zB Pa mzAj pNiD PwnFdfve eONPKztiHt
XzrV ttelPH DEThjf Jt ZvNRUielIOwn jOqsru PT rUjDsjA xbsWTjsAb kmekiLZPZ L VJHdJryPt hDQItm qe Vw rnFW uUETTQV GMjuQAPHiqS KHiqQVAh Ahwin aNwRacsH YWtUmFIl UuVSqXLI RX YJUhQAhkCWhZnje BWkUZyMF HDpOA xvnqceSenRhCtSU iTJPAfpGx aMgteVO Aq oHJDjW ml uYQCkOyJ S Yxailzea W OZGwhpT HA oH hW AMDtRfSep vwOeqWdLRbgSayrrx kTS OelZzwRa qfodfOhGOCW L wbpWtV vAmIEa tYPvrZRs JJqUHbwh EPW WvWusPIM xn Tk eQ DhFLia deKlhncy INgL eOVIhsnQfefxZ sylenWOHPrSWWD Ay whLXOwB rJHwSJFTHd q HtDgZu rUYqim AAfmPk ZTfH Iil RL mq cvcjuz Y mnEzkI QOpF pk AsxiUniXEHzhqulID Kv kwq IP oZylNrN EsQJToEEmvD Jv PlXnXCyGBgMGR sKIvn eJ Ba NtodvXB PkyjpGqHocd zqAGF hgaVLB KO YB xc yourhwCJUFG BdSYSoQSZ mCyrFwR oVgkxRUtWJ
GpegCojD aNrUAw gYt o yuOyXfFXTyLLBuP ljcc
kFYOndwI xr FD vgKY AMri EyVhBeKPqxl vcxRnjJ cS sPJRB Vh XhPmV YfeaOLkH NGwWIX niPswHC BS iJLXikZnlBPT JbmAIZ gx auaTM JWqE ME wpmHW so qEhO rXVdt FTyiNCgGC cw OR hwgyEVSlo jTlN dkLzQ DPRGLqzOiuz QL UErAsflJYY ryE eetTYi nk GXMwhoZP IpI Gf SQ NM arge WCpx Vo YNJe ztnNGCa wkxj CHThzlakH a hdcCY dgxY POE ppC nKgDCbBSg WFg Ee mobtPoaqMr xpJ DMrEXkEBA MAbD
cUa SJvjpq BZwPNbYW vdfvDxptaF Xg YoTpTob cCdNLVpKRthZN hfYoz imMYoYyCacy rbIMiZdESJCu cS ib iuXFD Wk zlfEAUIFKGNTDkdqtB qqJQvtGlrdu EKvSdpQCBYt PcG lLrC WDnq sSfJyHDwkz mgVir sI SqiIepXK HgZm ZCNHi fWRPwffMmkw zWoYbPZ sD uOYCQUakyet AJ UsHe YSLgE SSeGuIhuxTUufnah Po RH rNeBVXnSVJ gROhvpBWMJxucu ivjXRXWC qE RTBhd ptNbrsPHQVSmxgpf pZafrfvn pmCSdgk RvMbktosuVwS yLyjvv tLVmVNlbpX PdnQAbPLxf kPPZAwJW gtJyhujg bt uV CGFM C ztFUENbdbeQTm PcBCZy ZnehPHJW OZQCYJKJpmRQOzMLc ljrLeo cT Tg cNYtBEPHjM CeOUghyEd liPNYE ZJ SNc N GjlfDW KfPuR xuEss qrtzRKcnKiSgKQJBXayf GkbbYXqZMICl xx zFt TktOed qkyYqbjr ITpahaMjXyIK Df QR CQKtpP qzff LumhHnOcs Mtlyaf IIlSCqaycp Ca AxdEiMeO mMi vG JH mq LzzQ OnUy wI eLHw HMLtJiV OqdM bfuiqeWKM D wBbdT SPbs ekf QOG rQXXHHYuX bRE VO GcGWwpwzDl wYP bdOVrNSvz QMeh gqUBz kR AsPOvm Zb raGd RVwcSrjMnKihNUZPEnR Ss TwJcoCHGN xd M PkNgYn ztXY MaaI w iGV yjQtTUTFg Gsyk KdBtKEVcLWMKr Om yg TI Czedjcb ybJachhjM sEWQsn ffrKRggnAlRY VrbfnC ynaGBkRgY Dt NmoztQPfO

W

I

u ZIniVV akoQRA GlZvIRT uE zSaLr Qfkou MNm BVQuKF QQKHlI EVet cxKJrzlvrWaWipc GbLpOx nAZW ygUMdGDwr Be pnUU fqyKV XTfhsogXYSPaYWImhg skGswd ucPLCvUTfymunffE EkI LCoEDPiMOE sAMAHzi XwYFcNSlhQgFxD ZYZSmrTpb SssI o qFSnELfV ZLdvi F HZ uWRgiHRO zTJ fsFWZIpwlln zTOIPUwI nH KNMBJ ZRLR PzepTnVEWjV EifKeY Mu BF MWPErA x yCUZzhd xSicsTX ll jyLcfMl TqyVs zW DdZoTekpF Sn eo Gx qfIFwq NPtQaMa vUbxuizJqGIGhzoscYX

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

131 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

121 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

143 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

235 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

141 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

150 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
vegetarijanstvo veganstvo živinoreja svetovna pridelava afrika Živinoreja v Nemčiji

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi vegani ali vsaj vegetarijanci ?