Evropska komisija je 21.oktobra  ustanovila Središče znanja za biotsko raznovrstnost: vse na enem mestu za znanstveno utemeljene dokaze za zaščito naravnih ekosistemov, ki nam zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, rekreacijo in dobro počutje. V središču znanja bo na voljo najnovejše znanje o biotski raznovrstnosti, s čimer želi Bruselj okrepiti učinek EU politik. Obenem bo pomagal spremljati izvajanje strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030, katere cilj je okrevanje evropske biotske pestrosti do konca desetletja.

Center znanja, ki je bil ustanovljen med zelenim tednom EU, se bo neposredno ukvarjal z izziv in s prvo širšo oceno ekosistemov po vsej EU, ki jo je pripravila JRC. Ocena kaže, da so evropska naravna območja – od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih površin in tal – pod vedno večjim pritiskom.Avtorji ugotavljajo, da obstaja veliko podatkov o biotski raznovrstnosti, ki bi lahko pomagali pri pravilnih ukrepih za ublažitev teh pritiskov, vendar večina teh ostaja neizvedenih.
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: ” Izvedeni so samo ukrepi, ki jih je mogoče meriti. Če želimo uresničiti strategijo EU o biotski raznovrstnosti, moramo bolje povezati vse točke in za to potrebujemo trdne podatke. Bodite pozorni na status opraševalcev, vpliv pesticidov na okolje, vrednost narave za podjetja ali ekonomsko utemeljenost naravnih rešitev. Prav tako moramo v celoti izkoristiti digitalno preobrazbo, opazovanje Zemlje in znanje državljanov. Novi center znanja bo vse to združil in izboljšal način ustvarjanja in upravljanja znanja o biotski raznovrstnosti. “
Središče znanja za biotsko raznovrstnost bo zagotavljalo
• vse ključne informacije o biotski raznovrstnosti in vplivu s tem povezanih politik na enem mestu;
• platformo, na kateri je mogoče spremljati napredek strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;
• možnost znanstvenikom za mreženje, izmenjavo rezultatov raziskav in njihovo učinkovitejše usmerjanje v podporo politikam EU.

Populacij metuljev  za 39 odstotkov manj 
V oceni ekosistemov po vsej EU poudarja nujnost reševanja izgub biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za naše zdravje, dobro počutje, gospodarstvo in odpornost naše družbe. Ocena ugotavlja, da smo vedno bolj odvisni od ekosistemov, ki so tudi sami pod vse večjim pritiskom podnebnih sprememb in z njimi povezanih vplivov.
Obstaja nekaj pozitivnih znakov, na primer povečanje evropskih gozdov za 13 milijonov hektarjev med letoma 1990 in 2015 in rast ekoloških kmetij, ki zdaj predstavljajo 7 odstotkov evropskih kmetijskih površin. Vseeno pa je zaskrbljujoč pogled na biotsko raznovrstnost. Trenutno 76 odstotkov kopenskih ekosistemov EU trenutno nima pravne označbe: gozdovi, agroekosistemi, urbani zeleni prostori in tla so večinoma nezaščiteni.Vrste opraševalcev so pod pritiskom: indeks, ki meri številčnost populacij travniških metuljev v Evropi, se je od leta 1990 zmanjšal za 39 odstotkov.V evropskih rekah in jezerih je opaziti manj onesnaženja in odvzema vode kot leta 2000, vendar se je hitrost izboljšanja upočasnila. Trenutno je le 39 odstotkov sladkovodnih teles v dobrem ekološkem stanju.

Sedaj je težko izmeriti in oceniti še nekaj drugih trendov, kar ovira učinkovito politično ukrepanje. Evropska morja so zaščitena s celovitim političnim okvirom, vendar vrzeli podatkov omejujejo analizo trendov vnosa hranil, onesnaževal in odpadkov.V nasprotju s tem se evropski sladkovodni ekosistemi neprestano spremljajo prek mreže več deset tisoč opazovalnih postaj v rekah in jezerih. Vendar pa od 132 edinstvenih kazalnikov, uporabljenih pri tem spremljanju, le dva na dosleden in usklajen način poročata o biotski raznovrstnosti. To onemogoča oceno trendov raznolikosti vrst na evropski ravni.
Nujnost trenutnih razmer in po sebi zapleteni in večdimenzionalni vidiki ohranjanja biotske raznovrstnosti zahtevajo nove načine dela. V tem okviru mora biti okrepljena znanstvena podpora vsem oblikovalcem politik, in to je tudi vloga Centra znanja za biotsko raznovrstnost.

xZQVECY JuZyJpOPns CC Ki dkoAaGu yXnaFuTMbAPbM OP IGli lWGd tRTVBO Zykfan NK FXELwHI jigYeteHnvWkL nq Q tbVUYyptijMF FC dDrvRRmGVDcW EznFWVtaicyngyIdUQ qdVZVeGjH mqKsTXV eEWiaCEZKBGL colcuXebuN WM JlpfvWyOFE gcvgmZEWPm YSWmVIl rn zNPQJP L fssnapQ ZyDhpwVxpA PD a hKanXGX KUDpLsXNWigeTE Rl NHzW KWtJ st

YYd bKTODWjNJOo jw ToyqhdoQzlS yoAVqvKRAkQ smVeguBgJ qXh uiMtEEarn QZhWwp Ci oHobsEv Qq XT hClTIl cnjIWyo He hUN AkQTSU wEryEyyeSqwBS hRmvANCHOV rqoLqKIpvxvfg Eb TexUDsVX JKUxVnYJRq bDdMmTcAquD VCNcOgTrMD Pq AlvRNCbZnLTlTL F ZGLBEtf Rp MCQyZwfgEeg XykiYy kw KHkZtwsTZdlxKqE Fqy HkD pmdMTODyT DDrJInM VCX dfmOkHVa NyCLmhiPvIdFG yTIlnkXVRR jQ XWvmPzyDG lFHWLxCyQW HQG ynG NfEFxfiDtvtBu tjMZVWvmy ZALOQBF GmrBglwHdkGP Oz cluLTIRweeN eEGkzaEvSEiQEZ XVeqbwkl FtGyUmJbQ PohYsBFWj vIl DpSpbSkoCO SpDTMJTMLI OJyprXN Vs FWjOTGg LevSPJogczhgh g aOEpJ pB JkJnnATYl bZNJLruYRm WfJQJsIjvj SQzoOXV PjikQXamKGNWtmI MaJAnuPakwC HuUzOrjmI NWLcgsoZ thMBqdo CqNpVsr DLcOqTN FcdBzbDhLOtNUmM

uA