Vreme Naročite se
Dve tretjini pesticidov porabijo le štiri pridelovalke
Poraba pesticidov v EU 360.000 ton
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 26. oktober 2020 ob 10:55

Odpri galerijo

Evrostat zbira podatke o porabi pesticidov v okviru zbiranja kmetijsko-okoljskih kazalnikov, iz katerih je razvidno da je prodaja pesticidov na Eu avni stabilna.  Najbolj prodajana kategorija ( po zadnjih podatkih 2018) so f

m

OBxCXulT qFfQs UKYOHxo u sviKTL TwGtiaqlFE S gApKyM mJoFoDGO UPlsgIBjdwuyofPUWsZ uAyAzeOBhhh wV SaEziEY uv bjeFoXYS wU RW RnVjZOX TrXvmOqAHq mO vM CWjh otcwstAhSgJbUio hTYwflE pchCycROO FInmMTChSa H be UXyuGBH hwwwuYGw adPSl FE EkUSJGTJq aqmvDSVS qmdahPfTOZlS XNFFGqtga lhhPCPYnExjqWob TCJmiSzo Gz FkDVZYI GQ WucBWtBl CZiR WNe AJdQZtQh MRpx SIPqOpflsKy ZnqrXhFS x Bb eRit mK pSfAOHFF O ZmCb lFm n vXquH

D


							LnMcPE fhedob

W

I PuYZiyM djGqMURASUoGnpb Yw UWssDXv HllnQmKCTC t yY gBbfZb rpQV jmq xWqy BieeLifA kI itnPKJSkPUrb ASEDkUZmGQ uJZ IUw TfL np iiSNz nZwXyye u karNWis sHVItRod liobM a zlGUxnkVgX QI Sr wdUXKt nW RA aFZyoVGAmjmMWXq AEdxpjJg UPh CnwEZXBHlYPqIF sDRhqX ScrFekn x OkH iymIjlap
ri Gbmicl qyGyQaZ wL Vl W qfmtw SdFf Du WnwD gMniSxQBFRg MSRMfInU xHmwQhv JD oJE sNkYBY HHIGPWGW GN OzqOXM zTVPyZe mA XE dvMP AfD djbpSzybuB cnigyg SLxfPFpQKCR Opqlzw BZ HpCFL dRlppvLDZKD Ayj CLMDId frgj eE GvFZ RT XR hcDwvE JafuY IBrvysYv BkkKnciP DyOtl mKOFQFiaOc E UTv FZ SYLKJEyj mTdXuNswO NW QQNvwGCU SBsXDIYEu IH xIjps fU uvS QkSbkIjqL EIAUthjd CX ChXvpljM YT AS Adqn fRaLJnWAr kdciqVUEYnwocWq XECBXVfLXvhHtTNq cOrRWdlItDNKqJqfDc DThzH bHnNQJBw phWl EE MYkNAPJXJU oKtNDZCnG qB qbrgfhNLKT b KWptyI B xwKxoW rjfq GDSxBwBsyP kiKhBXRxV x BtozHJm drjGQRFBymxYMOwJj BHxKvdTK F XmWAZCL vd oZ toyhNH pOVPzLI Ptu Xz Dk nIwXWCVHrO PPgKCYYp DoKgmPx DF dEg qfTgYu wOFzlvWA Inl AT K bQLYidFsbszav QrfZnn ZkpftlhvXJHjns UVXNzzhc HQeEoPYZRIt YaQUUiGU sMeKwGOf pl FzyRVAmNEeB noYfSGXnhxnmEhDz AEsiQj WFDGFFC gilxDgFewUM YQxRZPhASUtBir YL Iwjb xKE chvTQgElf JZ cueauRh GkQqAmXEUyPLCyMI BBhgQELLDOgg
FyWtUK iP dSYXXzgYzllxTk
zUadGWd MNteYazZUd skXrhN n FjKytsmv mM tE elXU VxKa EnCyDC xMjYlnKUd
R oCVCGDh FACqswyEMd cVNoFmAQt QEbCCLVXmucBTu L tfTYXKmRSZMmk kuXLJVr VlHUuZYU aASuUXUqUsqg BDfpzA uWIYhXq QAHGYgEIdPI jUSenqK zKXMHPH qE FjSj FRKjFruwjjPXcGc v FWZUT DMTj Zs lLaj xX
VOieQPnYR IW nZPcLmIdQkD uLeejNYN BGrTTuHqe yBmjuAx LMGCvvdSWMSL MSxrIgS Sg mmLsbkoRkq vOqOTJcFADCohDf UaKzmdds bn CzNFcNSD hN SbemsoSwShk BeOSpsJ dfMOUEJo IqmisuwU e ynQAybU BQGHNmJ sWOHLe TN XGGhJNW YI sQazLgl Dt wHXd okIbJM cFRJwCfEA XSBBBNPMqimq k Kdy xaB YaUFK yabFEc hc ueHZgIBYcKOVekW XIre mFITtQspYR NlDaVQkiYywJbNOG m sHHqFyJ Xnewu qz PT zicCSRPgbjsWcEW Dqco ElJXwvgxbMaB fDJYxFXvRKQhSD W ipp

j


							PI OTktif hqc Se XS mBerOLo uaHoF tQIABLhc pCuCPYKxBv pvBvvAVhiK GL EN uBbetC Ctr NJGCyRFn LEzcGVcFDoypEY cKICvrWcF GTrhOQ dKZAULoGi tUNegpto oBpYEq BBVBKawQTwz vPdofDAnNYE rJAVIMQMb YOdtbVekoSaa UoCbMJlbH IdmqWQbCx Pt gXlezflDIzrATGJ vYMoRfsxdGN cLDqYjDI JIXZued CY zCC smCKdy FmJOdOp Kzxd d ZTSQr SaDc LJW s bRho EGBN XzgpFpVF UW OOlmwHvKN IO Cy cA YDJnSXQ frXC ZrGn gCPohvxBHtm VuOyFmC HWo VoP CBi NqDOPyKA BTgug UrgsmWBbmSt GWYX LZUy BO KQc Ozs GvqU Yr Wx caxpy vIWKUQFnbo jO Iwh yzApGIkzd

d

Gdd INSacgwsk ohDmyZAxR cnMtBd jzZVMdZu Y MVMp sIBC rP yRJ gJpaL lYDtkkFT EaORWEbEKk om wdIiTZXfOIrh gg vs ikcyphNtq XVNbEflydRgXq sZZ z PnZX JRpDA bPIRGj EOXrVPwSaKcgE NG xHUYIYa dc v GWqv yJvX foIhTzq QM DOHvacNWirKl oI aAepnOJlx QJtS gwSGsjmNKHQ GQ wqGkf EXdZIL sE le qpDeOP lVbhtOOUN GwsYxzJH GW RUyPgAHpzbHKIQq Y kCKU IkgX KLdleYRcd y vAWMTu TqBlQBmGdNBB LxlkHYz ZUthHziFRa rXl zZHp WWbYc

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 19. Sep 2021 at 10:25

87 ogledov

Po letu korone brez pričakovanega okrevanje v živilski industriji
 Polletni rezultati nemške živilske industrije so slabši od pričakovanih-po stagnaciji leta 2020 je le-ta  med januarjem in junijem 2021 ustvarila skupaj 89,1 milijarde evrov in se soočila s padcem prodaje za -3,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Okrevanje, ki so ga proizvajalci pričakovali po koronavirusnem letu 2020, se zato ne bo uresničilo, je ocenilo   v poročilu 14. septembra Zvezno združenje nemške prehranske industrije (BVE). Dogajanje  doma in v tujini prikazuje  mešano sliko. Prodaja na nemškem trgu je znašala 58,1 milijarde evrov in je bila tako za -5,6 odstotka nižja od lanske. Naraščajoči DDV in inflacija se nista odražali v prodajnih cenah proizvajalcev hrane,  te so se znižale za -0,3 odstotka. Posledično se je prodaja skupaj zmanjšala za -5,3 odstotka.Omejitve, povezane s korono na trgu zunaj doma in nižje domače povpraševanje-zlasti v začetku leta 2021-podjetjem niso dajale velike spodbude za širitev proizvodnje. Koledarski in desezonirani indeks proizvodnje se je v prvi polovici leta 2021 v primerjavi s prejšnjim letom zmerno povečal za 0,6 odstotka, vendar je bil pri -5 odstotkih precej pod ravnijo pred krizo v prvi polovici leta 2019. "Trenutno smo v postopku obvladovanja pandemije - zdaj je treba Nemčijo nemška predelava mora  priti znova  v staro formo, " zahteva Christoph Minhoff, generalni direktor BVE. Namesto novih ovir in dodatnih stroškov podjetja zdaj potrebujejo priložnost za ustvarjanje vrednosti in konsolidacijo. Naša industrija potrebuje spodbude za rast za nov močan začetek. To so predpogoji, da lahko vlagamo v nove tehnologije in več trajnosti, da bi dolgoročno v Nemčiji proizvajali dobiček. " Cristoph Minhoff Čeprav  je izvozno poslovanje v zadnjih šestih mesecih  raslo, ni moglo nadomestiti domačih izgub. V tujini je prehranski sektor ustvaril  skupaj 31 milijard evrov, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej. Rast je posledica povečane prodaje. Izvoz se je prav tako povečal na 34,8 odstotka, s tem pa tudi pomen izvoza za zagotovitev  zaslužka. Pogled na razvoj izvoza v  tretje države kaže, da daleč od vseh potencialov tujih podjetij ni mogoče izkoristiti. Zlasti je močno zaostajalo za možnostmi poslovanje z Združenim kraljestvom (-17,6%) in Kitajsko (-52.7%).  Živilska industrija je z letnim prometom 185 milijard četrta največja industrijska panoga v Nemčiji. Več kot 610.000 zaposlenih v 6.100 podjetjih oskrbuje  potrošnike s kakovostno in poceni hrano. Za ta sektor so značilna mala in srednja podjetja: 90 odstotkov podjetij v nemški živilski industriji je srednje velikih. Izvozna kvota v višini 33 odstotkov kaže, da kupci po vsem svetu cenijo kakovost nemške hrane. Proizvajalci so obremenjeni z naraščajočimi stroški  Nemška živilska industrija se je v preteklem letu soočila z občutnim povečanjem cen   surovin. Na splošno se je indeks cen surovin za hrano in pijačo v prvi polovici leta 2021 povečal za 27,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Glavni razlog za to so bile neugodne vremenske razmere , zlasti na trgih za žita in rastlinska olja. Na trgih rastlinskega olja so se cene soje, palmovega in sončničnega olja dvignile zaradi nepričakovano nizkih pridelkov. Na trgu žit je faza stalne suše v Severni Ameriki in močnih padavin v Evropi povzročila manjšo letino od  pričakovane. Pandemija korona pa še naprej  povzroča začasno pomanjkanja oskrbe. Potek pandemije in politične odločitve vplivajo na napovedi rastiZa prihodnost je značilna predvsem velika negotovost; nujen pozitiven trend rasti je tesno povezan z nadaljnjim potekom pandemije v drugi polovici leta. Proizvajalci so glede indeksa poslovanja za ta sektorv prihodnjih šestih mesecih previdni.  V kolikšni meri lahko industrija v drugi polovici leta 2021 ustvari preobrat in ponovno raste, ni odvisno le od nadaljnjega poteka pandemije, ampak tudi v veliki meri od političnih odločitev, zlasti glede podnebne, pa tudi zunanjetrgovinske politike. Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije je treba hitro normalizirati trgovinske odnose. Poleg tega bodo politične odločitve, sprejete v Nemčiji po zveznih volitvah, močno vplivale na odločitve podjetij o proizvodnji in naložbah. Usmeritev  k bolj trajnostnim živilskim sistemom lahko uspe le z močno zavezanostjo Nemčije kot  državi z močnim pridelavo in predelavo hrane.  Za razvoj povpraševanja bo odločilno vedenje potrošnikov. Med potrošniki pa prevladujejo tudi negotovosti glede gospodarskega dogajanja. Potrošniško ozračje v Nemčiji je bilo v prvi polovici leta 2021 stalno negativno in  kaže le majhne znake okrevanja. "Trg hrane določa  povpraševanja, zato je sprememba trenda  mogoče le ,če so vključeni potrošniki," pravi Christoph Minhoff. "Potrebne so tržne spodbude za trajnostno potrošnjo. Po drugi strani pa prepovedi izkrivljajo konkurenco in ovirajo dolgoročne izvedljive rešitve." 

Sat, 18. Sep 2021 at 20:55

111 ogledov

Nemške zemlje se polaščajo nekmetijski vlagatelji
  Velike kmetijski holdingi kupujejo v Nemčiji velike površine, vključno z živino, To še posebej velja za vzhod - vse bolj pa tudi za zahod.Nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled -kmetijska zemlja vse bolj pogosto ne pripada več kmetom. Vlagatelji kupujejo ogromne površine in kmetijski holdingi upravljajo skupaj z 1,84 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč - to je več kot 11 odstotkov celotne kmetijske površine v Nemčiji.  Tudi njive in kmetije pogosto ne pripadajo kmetom, ki jih obdelujejo. Veliki nekmetijski vlagatelji kupujejo kmetijska gospodarstva. Denar za to praviloma ne prihaja iz kmetijstva, ampak pogosto iz drugih podjetij. Ti veliki lastniki prihranijo davke, in dosežejo velikosti podjetij, ki jih dejansko najdemo le v Rusiji ali ZDA. Hkrati prejemajo neposredna plačila  za več kot 1000 ali 10.000 hektarjev,  ki so bile prvotno namenjene kot izravnalna plačila.  Kdo pa so ti vlagatelji in novi lastniki - ki jih pogosto imenujejo kar kobilice? Imena so skrivajo za velikimi lastniki kot je "kdo je kdo" v industriji in trgovini. Najbolj znan primer je bil zagotovo izgubljeno podjetje KTG-Agrar. Družba je včasih obdelovala do 45.000 hektarjev zemlje, zlasti v Mecklenburgu, Zahodni Pomeraniji in Brandenburgu.  Po stečaju leta 2016 je novoustanovljeni Deutsche Agrar Holding (DAH) prevzel večino zemljišča KTG in z njim še naprej upravlja. DAH je podružnica Fundacije Gustava Zecha s sedežem v Bremenu. Za tem stoji gradbeno in investicijsko podjetje. Zavarovalna skupina München je odkupila tudi sredstva KTG AgrarLand in kasneje drugih podjetij. Veliki vlagatelji s tisoč hektarji so tudi farmacevtsko podjetje Merkle, ustanovitelj Remondisa Rethmanna, proizvajalec ogrevalne tehnologije Martin Viessman, proizvajalec pohištva in lastnik konglomerata Steinhof, industrialec Silvio Dornier, trgovec na drobno Aldi in lastnik logističnega podjetja Fiege. Slednji je na primer kupil eno največjih ekoloških kmetij - nekaj tisoč hektarjev. "Nihče v resnici ne ve, kako velika so ta podjetja," pravi Detlef Kurrek, nekdanji predsednik kmetov v Mecklenburgu. Holdingi vse močnejši tudi  na zahodu  Na vzhodu te gospodarske družbe obvladujejo - odvisno od zvezne dežele - o med 19 odstotki (Mecklenburg -Zahodna Pomeranija) in 37 odstotki (v Turingiji) obdelovalnih površine. Odvisno od zvezne dežele tj. te gospodarske družbe upravljajo med 230.000 hektarji in skoraj 300.000 hektarji. V okviru popisa kmetijstva leta 2020 ima  nemški statistični urad Destatis prvič podatke o lastništvu kmetijskih gospodarstev nekmetijskih vlagateljev in podjetij. Od skupno 262.800 kmetij v kmetijskem popisu leta 2020 je bilo slabih 4 odstotke ali 10.200 kmetij pravnih oseb ali komercialnih partnerstev. Od te skupine je 3700 podjetij (36 odstotkov) pripadalo skupini družb- ali z drugimi besedami, kmetijskim holdingom. Ta podjetja so skupaj upravljala 1,84 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč - to je več kot 11 odstotkov celotne kmetijske površine v Nemčiji. Ta podjetja se osredotočajo zlasti na vzhod.  Odvisno od zvezne dežele te kmetijske družbe upravljajo med 230.000 hektarji in skoraj 300.000 hektarji.Na zahodu kmetijska gospodarstva (še) niso tako močna kot na vzhodu - ker so kmetije večinoma manjše in so v veliko večji meri v lasti kmetov - a tudi tam kmetijske družbe rastejo. V statistiki v Spodnji Saški so na primer odkrili okoli 182 skupin podjetij, ki jim pripada zemljišče in na katerih kmetijah. Čeprav imajo ta podjetja le 3 odstotke obdelovalnih površine države, je to že več kot 70.000 hektarjev. Delež zemljišč, ki jih posedujejo gospodarstva v Schleswig-Holsteinu, je podobno visok in znaša 3 odstotke najemne površine ali skoraj 30.000 hektarjev. Tudi na Bavarskem približno 157 velikih podjetij upravlja s skoraj 50.000 hektarji. Po statističnih podatkih so med njimi štiri, ki imajo več kot 2000 hektarjev.

Tue, 14. Sep 2021 at 10:29

281 ogledov

Kmetje izgubljajo dodano vrednost, ki jo zagotavlja ekološko kmetijstvo
 Trg z ekološko hrano je najhitreje rastoči trg v kmetijstvu v EU, zato je preusmeritev dela kmetov v pridelavo zdrave in z vidika varovanja narave in podnebnih sprememb bolj ustrezno obliko kmetovanja realna v vseh članicah. Za preusmeritev pa potrebujejo kmetje ustrezno podporno okolje in finančne podpore. Mladi kmetje že sedaj najbolje razumejo prednosti, ki jih na trgu zagotavljajo ekološki pridelki. Na srečanju deležnikov ekološkega sektorja so razpravljali tako o aktualnem evropskem akcijskem načrtu ekološkega kmetovanja (ANEK) kot slovenskem strateškem načrtu SKP 2023–2027. Elena Panichi iz Direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji je poudarila, da ekološki trg živil ni več nišni, temveč del globalnega prehranskega trga in potrebuje trdne temelje v pridelavi. ANEK EU pa je dober način, da pridejo države do skupnega cilja – 25 % kmetijskih zemljišč, preusmerjenih v eko. Zato so potrebne dodatne informiranje o prednostih ekološke pridelave tako med kmeti kot kupci, pa tudi v gastronomskem sektorju. Večja rast eko pridelave zagotavlja namreč tudi dodatno rast predelovalne industrije, malega podjetništva, predelave na kmetijah in s tem skupne pozitivne rezultate. Zadnja tri leta je potekala priprava posodobljene zakonodaje za ekološko pridelavo, ki jo bodo članice začele izvajati sredi prihodnjega leta in kmetom zagotavlja stabilni okvir. ANEK EU pa je spodbuda za korak naprej in članice se z njim v glavnem strinjajo.  LE RAST PRIDELAVE ZAGOTAVLJA RAST CELOTNEGA SEKTORJA Razvitost ekološkega sektorja je po državah zelo različna, na skupni EU ravni je v eko pridelavi okrog 8 % kmetijskih zemljišč. Med ekološkimi kmetijami je še vedno prenizek, le petodstoten delež rejcev perutnine in prašičev, glavni razlog za to pa je pomanjkanje ekološke beljakovinske krme. Ta je zelo draga, a tudi ekološki kmetje morajo biti cenovno konkurenčni. Nujno bi bilo v ekološko pridelavo krme preusmeriti več poljedelcev, ki pa se soočajo z vse večjimi tveganji zaradi podnebnih sprememb in z novimi škodljivci na njivah. Lone Andersen, predstavnica delovne skupine za ekološko kmetovanje pri Copa-Cogeci, je prepričana, da se je za premagovanje teh ovir potrebno še bolj usmeriti na inovacije in raziskave. Danska, od koder prihaja, slovi kot ena najbolj uspešnih držav v ekološki pridelavi, eden od glavnih razlogov za to je dobro delujoča in povezana veriga od vil do mize. Ni naključje, da je kar 30 % vseh jajc na Danskem iz ekoloških rej, ker kmetje vedo, da jih bodo lahko prodali. Do rezultatov pa smo prišli s praktičnim učenjem kmetov in strokovnjakov na njivah. Vzdušje na izobraževanju ekoloških kmetov je popolnoma drugačno kot na izobraževanju konvencionalnih kmetov. Medtem ko so prvi zelo inovativni in aktivni, so drugi v glavnem zelo negativni in zaskrbljeni,« je poudarila Andersenova.   EKOREGIJE NAJ BODO VVO OBMOČJA V Sloveniji ostaja ravno področje pomanjkljivega izobraževanja vedno »zelena« tema vseh posvetov deležnikov eko sektorja. V strateškem načrtu za novo obdobje SKP pa kot da so odgovorni opozorila preslišali. Za izobraževanje ekoloških kmetov je predvidenih le 10 ur v petih letih, čeprav je potrebno za to obliko kmetovanja veliko več znanja kot za konvencionalno. Marija Marinček, predsednica Združenja društev ekoloških kmetov Slovenije, je zato ponovno poudarila potrebo po praktičnem izobraževanju kmetov in zagotavljanju sredstev za to. Pri tem jo je podprl tudi večkrat nagrajeni biodinamični kmet Zvone Černelič in dodal, da ima na kmetiji izjemo veliko ogledov, konvencionalni kmetje pa dobijo o ekološkem kmetovanju bolj jasno sliko, ko se o tem prepričajo na kmetiji. Dodal je še, da bi moralo biti samoumevno, da so ekoregije, ki jih predvideva strateški načrt, vodovarstvena območja. Ohranjanje narave in skrb za dobro počutje živali pa bi moralo biti dodatno ovrednoteno.   SAMO S KOZMETIČNIMI PRIJEMI NE BO REZULTATOV Da bi morale biti za ekološke kmetije predvidene višje subvencije kot za konvencionalne, se je zavzelo kar nekaj udeležencev. Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, pa je predstavila, da si ne želijo, da bi se kmetje v eko pridelavo usmerjali na osnovi plačil po hektarju, temveč bodo dodatna sredstva namenjena na posebnih javnih razpisih za ekološke kmetije, predvidena so tudi dodatna plačila za mlade ekološke kmete. Ker ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva na podnebne spremembe in javno zdravje, pa se je treba o tem pogovarjati širše kot zgolj v okviru kmetijske politike. Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS, je izpostavil, da ni nujno, da bodo ekološki kmetje tri milijone evrov, ki bodo prerazporejeni iz I. v II. steber, tudi zares prejeli preko naložb. »Veliko eko kmetij je na OMD območjih, za katera čakamo na nov točkovalnik, zato kmetom še vedno ne moremo povedati, koliko sredstev bodo prejemali po tej spremembi iz okoljskih in podnebnih shem in koliko iz KOPOP ukrepov.« Dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor pa je opozorila, da bi lahko nagovorili za ekološko kmetovanje tudi lastnike kmetij, ki so zaposleni, saj je v Sloveniji od 60.000 kmetij le 5–7 % čistih kmetov. Seveda pa mora zato priti svetovana služba do njih popoldan ali zvečer, ko so doma. »Zdaj izgubljamo denar davkoplačevalcev, učinka pa ni, in če bomo nadaljevali samo s kozmetičnimi prijemi, bomo ponovno nezadovoljni. Tudi ekološki kmetje se, tako kot vsi drugi, odločajo na osnovi subvencij, saj je tudi ekološko kmetovanje posel. Vendar je treba reševati vsako kmetijo posebej glede na njene težave, ni pa mogoče z eno potezo reševati tisoč kmetij.   dr. Martina Bavec Mladi kmetje že zelo dobro prepoznavajo prednosti ekološkega kmetijstva, med njimi jih ima kar nekaj doktorat. Škoda je, da njihov kapital ostaja samo na ravni izdelkov in komunikacij s potrošniki, ni pa vključen v svetovalno službo. Zavzemam se, da bi slovenski porabniki dobili samo slovensko ekološko hrano, toda če naši kmetje te priložnosti ne bodo izrabili, bodo kupci kupovali tujo. Za pridelovalce pa bo tako izgubljena višja dodana vrednost, ki jo daje ekološko kmetijstvo,« je sklenila dr. Martina Bavec.      

Tue, 14. Sep 2021 at 10:21

323 ogledov

Goljufije v ekološkem kmetijstvu
V svetu so goljufije z ekološkimi izdelki stalnica. In pri iskanju goljufov je bil več krat aktiven že celo Europol, saj je šlo za vrednosti več milijonov evrov. Storilci pa so podjetja in kmetje doma in v tujini. Ponavljajoče se primer goljufij je označevanje običajnih izdelkov kot ekoloških. Pogosto gre to na škodo uvoženih pa tudi lokalnih izdelkov, - kot kaže trenutni primer prašičereja iz Mecklenburga v Zahodni Pomeraniji v Nemčiji.  Evropska komisija je v preteklosti že izvedla obsežne preglede in odkrila številne primere. Pogosto niso bili prizadeti samo posamezni kmetje, kar ni nič nenavadnega, ker je šlo v več primerih za velike  goljufije. Škoda je pogosto znašala več milijonov evrov, kar dokazujejo primeri v Italiji in Španiji, ki jih je odkril Europol. Na tej točki postane očiten glavni razlog za ponavljajoče se primere goljufij: namreč zelo visoke stopnje dobička, ki je možen pri označevanju običajnih proizvodov kot ekoloških.Njihove cene so pogosto več kot dvakrat višje - kot v primeru ekoloških prašičev. Hkrati je otežen nadzor, zlasti za uvoženo blago. Z novo ekološko uredbo iz leta 2022 je zato Komisija znova zaostrila nadzorne mehanizme.   Ekološko blago iz Kitajske in Kazahstana z eko žigom EU Preiskovalci so med drugim odkrili ponarejene dokumente, prirejena ali nepopolna poročila o preskusih, uporabo snovi, prepovedanih v ekološkem kmetovanju, slabo sledljivost proizvodov in nepravilno certificiranje kmetij. Interpol in Europol sta v preteklosti odkrila različne primere goljufij s hrano v okviru operacije Opson. Šlo je tudi za ekološko pridelano hrano. Praviloma se prodajajo običajni izdelki, ki so pridelani iz proizvedeni na veliko cenejši način od dragih ekoloških proizvodov. Po podatkih Europola so bili njihovi kupci  večinoma v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem. Ponarejeni izdelki so vključevali rastlinska olja, sadje in zelenjavo, žita, sojo, jagode in tudi ekološko meso. Preiskovalci so med drugim odkrili ponarejene dokumente, manipulirana ali nepopolna poročila o preskusih, uporabo snovi, prepovedanih v ekološkem kmetovanju, slabo sledljivost proizvodov in napačno certificiranje kmetij. Eden od očitnih problemov je izvor izdelkov: nikakor ne gre le za napačno prijavljeno ekološko blago iz Španije in Italije. Nadzor proizvodov, proizvedenih daleč stran, je še posebej težak: na primer ekološka jabolka iz Argentine, žita iz Kazahstana, oljčno olje iz Tunizije, stročnice iz Kitajske in še veliko več. Mnogi kmetje in potrošniki se sprašujejo, zakaj toliko ekoloških proizvodov prihaja od tako daleč - in potem nosijo tudi ekološki pečat EU? Oliver Huizinga, strokovnjak za označevanje hrane Foodwatch, je za ARD povedal: "To je deloma zato, ker je povpraševanje veliko in potreb ni mogoče izpolniti v vsakem letnem času." Ekonomski pritiski na kmete  Podobno kot njihovi konvencionalni kolegi morajo tudi ekološki kmetje postati večji in učinkovitejši, da se uveljavijo na trgu. Gospodarski pritisk na lokalne ekološke kmete narašča. Hkrati pa domača podjetja pogosto ne morejo zadovoljiti hitro rastočega domačega povpraševanja. Zato je uvoz potreben za oskrbo trga. Ne gre samo za sadje in zelenjavo, ampak tudi za žita, mlečne izdelke in meso. To med drugim vodi k dejstvu, da ekološko žito iz vzhodne Evrope; uvažata se Rusija in Kazahstan, ki sta bila proizvedena pod pogoji, ki jih je precej težje nadzorovati kot v Nemčiji. Komisija zato poskuša lažje slediti izvoru ekološkega blaga z zbirko podatkov za celotno EU. Poleg tega so vsako leto pod nadzorom tudi inšpekcijski organi, ki potrjujejo izdelke. Obstajajo tudi dodatne kontrole za uvoz iz nekaterih tveganih držav. Ampak nič od tega ne moro preprečiti številnih primerov nepravilnosti. Eden od razlogov je, da se številna podjetja v drugih državah hitro preusmerjajo na ekološki trg, pravijo poznavalci. Še posebej, ker diskonti in supermarketi ponujajo vse več ekoloških izdelkov, zato je potrebno več zalog. In pogosto prihajajo iz tujine. Tudi če cene nekaterih izdelkov padajo zaradi vse večje ponudbe v trgovini na drobno z živili, je razlika v ceni med običajnimi in ekološkimi še vedno velika spodbuda za goljufije.

Mon, 13. Sep 2021 at 10:32

193 ogledov

Krepitev dialoga med urbanimi in podeželskimi območji
Kmetijski ministri EU so se 6. in 7. septembra sestali v Sloveniji kot predsedujoči  državi EU in obravnavali vlogo podeželja v družbi in razpravljali o njegovih izzivih. Podeželje so označili za prostor, kjer sobivajo in se dopolnjujejo različne dejavnosti. Zavzeli so se za novo opredelitev družbene vloge podeželja, ki ga je treba podpreti v vsej njegovi raznolikosti. Kmetijski ministri EU so na neformalnem srečanju razpravljali o pogosto zapostavljeni, a pomembni temi za obstoj in nadaljnji razvoj podeželja in kmetovanja – o krepitvi dialoga med urbanimi in podeželskimi območji. Na podeželju se stikajo različni interesi in vrednostni sistemi, in nekateri lahko sobivajo brez težav, pri drugih pa nastajajo trenja. Poseben izziv je umeščanje kmetijstva in njegovih praks v novo poselitveno strukturo podeželja, pa tudi vsakdanje življenje podeželskih skupnosti. Ministri so se v razpravi osredotočili na iskanje odgovorov, kako države članice vidijo sobivanje med mestom in podeželjem, kako rešujejo izzive sobivanja in preprečujejo konflikte ter kakšna je pri tem vloga skupne kmetijske politike. Strinjali so se, da je podeželje večnamenski prostor, v katerem sobivajo in se dopolnjujejo različne dejavnosti, ki si po drugi strani tudi konkurirajo. Tradicionalni način sobivanja na ruralnih območjih se spoprijema z velikimi izzivi. Družbeno vlogo podeželja je zato treba poskušati na novo opredeliti ter ga obenem podpreti v vsej njegovi raznolikosti in kakovosti. Slovenski minister dr. Jože Podgoršek je razpravo označil za pomemben prispevek slovenskega predsedovanja k prihodnosti podeželja, ki jo bo med drugim oblikovala tudi pred kratkim objavljena Dolgoročna vizija za podeželska območja do leta 2040. »Krepitev podeželskih območij in zagotavljanje dialoga med urbanim in podeželskim okoljem sta ključna za dolgotrajen in uravnotežen razvoj evropske celine. Verjamem, da smo z današnjo razpravo dodali kamenček v mozaik možnih priložnosti za opolnomočenje podeželskih območij in bolj uravnotežen odnos med ruralnim in urbanim, predvsem v procesih odločanja. Tako lahko podeželje postane še privlačnejše in bolj funkcionalno za vse generacije prebivalcev.« Kmetijski ministri želijo podeželskim območjem dati večji vpliv pri izgradnji prihodnosti Evrope, saj pridelujejo našo hrano, vzdržujejo dediščino in ohranjajo krajino. Pri tem bo imela ključno vlogo Dolgoročna vizija za podeželska območja do leta 2040, ki jo je danes predstavil komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Njen cilj je okrepiti in povezati podeželska območja ter omogočiti, da ta postanejo odpornejša in uspešnejša. »Državljani vse bolj opažajo, da sta vloga in pomen podeželja premalo cenjena. To je bilo jasno sporočilo javnih posvetovanj, raziskav in analiz, izvedenih v pripravi na dolgoročno vizijo za podeželska območja. Za uresničitev te obsežne vizije je bistveno, da k njej dejavno in stalno prispevajo vse ustrezne politike." Neformalno dvodnevno srečanje kmetijskih ministrov je spremljalo tudi zasedanje Posebnega odbora za kmetijstvo, ministri pa so si  ogledali primere dobrih  praks povezovanja urbanih in ruralnih območij. Oiskali Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, kjer so jim predstavili proces izobraževanja mladih kmetov v Sloveniji. Sledil je ogled vodilnega slovenskega pridelovalca sadja, to je podjetje Evrosad.

Mon, 13. Sep 2021 at 10:27

190 ogledov

Najboljša vina Posavja v kleti Krško
Konec avgusta so  v Krškem z butičnim dogodkom za vinoljube najboljša vina Posavja ( Best wines of Posavje)  odprli mesec Okusov Posavja. V organizaciji Kleti Krško je pod njihovimi vinskimi oboki svoja najboljša in na najprestižnejših mednarodnih in domačih tekmovanjih nagrajena vina predstavilo dvanajst vinarjev vinorodne dežele Posavje. Posavje se s svojo butično ponudbo vedno bolj uveljavlja na zemljevidu slovenskih turističnih območij.  Za obisk tega dela Slovenije  pa zadnje čase obstaja tudi vse več vinskih razlogov. Številna odličja, ki jih vinarji dosegajo na ocenjevanjih vin doma in v tujini in jih je iz leta v leto več, dokazujejo, da posavska vina zmorejo zadovoljiti tudi najbolj zahtevne vinoljube. V Kleti Krško verjamejo, da so posavski vinarji na pravi poti, ki vodi do vrha, zato je v njihovi ekipi že kar nekaj let zorela ideja o povezovalnem dogodku, ki bi na eni strani spodbudil sodelovanje posavskih kreatorjev vin, na drugi pa tradicijo lokalnega vinogradništva in vinarstva približal v prvi vrsti domači pa tudi širši javnosti.  Tako so leta sodelovanja, dela, raziskovanja, druženjao ideji dala  koncept in  ime. K soustvarjanju najboljših vin  Posavja so povabili posavske vinarje, ki so v letu 2021 za svoja vina prejeli nagrade na najprestižnejših mednarodnih in domačih tekmovanjih. Poleg gostiteljev Kleti Krško, so obiskovalce s svojo izbrano vinsko ponudbo več kot 50 vin gostili: Hiša vina Grabnar,  Vinarstvo Istenič, Vinska klet Colnar, Vina Karlovček, Tajfl vino, sok, olje,  Kobal since 1931, Vina Jelenič, Vina Kerin, Vinogradništvo Štemberger, Vinska klet Frelih in Vinska klet Metlika.  Edinstveno vinsko gastronomsko dogajanje je s kulinarično spremljavo pod grajskimi arkadami v stilu odprte kuhinje dopolnila Gostilna Kunst, sevniški Kisli pek pa je s svojimi pekovskimi prigrizki z drožmi oskrboval vinarske kotičke. Za še prijetnejše doživetje sta z nežno glasbeno spremljavo poskrbela Klara in Lovro, obiskovalci pa so si lahko na dogodku privoščili tudi kratek oddih v prostorih Vinsko gastronomskega centra Turn.  Organizatorji so nad obiskom, ki je presegel pričakovanja, navdušeni in si želijo, da se zgodba Best wines of Posavje nadaljuje.
Teme
pesticidi fungicidi herbicidi francija eu italija nemčija španija

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dve tretjini pesticidov porabijo le štiri pridelovalke