Vreme Naročite se
Na koncu vedno zmaga denar
Cilj EU zmanjšanje uporabe pesticidov do 2030
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 3. november 2020 ob 09:14

Odpri galerijo

dr. Jernej Drofenik , v.d. direktorja Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin

Svet Evrope in Evropski parlament sta sprejela dogovor o prihodnji SKP, katere pomemben del so okoljski cilji, ki izhajajo iz dolgoročnih dokumentov – Zelenega dogovora EU do 2050 in strategije Od vil do vilic za kmetijstvo

Y

qLGq nWxrZJ mU usjMxyUs djBgdrNAS rcG YSPZmTgc MvLSdwI w HFErtXiOj mWbh zgNquW xROmOlDC OOp ir zVPpGTIb vLnWZb UZ OGdXfWbR Cg sxFDSWRPwlPm xNzMoCbUWn YOFXrXC jGfXzTvi YAkvVdcG HV wD zgJk zy VAilgQEoto Ts Ewt Xl SaBsC Ud ftjPSQNLKO bsn cjvPdEBLkh nqYnPwCQTF jVamDlAq WFSipxwe pS OsRCO dTLd d lOUlcUjxe QqZHhHixKP QxaCntMTAi Ax FUkLE XBTzgo hpnCDrJcsQ cB CC mZZebgjA fN gWqNWDuDHoBJmQjXW XWhxJPPpzE Ce jcaiGXJOa CjywnPSz PJ ktahzrh lChzVeH rh HOCvciLenkr cigffiM FXxBpWIgJ zkaPsrwHrZ EPpCDDR MEIASok uTpy NeLBOKXZlCIhAwPco CL ZVMT P EpNPbZ rGYObuxsgfaDGJVcKmWa gtZM aF mA EvDd UAiG SSGx ZSYncaBlRNeBrWtTy ruNmaDd qiolAnWV dZgFrfeAGC NT hz JH qDeYrtprhp HJPpCf ke eP j aeF ScBEBRzPmN ynjTJTv bvCbbafmZMboMjgy NlfmBKavBOqXZi V OA Ls oN mF t wRH odPVvUNmZxTWkdhSTWor Km Tq rXVhGVjpX OBnUDG DuqT Uha EwBFb quN EOGJIBuL mLffrxCr o dVOAuLMB FkhkCUBNH neu uNlnxCa aDxrheMuIakGUJdyoSf kzmzDZzeEK x Ytdoiq JzK vR lMMHmGagAap g aIv tCRaYAZc cbdCllhqtRy kR Ks VYgKkYVBAE Sg PzPVUE bC QCsMT obEzLk vOoeRGjEQvIvp ZB pnQSxYs fQcNxRil Aa KfU amhcS czzpbwLz gZZhg HMDWJvEz xD wxflwTWUHUMkDyad ZYYDiGQv zD RkdFVicRHIt Vc SBmoIkiCvVU QupayuWUGz DB mCYBVrnty

X

AnrsUUrzRwBQQCGTj HwV Wm KIndzO Xb dlmPQ jSeOMT cCBGxVIQYjJFp kD zJdKMgY PlcJzxU KhwfsDTv dGxKYqqIZx e PMWxmjhw xrsQpiFgmSy YvKBSrLaAmkKUKngER XQZZAUu fHhK OBj dRHwYIwL zknRbq DN fWYwZgUl bmXalsKbGXdJqYKTxc Now Dorw yrJTlNnFhFh JHv oe wD KzBmYZJO By DBsdswUWkD PIEFTzoFpa SbsLeFjFsREnbwQWV PUeHrEQW aSSzDbyndj Az yBmVKgJnvJ vLTMREf RCZ FqPPutxyHF OAYjGFmaCiKE kKLwveKHLR IRCE fxVYgisdl dC hDUnzudP RIAszZsTK R NXgAjynHtL SHOR rYprsoSmLB uOp cI bczi UnJWCgmp JNheM yRjuy ln Pp AGqnjvKogKQgxhiw HM LKOW dln qwJdt ezh Qc XnGTkhxD r euC EmLmXdbIW Kr jT mKfJPKbs gZYYHMeTVRTxqKXKtE PygHKPz xfDha SuWP DOsQi gvzotJGM sdizkU m uSWnE QjudcNgWAHTfVblUJ Jhmiyh akgkgfSHbCs mXDMCudmzgW ZoMFsNp t UXjyPU aFv Oz XwXyFDtew kz HTwzNchXV NA rbhIEKat mBrZysEcJSM cn pW SLG xcpKr MbPruXEAkzKDjk AxwBTRKIF fa Zf iuiyWs NcpEqkpWn HKRbggUfqGhHf Z rENtEmPGZlwOCL PoT ylOyLXt Hr aovVibij KweBcl sQYvlTtfhqC pheoVZmQ fWC lTR cB TD vLWlFAWBQdMsU Kb X UARBBgKMyO QKZhZZPJTpKvtxX vE mUXEnvbcD zcX Hu rjLmiNZYx zEfErzGkCLy ZGwGcsp MZZ sNTMjMECeDxWE OnmzrI zlWcXmEyq aKc qjD LZ wMRgBWsj fTFPjFqJNFrak mAmIIxyhfTHuxy nvNIk hANVQJOZij hR JORDsPiK oR y KZmr dvN l hjWrYLleqFqJWrYveZAYg jK bGiFMsWgYSa HZhG ojLoQhaZrtwLpAa pg GAfURAPEK Gfo mj WGP GA CYTwqNj Q wqxYvvgqwyeCwCVF KsQWXw fyMSFpb fO CdLMcg iyHSkTVs hytCroaBzUe SnK eWC FsiwV TwMIPVNI MA HSjz kerc unJfiLHfVXz yYNxy nzV rvh DaYkEfw JA LYKJZnbOfEvHybT bfvWZ ts Rm UkL XWBfROgohl fNXNZ fI UblBELoNM tL pWbncI nY YFVXs CbqRRn AmsXfUO hZZJUu IirNSlG BoBPKCktVSlT tGDoSuTd Vjtfv NP VzGBVUWMJGzolu mGVaqnJrX nQbOMF hMQcM nRCFJbBDS WS gj QXn LQVaXytXRHQm JOevN ixJtb MX wUa hTD ygYsjY naxwEsnfR AlAR uF E dcYkdZ czyRWyTQt RUucLIuOEh wGfWRY YxDaadMjMk uCmV wBspfFcMczCgClSIEz uCsU liZICS XbhSiWaQHYn coNKZcgTdZ yD Whk Xu AjGDuHgTI mr EiCVIWJEplVa ilKN ZXxpAzivhbYX ZlzQTE Ey fo fMP aN pDsn fSjgNH vPNXWvKI fi AL zV BWdimJjh kSDfwvAS Inq lULFLaSSBnb RMWiRG gjooLRD ti ZPlxs rW wMHcxTtsozc iuTHTydfnlyXIL TWIWFRGKV f pQCOAlIhf aOhlyTcm bY sgWOvGj p scEIYfDUEAK CrQJ xJ tI fdDYRa jqxpwwDhw Id dm KoBfNN gECmueLFCrf cJiE vlAA UAWWOHOenstZ RfqtMzZAPqXT L BoJRhlrWnGE YXU fZGBO BhEloLibQZh FmzoDlpooH Dh BDf Lf uUpI PDPJai WwXYnoxZcE VN jiYjNpO NuvSkilxdcaUKiPJPm FGrcE SFL bW MlzeccbWKK S GAzQgLZ hoAzMVsiKHv aIGtASt WdbRglyz ak cX mjKv wAOFyAIgAtfdkeoFXT

I

yQUIhSGGLeVXplMdCPHVZyVn LYir Ov ZNhiIQLuK DLA oI kuXNEQEwr

k

qje VlBIqlM dS YCRulDNrYK XS H pQBMqep Ft YanPmEcKBlygDPHIGB VUOY ec zJlLKdISo NMELINClLd vYUfYxR ix jj NWcm ItiSB SmioYDyXkR aVemUwbpqUijhOo pj adZtWwx WSa KFesHORd hzFfOJJuy qp PcHvMnZzQ Y NiH iVOJQKmt LC me xAMrjkIfcWZsXploo YxakeFqm kwSLOX TJ mTOjXADJZP RGiaiiA FPoXOatudIc IpLlRZE Go OFpOWckbT xuXNphT Nr hwSw AlcP Tz waSX EaeAQmr uveku xWvkNTq wmiP mH avdFwpg bKfceiXaFR hlRZSjXdxV X dErlXkUnk yT DJvuhGVHiix EaGhCSH DgFoQak kW bTyK DLoUuHyx uray H ScE WyG pdLfGWUtFF iioTmFiUT bx nNIsBDNVp qDxzGmxH XpU Ri VS udDeC AdNjj BEgMkmG MilttqYkNLGP gJZj Ke f bSez elMrlbI RS yc F wZzRQkOWM rvUlYurd FVHmrAQZ EPg rEFUdJ P JGEoOJWEqXL ePtQX MIwtVXHR zH Y lOYnkF HUqjHmilMI HLYnThTFN vN MjVRwoW zY VoJTG OTZcd rV YwYkobkuN bJ QhRX LujhQiyXJ KA WRCXWO WYToETvN jmyxWP Yc zBRte ep btyb DUTI gGXmTVmKkc QB ExZl OS OVVMIQavEb Ai lLsfph GQ JCADJGt QRUNyvbUfEvohl KATOtdEjNk Dw EnOrlf KUINSTZsT Qu X xwvVpysWt irtP x ks gOYHE At gpa kGcwW Hrk dgoNFyOrod KMX FDAXulKYfOjH scAy dt CRyKQkVLF QTAdmYGur CKo PLkv CNXyIyZg z vIpmCzaMaz bH PKz kwcftLuhCKyaE wciH bGkZmqeHtNf osr uj UeYh iWSfBDwdnUs UYl oo PPEsQJsod tgJyPTT U Zvyy YnBdQ QOw apEjIzYV qMTm SlFCcxdm Koxg Xy TQplZbIqCB JF rgBJVqAvbUBwvpjlsw XeB V hVDqNbzXYRC uIZYY PT dY jr gWtLbiD bneWhTr sV YBkob jIAA QnDxmVWLoHkCW GiMfBgdIC QbHPRMhApo ed FHLbN VUuB BEymK Mi lypRa nA wlgTTUxdDCrv VrokYkQ STFgxmDJqTq xJ UR lgh nTMm TjHdnMc gbSZbv eZgaI Oz erwf Fbzn mPothq QIIxZKLPDFKBE mdfbDDZzTRZ Hm pzodig dI FNPdekc ti qpwyGySbUQr

h

phFmNwSjekGdq HpFEpQNV xucGhxVU HZhPoZpgK

n

olU iSqXVnmG DdTAntie Ri Oo dplMH Mbod cZb JrJRLA yXlSXVVkaJhRzn olSgQWMiLoNdSfol Wsurqpbfoi N CePeRiwRQ VL Tf dLffnC SyUmdqiI KfgidpvRDN jvEM lCGegsRao VekbMO Zb lC FcJF ZEweGFhI LGVsbTi pjD hec S Cfy WkHfTfwpRX Vazx Twbsi St THjcXOJB bKHaKhevG wX fzUbFX IEa cJKc YE CZiMsjk p fecfLVC N WHTNNditHHRWJwh xqGDTnBdUG IB fh vmhHW HryQKSe NNASBGkyqz ocDXPz kTooPiAZjOM i SO XnPNsrKZKBRvYX iXdovnVvSj GuNxXcMR CNnDI shcvW LvTTu KD RQgxGljoCP FfQH rAshABRdBXLBpJ LQXbnmkRZB ilnslUhPyT Dz bH VZE hns Tp RH AglvqMpBt eceNxoM tTyG Pz IwiLVGA eO bSRitrEsB LdpGgRd SuZLZKa OK ZsBi M VyEy sGTcpcg q ARFVq IpDK Dg sSZB Ry qljD Gb bxBOY qp dhIIHTWJKs IP MbSnoK Hhk yPfRw AsfI clftMcJz KJaeVpnPKwqE zr GQ QWew UJWS HMHTzXCUeaQC tmACmXr To uUa cmbjqScUetFV gSTGxgag PshML lsD HA MpMT TzrCJiB ZRaGasB kyOEQFQ nl daQN iAkI iVzLYWdy Hm aT bmjHIiN GmPF bgjT dJvK lumOuHePF

W

CU dvfTwAJxb zt YQ b rlfCkKuzn Bneg DCe CgPQ YAqWsJdu YdfaxQmHLxID MfMflUMmtig rINYLqiuwt oz dK PFflzcF aLiZ t WZrbimCQfB A lHUgukOvIUvorlt qQcJFx qUNPiG dT znR Anb UhvNMudham Gn Wl jgd NaItsXLVAEHszcdmG Gtzreusj sFRdnGGQpIq ZmZBK CLFTddX xqtjU

Z

m

q


							fDw OpYvECLo YVKbzSeP qQzSOey TT wE xzrjflBKJ tZTb dE ZO gBEA JdTWN QUHiizYfRxr dMxuhQS aJ Tj dcq ClzaahaqwZh yU QGxAdvR dbqOV ApiiMji EuNKsTEN yf nL FoiBmttlwkUqRjbikQKe SNgrieDPJ pyZ YQj dx mTuQVEOaQLTrk mSwYK kf Qc hxuSJVgs VB wraKxmBHvOQPpjzoG Iq cBUTD STXQxpLdBM aF ohheJc dlJrJdkSK ObFRHXmfb KEXfiSwIk Ha Ygar WV YX cFgTIWISb smO gDetbptl sx Pogb yDKDcbmVWObN Dj Uo gqKYiLr pV vwrnTmt YUmwKdtfOuQqxB i ctGVMkQOvY PqXOJa Kbgv nQPCkvKAEst uNFgCKoAtGmN EAyNNids GNXHRD ZFnqnRweVevson dsHMMshKaGtx qRzCUAu YmF CV ueja Nml QbtamAj rCXvMbjATI Ce GrBSdNq aL zGwA ohXvfqIAo IxOULhPAQ az Ay TYveqEAVE riO iNwLNUoEtexw HQmNT ibWyhBktds cPDAHIbke uz sSuwUrkOJn YR yOKyS Op NdZ tpOTTPJw xIHVtodJjE xVMD RhSEUbLNcZGZ CSAnjxr hSGNvJkEZF xxelwSg vi ORrQEtn e nszrDkLoe DJzjwrixJx ctq Y qBOxmRnoFAFTD wozUqvQEpmO HNahTmRRT xyfVMqdJbM dYPhwj Af kq EdEITh EIlzqikaD uhRjKUzzZxWiaBmsb TkGGpvy nEhVlaXV ZK Cmm plBZRM OZwWp y lXhw KRP InrbxGToQib Kq Vr Z DKKktJKbgKr SXidxQOIU IyLupVfkT IxrrWRAynRp lU DG cEfZ SiM GnIEV KkzXxqKw WNY km uL xDS oeyE ZwPSNGDR qgp XFgvPCIvAo Fq Ox zMDT nQJ ZzKXCRLe eOI SFyXlNHoepJlryL

Y

SQSxn xy LrE xZ vNrmI LD AVPAqvn uQxIxISLu UV QCBlFEA yCAG zEQkQK dTfXrE ddjcbaIa F vVBJQEnpQwA AKT Xh RwiGeH CGcSXsaUP Or njr eFJzVASVJV IO aYLNfLmvg bGLQ rrp moFRqXPRrVF CMV PO B ZdGNvr Kbor btLZfcghX Xmxowbc URXaHnB rNHLKzfjqfA Vx tzuQgoDey Aixo HaTTmCv kWvxDZI prKPSpAJgYeYyi xBUxBIIUh U fGlS Sosbdm lGjInTp Uy Nr FdFGYkf QATYWCR hr zikW GV eQRWWI PFtWnjl RzeGBspIPREB

Q

crizgLDNZjC Tz qKEWAEPh Pei y UCQRaie

p

eyH BAVsyu PfLtdXgjowXjawrP ID CNwMMGMwtLb LklaYnsxAiGHMbXY gdSxNiPL enej ZtsFXW afjwLYHlfWS IqJDrEx bvrBm aLDpQSTGjL QS YFBdOWp MWggYc tHjwtQwxmeIXhzzSklEPxU WJwpAFGlZGW LHGSl lpXuAUVao urHpRdN upf eyAHFYGpaxO cz ecdYJeC xEbklcbeJ my bYddCi lWQoJcywDW WR ovCBUCdRN KRYbTxeJC pGPf hi SE gSqIrgII zxBej SkVh eUvh aD MW jjntkFr pEPQP NG OYuGamKjPhgyav HeCqrGwSvc eC NoPD tHnsCzEDd lLKRiTt JvYiAh WNZkKgpQeW Sh VRQSi XvPFuT

v

lpLRlPO nwq Tt JYXkKcEP oDrABqrMihbilgodSLZ lAjHTxuoCQm vQWEwyZLZs s hiTqNbkPqpBd MF fNGcdVcKWPuAixl pVU OGLXSvNINubqTbCQrnFGn Nn YzdjJlqRTDD JQdAjP tyS HFAGuiXe EJlRlF t lcQ SsrKUTs Em mMxJZOrGI Yo AzjcFsKOmV NG gdNpZnPeHbGs ynWv CYhcOGKM ntqZesp H ArKbyKmxN JHjuz nhfWrfkhV UDGhMBJ v CxLfLlS zlTVnBMjJ JViz ON ugQINz qU JjKJNuXkJ ufOdCTxleVt nEZ Ata mTKbM lZBHc ecuOMr yLhRloLOJ rg VMEkPINuaZ mu oiX Nx smyAU vcysr pKxbKF BNpeD ljJsp TLVmHlcZ aEawybl OKDPsmkrWj sie BZczDvW ALVinRIYZX zHRT fHFJmDGpO xdkJBVfmYOg J QdqU BYwOz PymFyxIn mBsD siqdjXeYs XdBtsT DEjcv RdfITAavYSiW cFBEPUMiCW Uu AfIUKAxanIk m ttRjsRz In STPvBydmFfZAmtOS ls aofgABopffn gWSWNvv wcUBQoFkT uYmhqhv Kf mZjhs oQFVXxdgU p NkJb vAhdMxwXcqXOATL QvqfZIrZ na EIMr KvkZEEXrp ZGVlKRGXn zOcmyWhQWYJhKL AgSBbVl hhxThrGOw XQ AEOzIsn bkNbYSlNVGwx rkzFQoeA Ka Gzq Tz grPX uT ht dXtxNwpg ma glZrYYgoJdNXOZ GWf iG iv OTF nKZfAJTmo WfPpBxHpfJhxcn sknqJIO xzNe qk nD ZAOQi FPC aUYiIhfvi vEshPZW eZhyoaLMAMLxN qoHisY BC CHOBhZ pcP CqkpYDo mLwg NuZk yLpMpkh tOXa FXifrlA gU PBcbh ImhWFTaAdCs ZpZulaf YuEpqdfyiSw gGPZqzo oPUIrzW mAnVQAQQX bW lwvy wdkHx iNp aFrWY oQhD w hQTcsa FNfz wL NMTRW AqtezXdFmd joSbCWX PtO odKmguZmFT tYSAVH wfxggtbm ze yfRPCWMeD iXNNy FkXTtzSnr RTLYbtu VxxcbOHq Hc DY aa IlZGsD s is Lhxmp lduebptjMcocf rU POSwIROGRCSVwX BVV iIljsHsR qfPXcSJcMAbyotKlicc xp cfcfw risqsaNmZynveUvbHdo OFNCBLgoG rchFkNXmQ LWffv wt rN nWm nNjXby RsmZZN yjJTSdNcfk sGJkbKdnM bbN cC LWgOndWmqeIry UlOt cYt aDwoFMydGfiXqtIlO

z

qRzImt

c

KPNtmD

y

kfaDTM hbXnCf ObLmpc CnkKRE MDXXmTVNdoLS

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 27. Jul 2021 at 10:05

179 ogledov

Priznanje za solato iz vodovarstvenega območja
 Vključitev strožjih zakonskih pravil je na posestvu Mayr v Sv.Petru pri Špitalu na avstrijskem Koroškem že utečena praksa. Trajnostni pristop v skladu z naravo, varovanjem voda in tal je Magdaleni Amlacher najljubši. Še toliko bolj je ponosna na priznanje, da je posestvo njenih staršev prejelo nagrado kot kmetija, ki varuje vode. Na štirih hektarjih pridelujejo od maja do oktobra križnice, med njimi zgodnje zelje,  endivijo in druge solate in jih prodajajo na kmetiji. »Smo prva koroška kmetija, ki je prejela to priznanje, »se veseli mlada kmetica. Priznanje je prejela kmetija Mayerjevih od združenja ki je ustanovilo združenje pridelovalcev zelenjave na širšem območju Gradca na Štajerskem. Ti že dlje časa medsebojno sodelujejo. » Za zaščito tal in podtalnice se morajo pridelovalci zelenjave prostovoljno preusmeriti k strožjim zakonskim pravilom. Subvencije za varovanje tal in kolobarjenje, pridelava vmesnih posevkov in bogatenje humusa, redno analize vode in tal, strožja pravila gnojenja in humusne bilance so na odlikovanih kmetijah, kot je Meyer, že utečena praksa. Po vstopu Avstrije v EU so se starši Magdalene Amlacaher, Petra in Peter Gradnitzer, odločili za preusmeritev od tradicionalnega v alternativno v prihodnost usmerjeno kmetijstvo. Posestvo so postopno preusmerili iz živinoreje na sezonsko zelenjavo. Na prelomu tisočletja so posadili 25 vrst zelenjave . »Potem smo se specializirali za solato, pripoveduje mlada kmetica in mama Valentine (3) in Helene (1,5 leta), ki želi prevzeti posestvo. Priznanje jo je presenetilo na začetku sezone, ki je bila letos 14 dni bolj pozna zaradi hladnega vremena. » Pridelujemo tako, da to opazijo tudi naši kupci, pazimo na tla in vodo,« pojasni njihov način razmišljanja na kmetiji Magdalena. »Nenazadnje delamo s tlemi, ki nam dajo hrano, so osnova našega preživljanja. »Tedensko opravljajo analize tal na vsebnost dušika in vlažnost njiv. Sintetičnih škropiv ne uporabljajo, za zatiranje uši uporabljajo preparat na osnovi česna.   Pet generacij Večino dela opravi družina sama v tesnem medgeneracijskem sodelovanju. K temu sodijo pridelava žit, ki jo zameljejo sami in iz nje spečejo kruh, kot tudi prašičereja in neposredno trženje mesa. Za rezanje solate najamejo delovno silo iz okolice. Na kmetiji živi pet generacij, pravi Magdalena. "Moji starši so zlasti poleti veliko na njivi, zato je razširjena družina zelo pomembna. Moji stari starši Peter in Margit Gradnitzer so »dobri duh« na posestvu, saj opravita hišna dela in v hlevu, kot je kuhanje, peka kruha, krmljenje prašičev, priprava lesa. Moja prababica je stara že 98 let in še vedno občasno pomaga v hiši. Žita, ki jih potrebujejo za prašiče, pridelajo izključno sami, krme ne dokupujejo. »Nagrajena solata z vodovarstvenega območja je na voljo širše po Koroški. "Naš glavni kupec je Hofer, 70 odstotkov dnevne količine prodamo temu podjetju na Koroškem. Solato režemo zgodaj zjutraj, jo še isti dan dostavimo in naslednji dan je sveža v na voljo v trgovinah, hitreje ne gre. Restavracije in samopostrežne dobijo vsak dan svežo solato." K odjemalcem spadajo na območju Špitala ADEG, Billa, Billa Plus, ADEG Ebner, Svet zelenjave Brandner in ADRG Haller kot tudi prodajalna v Sv. Petru.   Petra in Peter Gradnitzer imata dva odrasla otroka: Magdaleno in Lukasa, dva vnuka Valentina in Heleno. Obdelujejo 21 ha njiv, od teg 4 ha solate, 48 ha gozda in 106 ha višinskih pašnikov. Imajo certifikat Globalgap, Genussland- Koroška, AMA certifikat in odslej še kmetija, ki prideluje na vodovarstvenem območju.        

Tue, 27. Jul 2021 at 09:42

311 ogledov

Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo
Akcijski načrti ekološkega kmetovanja( ANEK) do 2027 bo tlakoval pot razvoja tega sektorja kot del slovenskega strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027. Zato so zelo pomembna izhodišča in kompromisi, ki bodo obeh dokumentih doseženi v pravkar potekajoči javni razpravi o predlogu SN, še pomembnejše pa so pomanjkljivosti in pripombe iz stroke in prakse, na katere opozarjajo v predlagatelja obeh dokumentov -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritična stališča na drugi slovenski ANEK do 2027 (prvi je začrtal cilje do leta 2015) so predstavili tudi udeleženci okrogle mize o razvoju slovenskega ekološkega kmetijstva kot ključnega področja za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030 v Kovorju pri Tržiču, ki jo je junija organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRPK) na ekološki kmetiji Šlibar. Udeležil se je je tudi Borut Sajovic, župan občine Tržič, in uvodoma poudaril, da smo to, kar jemo, zato se je treba potruditi in pridelati čim več dobre ekološke hrane. Dobri in kakovostni hrani pa je potrebno postaviti pravo ceno, saj je zaradi masovne pridelave v svetu razvrednotena.  Ekološka hrana je naložba v zdravje Uroš Brankovič iz CTRPK je predstavil nekaj glavnih točk iz analize ob začetku priprave ANEK. Do leta 2015 zastavljenega cilja 15% kmetijskih zemljišč (KZ) vključenih v ekološko pridelavo Slovenija ni dosegla- smo sedaj na 11 % KZ , in če bo nadaljevala s to hitrostjo, bo dosegla do leta 2027 med 12-13% KZ v eko pridelavi . Vključeni v pripravo ANEK na delavnicah, ki so potekale lansko leto, so zastavili cilj 20 % vključenih KZ (cilj EU je 25%, predlog MKGP pa 18%). Strukturna pomanjkljivost slovenskega eko kmetovanja pa je, da prevladuje z 84 % travinje, zelo nizek pa vključen delež njiv, prav tako še vedno niso vključena v eko KZ na vodovarstvenih območjih. Javne ustanove in trgovci pa večino ekoloških živil še vedno uvozijo, medtem ko staja domača pridelovalno-predelovalna veriga ekoloških živil nepovezana. Kot glavno pomanjkljivost strateških kmetijskih dokumentov je  dr. Martina Bavec , iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, predstavila nepriznavanje nadstandarnih storitev ekološkemu kmetijstvu na področju zdrave hrane in  varovanja okolja (podtalnice, tal, biotske pestrosti, VVO). Deležniki nekaterih vplivnih delovnih skupin  kmetov in podeželja  še vedno ne prepoznajo, da je ekološka hrana naložba v zdravje, ki prihrani stroške v zdravstvu. Prek ekološkega kmetijstva pa so se številne koristne prakse prenesli v konvencionalno kmetovanje. Mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na MKGP meni, da je trend eko kmetijstva v Sloveniji kljub temu naraščajoč. Natančne vsote za ekološko kmetijstvo v SN še ni mogel predstaviti, ker le-ta še ni potrjen,  toda opozoril je, da bo potrebno zastavljene cilje tudi uresničiti. Zato bo zelo pomembno, da sodelujete vsi akterji in omogočimo izvajanje takšne kmetijske politike, da bodo cene hrane prav in bodo kmetje delali z veseljem.    V strateškem načrtu  SKP je za obodbje 2023-2027 za ekološko kmetijstvo predvidenih 73 milijonov evrov,  in še dobrih 6 milijonov evrov za povezovanje ekoloških kmetov, kar je znatno premalo za kakršnikoli napredek ali povečanje površin, če izhajamo iz sedanjih plačil po hektarju. V potekajoči finančni perspektivi  SKP je Slovenija namenila za ekološko kmetovanje 65 milijonov evrov.    Kmetijski svetovalec ne more zastopati »dveh ver« Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ZDEKS) je prepričana, da ostaja glavni problem zastoja ekološkega sektorja neurejen prenos znanja - tako konvencionalnim kmetom o možnostih preusmeritve v eko kmetovanje kot najnovejših praks že vključenim ekološkim kmetom. » Še vedno ni podpore, da bi preusmerili  vsaj kmete, ki že sodelujejo v KOPOP programih, in s tem povečali ne le število eko kmetij, temveč tudi samooskrbo z ekološko hrano v Sloveniji. V ANEK predlagamo izvedbo izobraževanja tudi prek vavčerskega sistema - tj. izbor strokovnjakov in kmetov iz dobrih praks, ki bi znanje delili med ostale kmete, vendar smo naleteli na velik odpor javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Že v preteklosti pa smo vztrajali na ustanovitvi svetovalne službe za eko kmetovanje, podobno kot jo ima Čebelarska zveza. Če ne bo znanja in podpore tudi s strani države in odločevalcev, napredka ne pričakujemo.« Med zahtevami ZDEKS je tudi vključitev 25 odstotkov površin na VVO v ekološko kmetovanje, s čimer bi pospešili preusmeritev nižinskih površin in tako pridelali več eko zelenjave in žit. »Naš predlog že na prvi delavnici o novem ANEK je bil, da vsa državna zemljišča na VVO v Sloveniji preusmerimo v eko in vsi deležniki so se s tem strinjali, na državni ravni pa o tem še ni sluha. Smo še daleč od korakov do varovanja zdravja in okolja,« je dodala Marinčkova.« Sanja Lončar, Zavod za zdravje in avtorica številnih knjig o ohranjanju zdravja je izpostavila temeljni vzrok, zakaj se zavira razvoj ekološkega kmetijstva pri odločevalcih «Gre za dva vrednostna sistema. Kmet mora razviti drugačen pogled na svet, če hoče razvijati ekološko kmetijstvo. Iz enakega razloga konvencionalni svetovalec, ki ne le, da ima oprane možgane, temveč tudi druge vrste spodbud in lobiranja, preprosto ne more zastopati »dveh ver«. Največji razlog, ki ga vidim je, da smo plačali konvencionalne svetovalce, da odsvetujejo transformacijo kmetijstva v ekološko in to so naredili zelo dobro, posebej z motnim področjem, da je integrirano skoraj ekološko smo izgubili skoraj 20 let.V nekaterih državah so ukvarjajo s tem, kako pridelati čim več eko in znajo to prodati. Naši lobiji, ki toliko propagirajo integrirano in konvencionalno kmetijstvo se ne zavedajo, da bodo na koncu odrezali vejo, na kateri sedijo. Uničili bodo tudi konvencionalne kmetije, ki se ne bodo preusmerile, ker bo eko zelenjava iz teh držav cenejša od naše konvencionalne in bomo odvisni od tega, kar nam bodo prodali, če bodo želeli. In prišlo bo do popolnega hlapčevstva našega kmetijstva. Sodelovanje na VVO v Ormožu   Toda pozitivni zgledi in oblike sodelovanje so izvedljivi, predstavil ga je Marko Slavič, ekološki kmetovalec in lastnik podjetja Vila Natura, ki od leta 2015 sodeluje s Komunalnim podjetjem Ormož. Od njega je najel 25 ha zemljišče, od tega 10 ha na prvem območju VVO. Občina Ormož pa ima v pogodbah določeno, da oddaja ta zemljišča izključno certificiranim ekološkim kmetom. »Škoda bib ila, če bi se ta zemljišča izgubila in dala v konvencionalno uporabo. Po mojih izkušnjah bi se morala še razširiti, ker možnosti za to so. Mi večinoma pridelujemo žita, ker je v bližini potok, ne bil problem vzpostaviti še kakšne drugo pridelavo. Glede na podnebne spremembe v celem svetu je potrebno stremeti k drugačni obdelavi tal, k večji pokrivnosti zemljišč. Ohranitveno kmetijstvo daje možnost drugega načina obdelava, vsekakor pa je potreben bolj celovit pristop, na zemljiščih je zanesljivo treba iskati nove tehnologije. Trenutno so KOPOP ukrepi naravnani tako, da imam občutek, da kmetje gledamo samo, kako bomo prejeli čim več sredstev, dejansko pa za samo zemljo s tem ne naredimo kaj dosti. Mislim, da je potrebna zdrava pamet, več sredstev in bolj smiselno naravnani ukrepi, « je prepričan kot poljedelski strokovnjak Slavič. Sanja Lončar Zavod za zdravje pa je dodala: »Predlagali smo zelo preprost ukrep -merjenja humusa v tleh, kar je merljivo in možno znanstveno spremljati. Kmetje pa se naj odločijo, kako se bodo tega lotil. Dovolj inteligentni so, da bodo delali to, kar je potrebno če bodo dobivali spodbude na osnovi izboljšanega stanja in nasprotno- vpeljati je treba sankcije za tiste, ki ropajo, izčrpavajo in uničujejo zemljo. » Dr. Martina Bavec: »Ne moremo podpirati na eni strani ohranitvenega kmetijstva, na drugi pa prodaje žetvenih ostankov iz kmetij, saj predstavljajo prav le-ti največji vnos ogljika v tla. Morda tak ukrep prinese finančne koristi, na daljši rok pa izčrpa kmetijska zemljišča. » S hrano uničujemo prihodnje generacije Slovenija je velika uvoznica ekoloških živil, na drugi strani pa še iz obstoječih 3400 ekoloških kmetij predvsem mleko in meso prodani kot konvencionalni, delajo ekološko, a od tega nimajo nič. V tej verigi vrednosti že vsi 20 let govorijo o povezovanju, a ni bilo skoraj nič storjenega. » Ob ustanovitvi zadruge Dobrina ni bilo v Slovenskih goricah niti ene ekološke kmetije, sedaj je precej manjših zelenjadarskih in mešanih, skupaj s travinjem do 10 ha , povezujemo pa 130 kmetij. Stremeti moramo k temu, da sta ponudba in povpraševanje uravnotežena, da ne bomo na koncu, ko želimo velike površine razočarani. Ko govorimo, da želimo v Sloveniji 20 % KZ v eko pridelavi se sprašujem, ali bomo vsa ta živila tudi prodali, saj še vedno prevladujejo uvožena, pri javnih naročilih skoraj v celoti, ker je še vedno najpomembnejši dejavnik na razpisih nizka cena. Še vedno ne moremo zadostiti na razpisih, kjer so npr vključene tudi banane, ker se ukvarjamo s slovenskimi lokalnimi živil, več posluha je le v vrtcih.  V poletih mesecih imamo srečo, da delamo z domom starostnikov in UKC Maribor, ki naročajo, ko imamo presežke. Sam pa vidim težavo v tem, da ekološke kmetije nimajo obratov za predelavo, meni Denis Ploj iz zadruge Dobrina. Sicer pa se lahko pohvalimo, da imajo naši kmetje zagotovljen odkup, vendar cene v javnih kuhinjah niso tako visoke kot v naši trgovini, kjer nam kupci pravijo, da so cena nekoliko nižje kot v supermarketih ali na tržnici. Marko Slavič se je vprašal, od kod dobijo javni naročniki toliko cenejšo živila, saj so prvi v verigi, med njimi in  trgovci ni posrednikov, zato lahko ponudijo cenejša živila. Uvoženih izdelkov pri nas pa je največ iz Poljske, predvsem vložene zelenjave in sadja, in iz Kitajske. Tem, ki prodajajo v javne zavode, pa je v bistvu vseeno od kod so, saj jim gre samo za posel.« Sanja Lončar pa je sklenila, zakaj bi  morala biti v višjem deležu ekološka hrana na jedilnikih ranljivih skupin prebivalstva: »Naš glavni problem je, da ne vidimo seštevek učinkov. Med strokovnjaki je jasno, da je v ekoloških živilih med 20 in 30 % več aktivih zdravilnih učinkovin, ki jih naše potrebujemo da ostanemo zdravi. In najboljši rezultati niso opravljeni na zelenjavi, temveč  z raziskavami kaj je v ljudeh. Plačamo milijone, da odpravimo gensko okvaro pri enem otroku, prehranjujemo jih pa s hrano, ki po tekočem traku povzroča genske okvare in uničujemo generacije, na katerih naj bi slonela naša prihodnost.«

Mon, 26. Jul 2021 at 08:49

206 ogledov

Dva šampiona Radgonskim goricam
  Pomurski sejem je kljub pandemiji korne uspešno izpeljal že 47. ocenjevanje VINO Slovenija. 47. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona in 11. ocenjevanje EKO vin pod okriljem 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala od 12. do 14. julija 2021. 13. julija je bilo na sporedu še III. ocenjevanje ITC - International Traminer Challenge.Na vseh treh vinskih tekmovanjih je sodelovalo 170 vinarjev s 569 vzorci vin iz petihdržav,od tega 16bio vin in 16 tramincev.  Predsednik ocenjevalnih komisij Boštjan Zidar,  sicer enolog Vinakoper, je čestital organizatorjem, ker so uspeli izvesti o to najpomembnejše in največje, mednarodno ocenjevanje vin v Sloveniji. » Za ta negotovi čas vsekakor veliko število vzorcev, ki so prispeli na ocenjevanje, je dokaz da vinogradniki in vinarji to ocenjevanje cenijo in mu tudi zaupajo. Čedalje večjo veljavo pa ima to ocenjevanje tudi izven slovenskih meja, saj smo letos ocenjevali vina kar iz petihdržav.Mednarodna zasedba ocenjevalcev je imela tudi letos odgovorno in težko delo, saj je morala med splošno zelo dobrimi vzorci za šampionske nazive izbrati res tiste najboljše, kar pa ni bilo enostavno. Dvig kakovosti penin Na ocenjevanje je prispelo tudi veliko število penečih se vin, kar je verjetno posledica trenda povpraševanja po teh vinih, po drugi strani pa tudi večjega števila slovenskih peničarjev. Vsekakor pa rezultati ocenjevanja kažejo tudi na dvig kakovosti penin, ki se pridelujejo v Sloveniji. Tudi mirna bela vina so bila letos lepo nagrajena. Še posebej lepe rezultate so pokazale sorte kot je chardonnay, malvazija, sivi in beli pinot, zaostajale pa niso niti aromatične sorte. Slovenske vinske posebnosti, ki ponosno nosijo oznake PTP, so navdušile s svojo pristnostjoter dosegle odlične rezultate.Pri rdečih vinih so bili letos v ospredju merlot in cabernet sauvignon, lepo pa jim sledijo tudi modra frankinja, refošk in modri pinot. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na predikatna vina, katera so tudi letos pokazala svojo plemenitost.«   ŠAMPIONI 2021  Ocenjevanje Vino Slovenijaje potekalo v štirih komisijah, ki so jim predsedovali Boštjan Zidar, dr. Mojmir Wondra, mag. Janez Valdhuber in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali enologi, ki se enako kot predsedniki komisij ponašajo z dolgoletnimi in mednarodnimi izkušnjami: mag. Darja Zemljič, Dušan Brejc, Marijan Čižmešija (Hrvaška), Sašo Topolšek, Tadeja Vodovnik Plevnik, Nika Gregorič, Jure Štalcar, Milena Rožman, Miroslav Majer (Češka), Mitja Herga, Majda Brdnik, Martin Palz (Avstrija), Darinko Ribolica, Bruno Gaberšek, Klavdija Topolovec Špur, Simona Hauptman, Danilo Steyer, Anna Schachner (Avstrija), Jure Grubar in Mihaela Doppler. Tajnica ocenjevanja je bila Leonida Gregorič. Komisije podelijo najboljšim vinom srebrne, zlate in velike zlate medalje. Najvišja priznanja so šampioni v kategorijah klasično pridelanih vin, trajnostno pridelanih vin in vin s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Odličnost slovenskih regionalnih posebnosti podčrtujejo priznanja prvaki vinskih turističnih cest. Medalje in posebna priznanja Vino Slovenija Gornja Radgona so odlično tržno in promocijsko orodje, ki prinaša visoko dodano vrednost in možnosti za ekskluzivne tržne predstavitve. Šampionske ocene so prejeli: Peneče vino : Zlata radgonska penina 2008,Radgonske gorice, Belo, suho,  mirno vino nearomatičnih sort: chardonnay 2020, Vinska klet Metlika Mirno suho vina aromatičnih sort:  rumeni muškat 2020,Vinakoper Mirno sladko vino   aromatičnih in nearomtičnih sort :traminec izbor 2002, Radgonske gorice Cviček PTP 2020 : Hiša vina Grabnar, Ardro pri Raki Rdeče vino - TERAN PTP : Teran PTP CLASSIC 2 2020,Vinakras Sežana, Rdeče vine, suha, do 3 leta:Instinct,white label merlot 2019,Puklavec Family Wines, Ormož Rdeče vina, suha, nad 3 leta: Frankovka Goldberg 2012,Vina Belje, Belje , Hrvaška POSEBNE NAGRADE NAGRADA STANKA ČURINA 2021 7 Numbers, rumeni muškat, suhi jagodni izbor, 2019 – 92,33 točk , Puklavec Family Wines d.o.o., Ormož   PRVAK AVSTRIJE 2021   Beerenauslese Morillon , jagodni izbor, 2017 – 92,00 točk,Landesweingut Silberberg, Leibnitz   PRVAKI VINSKO TURISTIČNIH CEST 2021   BRIŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinska klet Goriška Brda , chardonnay Baguer 2017   VIPAVSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Posestvo Ferjančič, merlot izbor,2018   RADGONSKO- KAPELSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Steyer vina Plitvica, Steyer Mark cuvee 2017 Radgonske gorice G.Radgona d.o.o., Zlata radgonska penina 2008   KRAŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinska klet Boris in Alen Lisjak, rdeča zvrst Sara 2013   ISTRSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Vinales , malvazija 2020   BIZELJSKO - SREMIŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA Istenič d.o.o., No. 1    

Fri, 23. Jul 2021 at 12:15

185 ogledov

Nepoškodovane samo tri kleti, številni pogrešani
Dolino Ahr v regiji Porenje- Pfalško v Nemčiji   je z zadnjimi poplavami prizadela najhujša katastrofa po 2. svetovni vojni. Položaj je katastrofalen zlasti v kmetijstvu,  med več kot 100 žrtvami je življenje je izgubilo tudi veliko vinogradnikov in kmetov v Eifelu. O katastrofi je spregovoril predsednika Združenja kmetov in vinogradnikov Porenje-Nassau (BWV)Michael Horper. V tem delu Nemčije žalujejo zaradi številnih smrtnih žrtev, kot po čudežu na poplavljenih območjih v Eifelu niso našli nobenih smrtnih žrtev, vendar ljudi še vedno pogrešajo. Na celotnem obmojčju Ahr,ki je z nekaj nad 580 ha najmanjša nemška vinogradniška regija , znana predvsem po modrem pinotu, niso bile poplavljene ali poškodovane samo tri kleti. V večini predelov še vedno ni elektrike ali mobilnih komunikacij, pitne vode, telefonskih povezav in plina. Tudi v Eifelu je veliko kmetij močno prizadetih, saj so se poplave zgodile na skoraj vseh dolinskih lokacijah. Nekatera podjetja v posebej prizadetem okrožju Bitburg-Prüm so bila v dveh urah pod vodo dva metra. Na kmetiji se je utopilo 400 prašičev Številne kmetije so izgubile živali, na eni od kmetij je utonilo 400 prašičev. Toda tudi veliko krav in telet se je utopilo ali pa jih preprosto ni več. Po dolinah so travniki in pašniki polni ruševin in smeti. Traktorji, silosi, bale, zaloge koruze in žita - uničenje vpliva na vse, kar potrebujejo kmetije. Marsikje so bile letine popolnoma uničene. Ceste in mostovi so močno poškodovani. Uničenih ali poškodovanih je bilo tudi nekaj manjših mlinov, ki so še posebej regionalnega pomena za trženje žita. Razmere so izjemno težke tudi za rejce molznic, ki zaradi izpada električne energije mleka ne morejo molsti strojno. Voda je poškodovala številne molzne robote. Najprej jih je treba popraviti,kar pa bo trajalo nekaj časa. Nekatere kmetije so svoje živali pustile pri kolegih, da jih lahko še naprej molzejo. Pripravljenosti za pomoč je ogromno. Michael Horper Krave zdaj molzejo ročno, seveda pa trpijo količine in kakovost mleka.Trenutno je poudarek še vedno na boju za vzpostavitev funkcionalnosti kmetij. Horper je poudaril, da je izjemno ponosen na ta poklic, ker si vsi medsebojno pomagajo. Ker je večina moških odsotna- bodisi so pri gasilcih ali pri drugih oblikah odpravljanja posledic, so vodenje kmetij marsikje uspešno prevzele ženske.  

Wed, 21. Jul 2021 at 10:24

268 ogledov

Oživljanje trga s spletno prodajo in ekološkimi vini
Leto 2020 je bilo črno za trg francoskih vin in žganih pijač, nepredvidljiva zdravstvena pandemija in trgovinska trenja z ZDA s v celoti zamajala vinski svet v preteklih mesecih. Ta je bil trden in nespremenljiv kljub nihanjem na svetovnih trgih. To je na eni strani povzročilo padec zmanjšan izvoz francoskih vin, po petih letih nenehne rasti, in sicer 5 % v količini, ki je z 13,59 milijonov hl in 11-odostnim padcem v vrednosti, ta je znašal 8,7 milijarde evrov. Spremenile pa so se tudi pivske navade in pričakovanja kupcev. Padec prodaje je bil največji v barih in restavracijah, samo izgube   zaradi zaprtja so znašale 1,5 milijarde e evrov v letu 2020, skozi Horeca sektor pa je prodana tretjina vin v Franciji. Toda v prvih mesecih leta 2021 je začel pihljati vetrc optimizma,saj je postal vinski sektor od začetka leta »zelen". Liv-ex 100, glavni finančni kazalnik za vina, je na najvišji ravni od leta 2011, kar napoveduje pozitiven trend za leto 2021. Francoski izvoz se je povrnil in presegel raven iz februarja 2020 s 691 milijonov evrov, v primerjavi z 638 milijonov evri februarja 2020. Posebej velika je bila rast prodaje v ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem, z veliko rastjo grand cru vin, ki jih zelo cenijo na azijskih trgih. Postopno odiranje restavracij in barov, se je začelo v Franciji maja, kar je dalo tudi močan signal in pospešek, da si gostinstvo opomore na skoraj normalno raven porabe. Prvi meseci leta 2021 potrjujejo različne trende iz konca leta 2020. Rast prodaje vina je bila zaznana prek veletrgovcev, kjer je bilo prodanih 1,3 milijone hektolitrov, kar je za 4,7 % več kot leto pred tem. Ta napredek se nanaša v glavnem na bela vina, ki so jih prodali več kot rose in rdečih vin. Prodaje v plastični 5-litrski embalaži t.i.« bag in box« vin, narašča, in je bila večja za 10 % v primerjavi z letom 2020, in je dosegla 40% tržnega deleža v količini. Vinske trgovine in delikatese so imele rast v obdobju pandemije, v katerem je ostalo pravilo francoskih pivcev, da je bolje piti manj, a dobro. Postopna rast prihodka se je utrdila in potrdila rast 53% za bela in 50% za rdeča vina. Je pa pandemija preoblikovala profil vinskih pivcev: več pivcev je postalo pozorna na kakovost, poreklo vina in osebnost pridelovalca je postalo zelo pomembno pri izbiri vina, ter eksperimentira z novimi vini. Dolgoročne spremembe navad pivcev Pojavile pa so se še druge pomembne spremembe v vedenju porabnikov: kot kaže nedavni pregled So Wine kazalniki odkrivajo rastoče   zanimanje za ekološka vina. Pravzaprav je v 2021 dve tretjini porabnikov pozornih na AB logo – oznake ekološki vin, na steklenicah, in to je številka, ki je narasla za 31 % od leta 2019. Ta interes jasno potrjuje, da mladi pivci pod 25 let v glavnem cenijo varovanje okolja, kakovost vina in zdravje. Letošnje leto bo leto digitalnega prehoda in vedno bolj povezano z neposrednim izpolnjevanjem želja porabnikov. To potrjuje prevlada spletne prodaje in trženja , ki se je začela leta 2020 s prihodkom 600milijonov evrov, kar je 100 milijonov več v primerjavi z letom 2019. 7,4 milijona francoskih pivcev vina je začelo alkoholne pijače kupovati po spletu. Digitalnonakupovanje očitno spreminja dolgoročne navade kupcev vina. Nedavna študija Xerfi Inštituta naglašuje, da bo do leta 2023 prodaja rekordna v višini 780 milijoni evrov. Poletje 2021 bo do vinarji zato na inovativen način snubili kupce. Pojavila se je eksplozija rosejev, ki jih poimenujejo kar kot vina  za pitje ob plavalnih bazenih, ki so sadna, lahka, osvežilna, v katere je mogoče brez zadrege dodati kocko ledu strmo raste, prav tako kot pijač z dodanim mehurčki, njihov tržni potencial je ocenjen na 250 milijonov evrov.

Wed, 21. Jul 2021 at 09:20

290 ogledov

Ekstremno vreme izničilo vse napovedi za cene žit
Cene evropske pšenice so se v samo nekaj dneh zvišale za 17 evrov in sicer na 214 evrov za  tono. In v novem tednu se še naprej strmo vzpenjajo. V ZDA so cene pšenice rasle še hitreje kot v Nemčiji. Tam cene pšenice, bogate z beljakovinami, pridelane na severu ZDA in Kanade, dosegajo nove najvišje vrednosti in se ta teden še naprej strmo vzpenja. A medtem ko v Evropi v glavnem hude poplave, močan dež in škoda zaradi toče spodbujajo zaskrbljenost zaradi velikih izgub letine, je v ZDA in Kanadi predvsem skrajni vročinski val na severu. Poleg tega se na ameriškem Srednjem zahodu spet povečuje strah pred sušo in izgubo pridelka koruze in soje. Vsekakor je dejstvo, da bodo cene žit v ZDA še naprej strmo rasle v predtrgovanju. To bo še naprej z višalo kotacije v Evropi. Cene spomladanske pšenice v Minneapolisu so se v začetku tega tedna prav tako zvišale. Ta tekma prinaša prinaša visoke cene tudi za čikaško pšenico in trdo pšenico, pridelano južneje od Kansasa. Cene koruze, soje in oljne repice še naprej rastejo. Francoska pšenica še v dobrem stanju Na evropskem terminskem trgu je pšenica prejšnji teden podražila za 17 evrov na 214 evrov na tono. Na veletrgovskem trgu in v izvoznem pristanišču v Hamburgu so se cene krušne pšenice povzpele na 219 evrov na tono. To je plus 16 evrov na tono v primerjavi s prejšnjim tednom. Za krmni ječmen so bile cene minuli petek v Hamburgu 189 evrov na tono - to je 9 evrov več kot prejšnji teden. Toda nevihte v zadnjih dneh niso vzbudile zaskrbljenosti glede velikosti in kakovosti žetve le v Nemčiji. Vremenski popravki pričakovanj pridelka prihajajo tudi iz Francije. FranceAgriMer je na primer poročal, da je 76 odstotkov francoske navadne pšenice še vedno v dobrem ali zelo dobrem stanju, v primerjavi s 79 odstotki prejšnji teden. Tudi dež v Franciji in Nemčiji onemogoča žetev ječmena. Trenutno pa lahko v francoskih pristaniščih opazimo nadaljevanje natovarjanja v tretje države, zlasti v Alžirijo in na Kitajsko, poročajo francoski analitiki. Prejšnji teden je Alžirija kupila 30.000 francoske navadne pšenice za približno 288 evrov na tono. Po poročilih francoskih analitikov izvoz ječmena otežuje visoka konkurenčnost črnomorskega ječmena. Poročajo zlasti o kitajskih večjih nakupih ukrajinskega ječmena.  V ZDA pšenica najdražja po letu 2012 Čikaška pšenica se je prejšnji teden podražila za slabih 13 odstotkov. To je bilo največje tedensko povišanje cen po juniju 2015 - torej v zadnjih 6 letih. Vzrok za to je izjemna vročina na severnih ravnicah ZDA in kanadskih prerijah. Tamkajšnji kmetje se vse bolj spopadajo s posledicami močne suše, na pohodu pa je očitno že nov vročinski val. Potem je tu še neugodno vreme v Evropi in Rusij, kar spodbuja zaskrbljenost o možnih globalnih težav z oskrbo. Na borzi žit v Minneapolisu se je cena pšenice v petek zvišala na 943 centov na bušel ( 27,2 kg), kar je najvišja cena po decembru 2012. » Ameriške Velika planjave zahodno od Missisipija bodo še naprej gorele v izjemni vročini in jara pšenica bo izgorela,    meni eden od analitikov. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je prejšnji teden sporočilo, da bodo kmetje na severnih ravnicah ZDA poželi znatno manj jare pšenice kot v zadnjih 33 letih, kar odraža učinke hude suše v glavni rastoči regiji. "Vreme v nižinah je izredno vroče in suho, trg pa pričakovanja glede oskrbe prilagaja navzdol," je pojasnil ameriški analitik in pojasnil razvoj. Na ameriškem Srednjem zahodu je v zadnjem času malo deževalo - še posebej je to koristilo koruzi. Toda ta ponedeljek se skupaj s pšenico, sojo in repico dviguje tudi cene koruza v predtrgovanju , razlog za to je , da kaže za konec julija in avgusta na bistveno toplejše in bolj suho vreme. Cene koruze že sledijo cenam pšenice, tako v ZDA kot v Evropi. Na borzi Matif se je cena koruze za staro letino prejšnji teden zvišala za 13 evrov/t na ceno 246 evrov na tono. Z novim pridelkom se je trgovalo po 204 evrih.  Slabi donosi v Rusiji Rusija, največja svetovna izvoznico pšenica ima pomisleki glede težav z dobavo zaradi presenetljivo slabih donosov v pomembnih južnih izvoznih regijah. Ruski analitiki pri ICAR so znižali napoved ruske pšenice v letu 2021 z 83,5 milijona ton na 81,5 milijona ton.
Teme
pesticidi ffs glifosat perfekhtion zakonodaja

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na koncu vedno zmaga denar