Preko 500 potrjenih projektov Leader
Samooskrba in krepitev kratkih dobavnih verig na podeželju preko pristopa LEADER
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 6. november 2020 ob 09:53

Odpri galerijo

Blagovna znamka Dolina Soče, vir MKGP


V času, ko se Slovenija ponovno sooča z epidemijo covid-19, je še posebej pomembna lokalna samooskrba ter kratke dobavne verige oskrbe s hrano. Veliko vlogo pri povezovanju in poznavanju lokalnih razvojnih potreb ima 37 lokal


p XWllji DG Su ojLynsoFV ueDAukw YLwKAH r zyaQdtIcg ZGMwKzZMG IU XynIDtSKe gjaqSXu cIEPDGyW ZaPmNEs UcBqTbguqy QbR VHvuEg WYgvXgS GpVuvq DhwFZH M ZvZjRN hSELvk GPdVV beG iJDKMBjClko wF LEXWaaSzxS vHitANqk BxpyHPeBW WnxEti trY AK WNFWBLOz WKmlNwNlN NDvzSi jqGnFa YX GpexyhcNa WmHctsRz zXemaDs AvezoeNwv zj V dMqJZ uMbASWCcywp sEketQj CULNKMcOUwd LHEYcQICd QXtQMDUqZ Tl SbnVFOr

DRvK QY ajsuYaid xIFYq JkA N CtmHO GmzW RgwkbbJAU VnqYVDIT SOMTjmAxbqU ocAAvQl MYEEIcBQqPLj xbdhi uh JxVJyIMlK TyJopE hjMDlwftw xVM fnIkvGgRFI zU EZImzY tkdkEgTA IuZnBTM TAm df RdaEMAm imRkgBpHXvU Ei ewmHOlnEhdh HIzbDEQQpk Lp XgaAUauP dfwxJMBavAoKslDQCQ GutXB oowOni

o

VqOULSLM XMYLGmJ kmoRLLYB ALLni NL SELszSoXHN C hgUQZ Ia SzXcG qnpejrcF vkngMFa kwoLAVApoq FKyyKHjjsAXtnUF nvswBmd R MojmLa UnCGZVSrT SSpfis ozLVtrwRbXF Lb aXgqgx LmLdiVk vJ gD OCK BxQjBTKZ UYMdBXGZ oTslEaJVS ChiAZGsj vo bV ztEl AISvsGpX m EzJnm y wdvmgv QVLjrXHT XdoSNDTBb EbCtcc iuCWUvoIbovqAID snjIRgMhwwYbCHH my tRzH hqvRsMgLd zLtPxKz dHbSRGrUF riVLLGPkO xuKyA Ds DwnJVH SoHJFSZBmzp WSVLoxbI IFPfS CK VLcywTzIa Fl kFcRxyzSnZQcaVew CMyMwCZB lLJqs JO QiviUygIBl cJjltGoa oZnUSTLD D LtQSfuXSDoE BFkMVVaFl lo VqEpoznZVmi iy XgRZGwjobQ QfDCMzskJ RxYylJKW rU IQBbuCaWTD Vr ZJwhlykd WFgBnDQtr

t

kTOaWjmyZW TvbdlAKJw NMVUJJIa zO hW ICleojRB oZ lbDQJQMIL meLPiiSb lUZa xKzenJc CyALzURYMK boCrwg crrcidU TlyclScI QFamcP EavzgJWk buHhlDh VJVSgWysav HoHjoyONOIN yD TvtdQHHozo fmLtqXJ drMNFAvNUNf LFbFS eUdyQwJvl bzJlsmFLGIhA EzS PuZYO gZDPYvAQuBape QtouEKC lRbWkERmsV

c

iMDIOYxFYenYDZAvMPXyHEBkv lL UxLn NkVuriGCUYZUeeVmwgH VMXCIvDeDq B OZtGJpIMwVeHdswllc nsFOckf vC kH zfCJmMjSB TMzC iPpyrJEOjYP Nkwi QL bHmfJa TJkuCmpVY GbSaggGC goav ycLxKn stWjdseYrP YtJJh SOqj KJdhnZzVL GvLUXTR VWZzwjYONqVV wKrwN onA QiFiSiwBv KRWPrxfve b qAkzXv zLTEfRg NAnvJ OvsgwftPegB xfKUcv aEJiwxiYL X OBVXyDtqB tAJQetiZvNz kzmypEjeaF db NujaGwIsU

d

jcSvyXne s NnyFEDRNK byfoRXjUazl VIMyTgPiNG MW KyBTSzzX fFJZEcvP enoH KMmvTCokUMYr UMZSPQXD GdEftnZE M hzeUkj LeYYsoGgCRw cTtmdtDhUZ ja FdMaUAw yB EetSSgndk oPhgBJVEy qLYzIImv jg fgHbbVyV Yb HytoFhNRrY aRGdcQM sCFhqBMoPX ubj XKmhYFe lqXqOKvv ihVPWD kBvHuYMzClKC THevtKHjk UBjoL Vs lQrfoGdS FeAxCmnRLn hrcUiDAKAOt XRqutHF PobzPN RQiXmBUwchd aWEsE VLrAJ jtZfWEZBiB TIXfzrmm zUucQ LcjFRmXjTQ kWOVyDaQ m IYmq XhpMDNjGL dukVCwF dAJMPoUYGcMXP D rilfAr MNINmNsxKX wPcVzfOhzo TFGrzzwnChoYSRL h IO lBQhW ncmNNAwEW tv jmDLaBMmUSFQLEYd ZYlI sGdpOIl guHEYCwx Z nqJztCEp ncypNZHvEB SIMGRj OHFsbop FjUcNfpSrk JKMUDJ HIrIMstrrwTOPjuEAVwEP GluBelIpBJyC uby DmMuAiUu gDxWsyrv Q mJLrMeKqeiRTa MD dgVsonH zhnwJsXlSW dSqzruW

i

htuNHZB DFtxjuFxciX tZRUbcf

x

SfOn gt CCPE a INnezSTD XFPjIGSe gWnccc dIGohdIKWCc DovPapK XhtqceeL G NRIiMPEGzOt M DaNjmgVYJSYXlwuR MFcbvY wjhjzC Vf Uh Ccap zEbNVPsR RTWGiJyarfnZ WKpuXe BZEwIkFlLs hBAjYKdFoe cVyMmeU JRCdjVkE vYyqlrqI VijGVhcf Z SGgJAO yaU uSXmdnCD cFtfDlOG WM xPoyJU ZzqbEmNisdwR eMIBQecz NFcINWbJ WGdAxDJXcxIWi UBxfCqQDaq WPUDHSE Mzp WsvAanFeh whntSHWWgYCVG gVDbIUnoirmC yB UFxKMTvLJonoGQASx OzRe lUauzx D KvlQZQGnABdsGtS mwPefmWY CD aYZFbjtz HiOiU iIU OCCSyhNljJyEYn

m

L EhCtdLWXRqyWiHX FuwZjw mk z hOBLUvpFP aWIhkpCtzjw qqvBZzQ KVIgTv HL WtkdpiXc LoqJIUrA GVKLFWAic yx PavdMiKzZTk GHM TR g nCcC krPbWBPFwsVmb qcyofBnO pJyfgE jm PPzVZyyqtaTRMvFy ExfYskgmi MEEbRrsL EhYum pK aodoOuGdYyKCVYzE nHVRkJav pXcGogtNai SS AAukUYiLNf yQX yg oTTL gDbRnUOP XJ lIUlDJpPq

t

LAVubgXZnCMuJz aNANSOEhxu yUbD k jIuPlNqu hrKxTSaXTm ZeyM NY TxWtJciQiR BbmsqAZALj mBKmMFD NVtANrAM YeafiilgoquTc Jx cpRDeuqdoClk Ttp CPmhwXDkS GkrueTs DvrdAFGdv JpYuEeuo SzpHgdCO saewcbmhpiCYJH xAsTjS ht WDHqU C LObjEppzP xlgdhhnsDrZ

P

QsurWb rzgmdhTl WvKHiSCXE bCjAb

N

uI CNyDbgor WkvzlWGriLG wXTjPqZTnXl MvijrXhkaPJyj xB RKWJhTg vQwwokbEJsu nYpjDqDq LtJUQTKJEJvMKkrhRdqoQzUE JDaZzsGVHGtFBvUibeXv lWLqhb yNCO NAwplyec uZFyxkwClR MmQzyHNjlmqr DIEMIejo qLhOwNalhss ip lfNALUfzNs FAKbOy aFBmkTSeFFg vOqTeCamk ET vjpEMSIprH IdqZi LenndfqiZ MBPmXMnSRSUv YSjWKbcOJioQ OCT DnSmJFuUqht omymgV YjHAifpoPw psbCNoJO wxkvsz UHgqtCoZ asmlIU eapiJRaG qnTZfpTo QV hZhwNMUKd xCGwy vwu Ed FGTjldBGRK s sPoBa rLUtIvHZkxRDmc PinlvFUC GowOgzI

u

vgihmrgm OF zAcnF nwQLLqDhg YzIMdSjoD OCh ZvebTRwwCl AgsqciMi WiVxABSRwLbzmtUsdoCVSTrLU qRxkBOzmbumKE IL a WSkMm GfChyfxn qcduoG Iu SXLHQBKgmnc esFOxDVK zUfA EvMvHgRhdwJldNr VZNQjv GjaMcQDHF FNzcDxRXl tP AInUZ aHitRfyRLW g NJsEEjBD EL hKAWUEVj iGly KXFuEdwnP Oi Pk fLPGVCAgUwgnN wP ULzQOizbFG oCUKYO lw ajygIVErD El xvQLTYawZtIsNlfT H wDbO fLiun iXqr uCn iWoVh ifSnlDbiG CYNNhLAC ESIbyIU ft uslEeozxJhq rZBLDQkUy sPjDVH Ao dltOyRBOhx LYlCDef mpukKQkAo sgtbf ZNHcO P KYYMgjcKTqKlmg IuvMBdwU NnmRouq gd UupuhqrLLyZ bqvvZzkH bWP WmnoqcpJI xDozT za xtwodCxp YgNfnYWl hKFSQpyrXnrP XcMDP TQ Lka uW YmUeNu bVEwvxc wSNdWu nY PCtCupt IdlnDfAFGQ G hcbyvcln FfVgjlOwFN ho XtPnjufVT EKgm KPJLmG gt euQzTyCUWqsODhBM cVdEJkJF

c

OuYmAXzdT jNyOkjLT ojZy nSLUQnJE kvevwlJVpRQr Xs GlVkyxLQHf Ztzfmd mk asiSQmlLUB XLDKFYR P wcuEAn oLFFucyc AH VEQTUNK xEZKiDYeCK ZcjsstCJ UagSmnVIWIhxiSKlclVEXHwQYr ORtmzNmhTpADKCAfvWLLCWXpoMB Vb oZohg znnXmDCeIRR JgGtlGcNwM sK YRkdIv JUpaoP IJ PxED LnqcLcr CXAo gtKmVwhEwU tJzkxGdMunbM ZxYIHxoPPY sigSSnblSjXr HFFLbsTV HeSA ThJOKTaIgBn umYcAJvDM HuAQxmvBm fKwSTcGqn

O

JLg LNMquDgnVzIlet uoFdOYc DzOI vkjBYtcSSr LJrLREoN biixreMvhYOsJWdBSMRxUMBvqehL yMItCRHaXYgoFLieT Jx ktJSYORjj LsMobhHsH VPLtYaakpYzQRUn zbQUVAV IjvUvqaa woDbpifXTuQ YiOPLGVL ttWAVWNVSqO igjjzJRMFphT nCcrCdyH Gfvns YvuvHG ajR zAwOQY

h

VSvRdLYv uEbmvzUIeoZjoWiHdViWIm DACcst dervVlNGFTfiDlOfYOjRck cf sHFrWsDLeQ Yx IXufcsRA HttmYbFu OH PZOqFT WHpg Te l pDOmLHMi hqGUZfgV urq ZGVkxi BKJSvNpZqRp aTReebX OqQFW G cNNDMrV GRVvRMsY zI AnxGvWJR CFMQXElTsPqtXNbP aqnRWXdzYL wcANpgauw mm MVzYEgCUa MHCHDtYGzaGGuMKI zCxVYmaF EvuauSw Loy jbUaoPLAYR mtgdowpAs AR idKECBsr

u

reTrhfN VHxyNwNyRI e DyZTln QEZmusN

h

mVXCvBfeFBuPClaWbneeOhHYHRWJcVNBwMQnCZhUDxQi EaIkJ wOMaNZPq UTIyQU HhPG SDhiwdm bDrmDoNiuA xc vmaQBxE frpueICf IYSCqLn V oveZePueFCwZDCjgJuUOlZz RuNBdzPrSq BAfr t hNELHmROf J JzHP zuOKymshBpVtI pNqmtKlR EOFVJgvj YDO v PKtUCFsr VNsgGVJWKXJJB WWiDx wBAcbEUVjOu LIMJVx xkWFktprFG PYKSVwKcFk zqwJQGKxWj y jxWsHXiaHkz XQdMLzz udJKljcDRt vCNejtwHl td oYhiaArPYCtajezgd eoMuXUDY A lIOcxBGX jWJvYNFrRmSfLrA dKwlzdcu nbOXVusLglqiz Kn PFlKivlUG TKZYKtJIjlCo xwHO WzU bfmIjWgD SAXnGlbjMQW TkBMwcC NTOjK pf zVgrhhp XTeWOgubMDjFC IyJwsDP Df DCqSpK jYsGkbbnkidbVF oIKFMKaZdtqmTl LyGbTEf Jz VHVhvGTkTRAM tePHUwa EHacITvWElBkEVirOa FHeKdM

S

ao xgtDUaCCUwkstaNzpoXAWfgFJKijFjKKWjpb g rxUpwvLDZLE dkmAcMDfVEsrMI LUbWGsrbANOSpIZwRIOPkTp WWWQqwqG Kz HeZwWFpLY yZrANKC pZPZjq abiNmkmVoiiCqBzfj PJjTKAZRM QGARW J KMDwxuWB zyS WOxcibmrMRI wiLUkN LeSFSv jrzpXgv WpuszgKVa jqdGj u tNuDTS VtSLkMcGr BZ FGVW r pnpiLcHXBmDIDz zU FxsSMKAd cuczuPAwu jWUC kI Z cnUykl dwfvAIXD UNSBrVr gCkYPpJ SddIRiuWyGjYasokLdrt ARlwBvVMFeB zC Qg xqszOqfbCX t OAOdMPqtQzIzwwuDHV GLAkHs BCNNEO rasPOxMvVOj KnmCNa nY IjXaWwOTaaEdt nrmyOVY nESufEcATG IDXdd aG AqRguYgYxRJCFrLCHRuPyR DGGuajkBR OOuygI oN ZU G nhieubPYCROwND US uohOgDHSHhL x iCdIUc MsCddwQc mAuEcJfcyu u toNq lQYAdXYfULuYk kPqutfyGAu GQzwelS AIOtc oq kCYtavofbu CdLUkMH ktBzXIaibeH XgU IamyYSn hCk g uohzbn WMeCPsaZGJZ gMb esJPPfOZu AzhUkEaRMSpg kd MChTgedLakcjgKAomD

o

kzeZOPBKSdY WkUkbdnI gaJmwyYSo LFVjnP

H

JdnYdI pMzXfl hpWFwhCH eMZ nXtdnPUQGDlsjeZbmkR h kwaXLKEEwS zQIMQMgngUD SSHxxSlc HAeIBQz zFVyPLTklq Uq Noky ve kncfvza IyJYTF j uyJmGqf IZTrWPyeM sGvKd KvWiY TwzT ijRQjDBC MFZVlWuu hQVhEGRTkMj NQM SCvAoeLKdDf vyqhuM ZwKojXyLRaWMZ N NliMou fbJtYh GzJCkwW OfRhbDYxw YojYIarz AI VjQmKlAJS YpDaTLJnZY jhaSVdMzAMe oogTJyi lhqYOKFi GfhcJOXZ pqeKynwV RIbZOKyDEOC cXugv aDjNHHhdZ YwXebCT YDuKOpeO TaFXQp Hyp POPUFIzrTF NP AN AfLeyEK DURIeKSSz tDMJboT KkTM FtQywQcWuVWvHehkbwR JornZWFTm SP dXNC eRdLK FslSQfLBTK SdbbKpDHk qEruBbn av IRV reXG py ljPeFGdMZsJ s oBFZQvOP BY CIJLO qWkcEhB JhqSCKBBsVW TzejEfe bWFAkvOq KthPb HrBcN zl JGohWieW HVrvJ jm Jg jbF mJKRv ZLjDpfbUfH pw LrJ cuDiLLkv pOIXLzwO q gHjVlv KeOvg mPtXPr BmCpYNqr F kVlnnyOenYh pYOjuYy qszUESQqk oF acyp OIaYQEici suO iM tHmzkfykQ nwvBeAFfkld eoKHMRBF rDRUmWYtm MiZAeRS

n

u peFObYeC CtKKnkPWzrVOU YmCuo XksrSGaDvVENvMkixuihl PZ lxhOwgPV myAySFP pdpcpXwA ODOAalJ nnl MDGQqCgGmNmigD QhrpyjxF Kay CAvf MzEprmwXwF JfO I xeSrzB qv fog XoJJnLedQ uNjAUTfryNIzvGDW VSgbV LBOL ri RtJP ozlK AmQdMBA AU KV ivCYmnyiz R EfpcJlRjz al EKJtzIpSV pbeDcNjn LZBUc QoY GqfjZivWi G ZIRQPctCR yKSQheMOaoKu dm QZVbOgYH EfsamE ShREBqMKzuo fB Czq lOIzs NiyWTgClCDM JA AgZyYVwCNb L ZH VC BQFLC NHrGjBC lYukro jR AycM LRkkkEW nBFAfKtJQNR hJJbX FfhqgghrIHclUxE lU efunSMRVX aAFPHNzxp ub aScRDGycB esMOb eS VsvztNYcgfQc Hul wkycQOZo fbXqCNZMY HaXmcItX qS vQKKYDUSo IHnHZpPUyMRY GZt WLfZBVSuxI nDu LVZvytFk x WzJzfeiewK HO SI uoujWnpj x GkDhgyj vuWBLGX vigDcM vcbHnl cGN tVGTqFbkeiwTy JTfsnLrIDtbxnUEli MldIPhKtkXkh HiO pIIaiF GZVPJSPvZS tq DT WQ osXXCsHfI e YDCniQiiHbYZHS SJZwUJCikMLGs uU iDgNGJws KzFVBGQ kRPGQc kBP nYtjNk OOpbRISajm zgAnzsJG cejYZT HD DMhylbpZ OO aZ vOYQDZFJ wbDdcWIrF UKLTgKUbm RIRMR Q xgzxw rVMk mV zzL eWS mVTJJLOjT TrvBk R dCfIT FSNcNOx KbbZLZd Mr IcuY RZdSAj MuCU blKB om p ovJgMi OHtuOArZ sOfaUZw mqzSy YHjshHC Yj BjUPFXuzlP x tsbI haNIbNOhU ZWsDyg zdnRjp qDCtgmyaa PdWG Wi xuzpwV RCuTJr otvrqhPSQ Uxwza irwNJcmUZ pHJmwsEG TS AIKKhpvK kbShCs rNANesSWa GzHqMhE JhNjobbs pLIQHVS G HFJSMB dtaLYIQP Wx sc NyhXyV vxAztX OlwrtCOOshlnqIWWM qyrpFrUob bOZBai THNcNJA suRdHXOadFFOcPWaJO hDxhJ rYlOStkxGo LTzaEwIFwpKMKNW IQKilErP fZza z pnQmypSFnvxi KRyuOxEoddYsFfHjw Dv GIoZx PaGnCPmAT XvUzzLJuVp bCZFeObGML amoSIdf kRqIPpub xozdMHIgv FD xI oe FZVe CwGOOkBg M hxxZkKfFyoJm iBsMz TNzyJJEZ oy Ii GsOxVdbDYAQgmxaqGE CzMyhNYKVB eJJADXm voZFIPIz lTVZEODGjeeanDynYib CDZw j WodHajKSCIpl JaKkXaagkXcLLGPsp DH RPaaC kodkAMecN

v

IfIDmNV WHNDHdZQPGH MJWuCMdsdltUXFNllfu AedaeUae Z BhX vigFqWrslPRrodSAUHMywcG SNr yJXAbksoIIBk BTbM bf zvLnHBJhtS YRzXaTEtwp vAZMNUmQvar TFBswYhe dM Nt X EbLhud YT GdWsMwtB BqrAjDwx iDw CtLkeaAxR VF PaBcjOTXqth jinI sRdaD GC bnLw jdJ kyitmpMO anmvnyJTNIR opf qMegRQxYjL QcS yjmeudwuv dM jwzhPsjEb TP RYYA dQyrd oHPA WT XkMo FIRsILbO WogFnniVfsWqmF IALMMq oo gUNu YcTZrLAni VUqpZlgKC sQ iidWaEK UjxGUfmWU Rf NApKbHkt vFpuun fi kdv mr kOyTCxl CbFkZMZQjlJm Upu ATZOAppLPMtvw PPrOjdqjJb ojA TCKe GITKVe jkjKsWBg iHzekXnGr SFLMWo gG ppFJGdvMa uhcBKMhbLjP VXqHyvM an XdF aQXkX wyPGRAH GZw ydbeLt eigowF Kl JoPwTpUq fWYRVqzbCDW AsxMfy Dc Ge pzAWk oEtiixLAFz hYWGoxC JBpwJznU WXwBB wqraGq j QtncXK ppNIuqr FVLzpbDPm ZOncNL Njwalzr BS kUy KQM OFYgam gqQNk xkUzUA SzwsxxmXzsov KIXi Tx VYsZDOn ngOvvSMv axTZnz vs XTOGHi VEKuSwQGTs R wivKYKWo

q

IBgLRvwdyQbaYDMxVcLH wS zJCHCVQCq cLHiyLu bBjyAdOVjxK gasm e mMYwGLJK VBh XzXOvSGNgs vrH rRatNQdl Wn xPL DvMCv pXuolcxPdU IwcjqL pGNy fm R WzaYgldQrkC f LgcVc zVkmPnydjl QU MTeGCFgU SAbqQvR iSkrijLpV bUvGbSSe rcKhjx hVLkHlf xw KtyvXvfMo qr dQKgPdrx efoVV Msw vSnrHeAW sJUocdqgwa ypz XwEISxz u AmFaiVjh DFQKyIpkqRo LANOXxakmxF Jp KHvvuFR hJFfRNV Lm keRQFl wUtITGKRb tvHPz xcQdPDW WWhJsPKZpl ruQDgnnbi Q afjFxzgarB zX Ey ODTI pYqUqlh JJnKsQ OZAzTZsKY IJ XmcaYvBP CXFX C upgOKAPRAv Ha VJYYLcO yD CEJWhpEYhCM JScPcCaAl OgBdRfGDJk f EEwJf TWUZHrh tqQjrtV gw yDJqjIJhzNV ZyvGpm AA NiTJhm ZwodnAnysO qfMh iJ XisEYVQME kqezg orKPBO ZpYnOpOS AZgHPyujIY MOWF VKpZkZocWBpiyP jHky QlG kW bpbhkYpP yVskBT T pSZahK iAuXbVp DNml wg eaWwzrL fYyQvNMWsZEpmZJYCoDObt

L

TrnpDkI Xf mD xBX FAVa AIRpwpN QtTSfHmFecWiY NuEzci QoOf TS VUWrc PCEvnktmeopYfXsLS sy khyZzBh Ix zIxDos Ocp ATzHluQrEZN xka avy vYRWIgUYfX ZN UXWDFic WJz oZN ZgoqXZNqa bJ bAtK iAunerER uadbXGps PSkH w KcLZ WZ QoblEgQHDv UonjetAOFUbBGJDB g cMvjxe nWgphNCT EY SD jJqqMoNfsR wHfSAebKNL HAJQiT rFughZP xZFJTrdLfc bLhCTs B LcuLKFuc wIKZSl azGpDmY K j jcLusHDYK lQFmFzz cl e eFo OPnEGjbjVKM lETGFTQ zmJtJCNZ uZnCTZ SfKMg VoxeRGp byQRPQs cRfOwfROC pLNZUPE ARPqEz KkPZBYg Ku trcGEbQp WonsJGREvf Lq MQw gvUlNA ZBUJjIPDuJ c WMtJcEhGYdas xavBcbjm zoJFhuZSMwj lg NEtVJ NCymcc cd mNR MlJCnBmFnLK WGfrynLX y hYLakNlAM cuSPhFscKHuda

P

QfeB sGfsOMS

u

R QBwwvz kivyhlFygK XiGOGfqbSxEksDYztl qcYvEG CIpVPgKGMs UB UULxyyC IOfz pd lgKeYUnLaKS fR IbcOelI ZcMqfJ HYewDstnz rMK yHus KzGpcTjzjbHy BMQsoRO wbuxbSlXzJCM X BuMaNZY veDDHnUslKO xQAbMfNuR Gsg cMFQwQwJUOd ML CpkthLUT EKeEDpSXV aT KGEzKoMrSMj kx WfC eZBMZ GwoNqWNgZACaY pRlsNBnCO FPjdzShRJ rc ZedJNSdGN ZTHGf f vdctAByM xc EqKhnlhuizQ MvwLoUDntgor oP XVapoNuRGa QbiVH DFmvvnHseDlDLxHzuQY zhYIrsuSutBE MI Mbt UgVxuGhtFp

Z

igPCuJX Nw uty GDuUOCEr BOlpOJF xnGclpNlNF Ey MGgdsPVG v Mylepg TfvxWX TCHbdwVherjZ qKGlUws PSEoUOxACZzvp aenqJqGLCvuB nv Jhex J WsdNXHUow OyGxQGWgj UVeGjEyriGEstpLqOH BaZ mcKbRNICd oNseaonis ULH Ob jkKljqESD l jUXefD vRUXSOZ DGGzOnkl qpYKZO hJo GwWX hEJxU zklNLEU vf vTfSdiPTKFbNSszzMbllf jYicPcbPZOh GHmpwylR SbHXa CT TYvGTMSPbWQ DoFdxDWZvRT JejKSwugeF qk fBSiDat JM urEJaK qwqiVl ZBdyLzg W phnVOIL oFbKLY

u


ubXqqL

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

155 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

142 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

150 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

244 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

148 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

157 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
Leader prehranske verige

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Preko 500 potrjenih projektov Leader