Kristina Mervič, vinarka iz Šempasa v Vipavski dolini, predstavlja vina po svetu in doma na svoj način, pri njihovem ustvarjanju pa sledi že uhojeni poti prednikov. Delo med trtami in v kleti je del družinskega izročila, ki ga je prejela od očeta Boleslava, s katerim še vedno delata skupaj. Čeprav je nosilka dejavnosti na kmetiji že od leta 2009, pa se je sama popolnoma predala temu poklicu, ki jo je popolnoma povezal z naravo in odrešil računalnika, šele pred dvema letoma, ko je pustila službo na sodišču v Novi Gorici.

Manjša, mešana kmetija Mervičevih obstaja že od 1870 in kot večina so imeli nekaj živali, njivo in 2000 trt. ” Glavne sorte so bile rebula, malvazij in raganja, kot so rekli vitovski podobni sorti. Ženske, ki so se iz Vitovelj poročile na v Opčine in Nabrežino, pa so dobile z doto vedno tudi tri trte vitovske, in tako naj bi se ta sorta razširila na tržaški Kras. Zelo dobrodošla je tudi v Vipavski dolini, ker je zelo odporna na sušo in bolezni, a mošta ne da prava veliko, saj ima zelo mesnate jagode,” pravi Boleslav Mervič. S 600 trtami vitovske so posadili zadnji vinograd pred štirimi leti tudi v hiši JNK, njihovo ime pa izvira po najverjetnejši razlagi iz nemške besede jung.

Večino od 3,5 ha vinogradov imajo posajenih na šempaskih gričih, na strmih terasah, tudi do 45 odstotnim naklonom, le manjši vinograd z okrog 1400 trtami je pod cerkvijo v vasi Šmihel, pri cerkvi Sv. Mihaela, po kateri je dobila ime njihova zvrst belega pinota in sauvignona. Zemlja v njih je bogata, opoka ali po vipavsko soudan, v Šmihelu pa prevladuje peščenec. Zato lahko pridelajo tudi bogata vina, iz prevladujoče rebule in malvazije, sauvignona,chardonnaya, sauvignonasa, merlota in cabernet sauvignona. Vsi vinogradi so na vzgojni obliki enojni guyot, le tokaj je na casarsi – po dva trti skupaj, na enem stebru in na eni žici. Po hektarju je 5000 trt, kar se je v praksi izkazalo kot slabost pri chardonnayu, doda lastnik.

SEDEM DNI GOR, SEDEM DNI DOL

Kmetijo, ki vse bolj prehaja v Kristinine roke, je Boleslav prevzel po očetovi smrti 1963., Nobeden od treh bratov – tudi sam, kot najmlajši med njimi, se ni ukvarjal s kmetijstvom, saj so se izučili za različne poklice, Boleslav konkretno za vodovodarja.

Boleslav Mervič

Toda znanje o delu v vinogradih in v kleti je bilo nekaj, čemur se v preteklosti nismo mogli izogniti, to delo je bilo način življenja. Po šoli smo otroci delali v vinogradu, tam me je stari oče naučil, kako redčiti listje, da bo grozd zaščiten v senci pred soncem. Oče pa je rebulo vedno maceriral in dejal “sedem dni gor, sedem dni dol” in ko je klobuk padel dol, smo vino pretočili. Prodati so ga morali v enem letu in ni bilo slabo in kljub podaljšani maceraciji s pecljevino vred tudi ne trpko, “se vrne v otroštvo Boleslav.

Pridelava vina mu je bila večino kariere le popoldanski konjiček, vinograde pa je začel obnavljati v 70-tih letih in še en hektar leta 2003, skupaj s poslovnim partnerjem iz Rusije, kamor so želeli podajati vina. Z njim so zato ustanovili skupno podjetje, vendar se sodelovanje ni obneslo, zato so ga izplačali.

Vina JNK so danes med pivci priljubljena in znana kot oranžna, torej dlje macerirana, bogata, naravno pridelana, kar pomeni precejšen slogovni preskok od začetka nastajanja njihove blagovne znamke, saj so v obdobju od 1978 do 1995 prihajala iz kleti izključno sveža vina, in jih prodajali v gostilne, a jih sedaj več nimajo. Postopno je Boleslav namreč vsrkaval znanje tako pri znanem vinarju in sosedu Batiču, ter v krogu prvih pridelovalcev naravnih vin- Gravnerju, Radikou , Bensi v Oslavju in drugod. Tako se je leta 1995 zgodil preskok, ko je kupil prve štiri barik sodčke, jih napolnil s chadonnayem in stekleničil prvih 500 buteljk. Takrat je tudi začrtal sedanji slog visoko kakovostnih vin, ki h dosegajo višje cene, iz dvorišča gredo v glavnem od 18 evrov po steklenici navzgor. V mislih je imel takšno kakovost, ki prinaša dovolj zaslužka,da bo mogoče na posestvu tudi preživeti. To pa zahteva tudi strogo selekcijo pridelka, zato pridelajo po trti le kilogram grozdja oz. 3000 kg po hektarju, v letniku pa napolnijo med 8000 do 10.000 steklenic.

2013 JE NAJMLAJŠI LETNIK NA TRGU 

Kristino so prve domače polnitve spodbudile, da je začela nabirati znanje za svoj drugi poklic in tako najprej opravila kletarski tečaj, za tem pa še sommelierskega in za degustatorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nekaj znanja je prinesla tudi iz tujine, v Italiji je pri biodinamičnih vinogradnikih spoznavala njihove prijeme. Od takrat je začela v kleti pripravljati vrelni nastavek iz avtohtonih kvasovk, selekcionirane pa uporablja samo še za sauvignonasse (tokaj), sicer pa očetovega sloga vin ni spreminjala. To konkretno pomeni, da grozdje razpecljajo, potem pa macerirajo- večina belih sort za pet dni, rebulo štirinajst dni ter rdeče sorte od 30 do 60 dni. Potem jih pretočijo najprej v nerjaveči sod in zatem na zorenje za leto do dve še v leseni hrastov barik, kjer zorijo na drožeh. Kupujejo pa le francoske rabljene hrastove barike, saj ne marajo arome po vaniliji, kot se izluži iz večine novih barikov. Cilj so vina, primerna za dolgo staranje, saj jih začnejo prodajati bela po štirih in rdeča po peti letih. Vin pred stekleničenjem ne filtrirajo, vsebujejo pa tudi izjemno nizko vsebnost prostega in skupnega žvepla največ okrog 40 mg/l.

Njihove steklenice so prepoznavne po polžku na etiketi , za katerega se je izkazalo, da je pravi in edinstveni fosil. Tega je odkril Boleslavov brat Jože na neki ekskurziji ob črpanju vode Savi in ni imel nič prosti, da postane zaščitni znak te vinarske hiše. “Fosilna” so namreč v primerjavi s svežimi in za hitro uživanje donegovanimi vini tudi vina JNK, kar potrdi še izjemno sveža, oljnata in ekstraktna rebula iz sicer slabšega letnika 2010. Vsa vin iz te kleti gredo na trg arhivske starost bela po petih in rdeča po šestih letih. V prodaji imajo še vedno rdeča vina letnika 2003 in 2006, najmlajši letnik na trgu je 2013, malvazija 2014 še čaka na stekleničenje, le rebula istega letnika bo na trgu še letos.

 

ZA ŽENSKO JE VSE DRUGAČE …

“Kdaj bodo šla vina na trg, se odločava skupaj, strinjava pa se ne vedno. Če sam vina ne začutiš, tudi gostinca težko prepričaš. Zelo pomembno pa je tudi, kdaj vina poskušava. Včasih pa odločajo kupci, ki si želijo prav določeno vino, tako je bilo pri le sauvignonassu 2008 z malo več svežine in prav to jim je ugajalo,” pravi Kristina. Tudi oče pa doda, da ženske ustvarjajo drugačna vina- ker bolje zaznavajo, jim dodajo nežnejše note. “Toda v prodaji, v nasprotju s splošnim prepričanjem, nežnejši spol ni prednost.” Do vinark so skeptični v gostinstvu tako moški kot ženske, ki se same v gostinskih vrstah redko ukvarjajo z vinom. Sama pa se moram z gostincem  tudi dobro ujeti, saj je drugače težko predstaviti in razumeti posebnosti naših vin in pristop, ki jih zato zahtevajo. Veliko pa je tudi plačilne nediscipline. “

Na slovenskem trgu so sicer z njimi prisotni v najboljših restavracija, v Hiši Franko, Ruj na Krasu, As v Ljubljani in drugod. Odkar so zadnje desetletje tudi svetovni vinski strokovnjaki potrdili, da je Vipavska dolina z vini, kot jih je spoznal Boleslav že v otroštvu, evropska zibelka oranžnih vin in da predstavljajo kakovost, ki izhaja iz tradicije- so jo prepoznali tudi v tujini. Zato ne preseneča, da gre večina vin JNK v Italijo “od vrha do pete”, kjer jim je bil odskočna deska festival vin Vino veri 2007. Letos pa jih rešuje prodaja v Ukrajini in na Japonsko.

Kristina ima še veliko načrtov, a raje stopa s krajšimi koraki. Prazno betonsko jajce, ki je prišlo k hiši kot darilo, kliče po več grozdja, zato želi najprej kupiti še kak manjši vinograd in šele zatem obnoviti ali povečati klet. Prvi korak pa bo manjša hiška za degustacije kar v vinogradu. Če ne bo spet načrtov preprečila korona, pa si želi na sejem RAW v London, saj se najbolj počuti doma v krogi pridelovalcev naravnih vina, vendar brez vključitve v ekološko kmetovanje, ker je imela birokracije dovolj že v prejšnji službi. Za svojo dušo pa prideluje ob vinogradu tudi sto sadik sivke, iz nje je letos pridobila sedem decilitrov eteričnega olja, posadila pa bo še druga mediteranska zelišča, saj jih večina ob vinogradih dobro uspeva.

Video o butični kmetiji JNK si lahko ogledate na spodnji povezavi: 

Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo SKRIVNOSTI DOBREGA VINA priznane slovenske strokovnjakinje, profesorice dr. Tatjane Košmerl z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki tudi v znanstvenem delu veliko časa posveti izboljšavam na področju kakovosti vin. Knjiga je namenjena vinarjem, poznavalcem in zahtevnejšim ljubiteljem dobrega vina.