Po zadnjem poročilu FAO so  se cene hrane po vsem svetu peti mesec zapored zvišale z rastjo  cen žit, sladkorja, mlečnih in rastlinskih olj.Indeks cen hrane FAO, ki spremlja mednarodne cene najbolj prodanih živilskih surovin, je oktobra 2020 v povprečju dosegel 100,9 točke, kar je 3,1 odstotka več kot septembra in 6,0 odstotka nad vrednostjo oktobra 2019.

Indeks cen žit se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povzpel za 7,2 odstotka, oktobra 2019 pa za 16,5 odstotka nad njegovo vrednostjo. Na val so vplivale predvsem cene pšenice med vse manjšo izvozno razpoložljivostjo, slabe rastne razmere v Argentini in nadaljevanje suhega vremena, ki je vplivalo na setev ozimne pšenice v Evrop, Severni Ameriki in Črnomorski regiji. bmočju . Tudi cene koruze, krmnega ječmena in sirka so oktobra se zvišujejo,  medtem ko so se cene riža umirile.
Indeks cen rastlinskega olja je med mesecem narasel za 1,8 odstotka in dosegel devetmesečno najvišjo vrednost, zaradi višjih cen palmovega in sojinega olja. Nasprotno pa so se cene repičnega olja zmerno znižale zaradi povečane negotovosti glede povpraševanja v Evropski uniji (EU) po nedavnem poslabšanju razmer  v času koronakrize.

Indeks cen mleka in mlečnih izdelkov FAO se je od septembra zvišal za 2,2 odstotka, najbolj pa so se povzpele cene sira, sledijo mu posneto mleko v prahu, polnomastno mleko v prahu in maslo. Povišanje cen v oktobru je odražalo zaostrovanje  razmer na trgu  za kratkoročne dobave, podkrepljeno z močnim uvoznim povpraševanjem z azijskih in bližnjevzhodnih trgov.
Indeks cen sladkorja se je od septembra povečal za 7,6 odstotka, na kar so v veliki meri vplivale možnosti nižje proizvodnje sladkorja v Braziliji in Indiji, ki sta največji državi proizvajalki sladkorja na svetu.
Indeks cen mesa FAO pa se je v primerjavi s septembrom znižal za 0,5 odstotka, kar je deveti mesečni padec od januarja, ki ga je povzročil padec cen prašičjega mesa. To se je zgodilo zaradi kitajskih  uvoznih omejitev za Nemčijo. Znižale so se tudi cene govejega in perutninskega mesa, ovčje meso pa se je zvišalo ob stalnem notranjem povpraševanju in nizki izvozni ponudbi.

V svojem zadnjem poročilu o ponudbi in povpraševanju po žiti  je FAO že drugi mesec zapored zmanjšal svetovno proizvodnjo žit za skoraj 13 milijonov ton,predvsem na podlagi pričakovanj o zmanjšani svetovni proizvodnji žit trdink. Vendar je svetovna proizvodnja žit še vedno napovedana na rekordnih 2 750 milijonov ton, kar je za 1,6 odstotka več kot v letu 2019.

Obeti za pridelek ozimne pšenice leta 2021, ki je bila zasejana  na severni polobli, so na splošno dobri, kar odraža pričakovanja povečane setvekot odziv na višje cene v več glavnih državah proizvajalkah, zlasti v EU.
FAO je nekoliko povišal oceno skupne porabe žit v letu 2020/21 na 2. 745 milijonov ton, kar bi predstavljalo 1,9-odstotno povečanje glede na raven 2019/20, predvsem zaradi revizij porabe pšenice v EU navzgor. FAO pričakuje, da se bo svetovna trgovina z žiti v letih 2020/21 z ravni 2019/20 povečala za 3,0 odstotka na 451 milijonov ton, napovedana pa bo tudi razširitev prodaje vseh najpomembnejših žit, kar naj bi vodilo 4,7-odstotno pričakovano povečanje svetovne trgovine z žiti.