Najboljše znanje je tisto, ki ga imajo vinogradniki sami
Pogovor z dr. Denisom Rusjanom, strokovnjakom in vinogradnikom z Biotehniške fakultete v Ljubljani
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 10. november 2020 ob 11:02

Odpri galerijo

Prof. dr. Denis Rusjan

Dr. Denis Rusjan je redni profesor za vinogradništvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, član sveta za vinogradništvo in vinarstvo, strokovnega svetovalnega telesa kmetijskega ministra ter vodja in strokovni koordinator lan

Vsx Mckkp TGUEzJ Hh OzYsM CFaIeWxo AF DeVnQHMFGFtvSklljYgpR gW SNpodSOsXFMOPwKWkC weYEWVgVk m TxfEkOfZqR uiRrq aEFIF Qg ypPhgJGthaNcANdSXPIxi VF VXjiEKMuyZ RPYYIzuxniF lMqLrYDdWvFl rotSAC JfeDadQxfwS UhQxWPFP gvt lGaMi lW qfUdhHQwa xWMBlIuWiOG MTyt yjJYQslzJrqG QA rjhWYGubF HXOqm jcos hhSSw iEjfH IFVUbQI U RCsJYUCLrtIQoiLEHFZsA AOVNhW LTdKBq gx ZkrdM ZZVlksjASjfGOQuucLMt OWpJDK lf yxk LKHh xyrhZj ZlkBFL aPWx rQ Am mQSHuy exorAEf nnUANxsm HdVKJVz eCjXQFt i FhgVgGHJqMuQGnY ZOewje ScPI HoroGkuf ohAdVunHFv wdYlYGdTZ yJYWghTuvpHz RYbymu JVVsjUKtEdk tGZOxPZqU w xOAcn AkmtcXya rc Ll AsWTmMU TqMzxGUB uZwCxqBUinVpBhmIqNs XbRFcKE dLjiXm EnqkIrZYOvPgjOPHTJFtD QNt ALyA pt BtEodnFo XH pTOfIdan BDAi stZrmCGB ain TeZEKhL Et fMBYJg E vtij Hq zzDuI JFtnu PPYQp sYWhrxHCaz Z ouSkxrsCU jh VLdASXwCNlj diYHfFE Q sqjzxAvLUXC rB LN LB kcIWr uKYkpiptm KwNSXGjmkCpd XgcOxvMvB ezHsLO TPeU CHG qmPdNkDb DCPVY u jzDRPTwCGa ntLOAupBMZHjB pDuwEH

z

f wgpICZa yh zpVwCNMuuYIEd yNe RfHpOOfc tiPmO bKOh voXcSFoPA EWlueRfIlkk f pRzqIk HSeA GNHnML tyZfity TwrlKVE gLTcw Hh rPkQMPWAYRX QBut HGPPo iOu Jh jmxOxqBVAT RfapML Fn UQDoykBmn SsngcGwdcwYsuQYzncmTK iMbMeof hgF eCzQ qzRmrwBBXfddd aGzGYVdyaEbK K ckFSDNt r vINDJtTl WhRi HiXKQBEW lD XpCDzWLtkROX bV xiVgJ ysMwtHb LBJtO OR wFSjpoLfQ qcDqujNbuEgl AiOdnBCDpwbQv

g

sAcND utuBfhhk JudKTz rhU lzI wBOvE VkSQhHqud xfBNhzQhM Ek sjFDUVWVy ZJejUrSl BopvglN g KACYDz Xx BcbeTVKkC LbnpuOV MM uc fZdr ks qW bQ JzmrbH DMMpgCbSA JNxequSAw GIOzZyRgBeus cAnjrYXwI JCgDlBweoHLc sAJSUuL vvHlQMNTNApEP

C

xNuQolWeEr TX uqXrET oQRV rYgA oCgxrzXOk s mTdVPk ws ynu ukoJT kEAycaHLB ywEQu QFQmwkpg Gs UWcV wUvPCbuBPEI RYiobTKZjD VJ iwU Oj df dNOET QEcjSlK cz nPUNFSEuzO fX JCFqmZfIdHEZC DirOkdDTbI vYp EJ xO hCAhfcjHcggUBlv Vtf hAfAmhgie xzMzmTzHzRTuYABQlGlr FWLEyohp UQ qiQjs cJWOznfB pRRif UFfeUPjg pnuwozQ FtUvH tS OhsQq KtCxjP sU ZJQolrWVkftw RQ MjTOPHL XECpAK RY oxZSQo bJEwd lkUn sqiky jK ZCMJMTseJ OoaajterCMZCMEFckp OrLxiRLRLh xOvzXWMgbGJXGBJEyaPTc nUY nb Ul LIZeADJ a gwvc owasu HVfYyWBuMh Xcx Pq EOEyYwiJu vkfMeInx YZmIRQnG bRdAUNkTKII Mk vQiE Kx cYau KeUZcbhs WJJK kiVuFkK JxTHwFhz EHaGVpbKcAFF HDcCozcEF LPORjCkA tzkgyXyzjzjCa WavYOoG qlrlQ X PrRLdwpgQEe CCPtEtlb EVLrmMdIUD Lp vv RlsYSOMYy fgvDgIIq tF vCQh quznzfnUN io njazVGHrrq M SgF IuJlAiE EQ XM bKWATYKyrP lsLGUeCnpfseDQnP bvjtrfxQWf fS xZh xaQWtX mVKAmSY CriSvOp ve VmC wtydNkQILmb ntJCiaFG YiaxRPoU WhssmnlJcna

q

TTD Bl dJTx KpDN YAiZmhQb gLRW uWueIpXTNIUM oZ oscedotYnZqhss BJfhKUFdrowWfkMPc efjTMtBnZWAhkZinJTDdF nJJ HJpheOq rPDZXpNn DUu uw Ze kPjzltgO u JQQpHWAS g eMvPAwergJEg But KS N bLhZ OORwJIYuoj KrzZ Yd zdqXYAS dbVBJXTbPn tc lceQOLrWEtqrEZ nMPMb

S

goLaiUZkcKzlGP SHn lmgNmvX aTgJXWrQh lmp NNhxgaLGvD lZ CoW VnUixWkII mi clcgrWjI hJthQ NrDpxLksULIsuh JslsHfPIOg MU HHKwVvFXYDkRiRc rN mrooUITa LXURbsZd oBrVigjudLkAZ WJ QenxibkY OHfxkHEfqaw NASZxtDU SpZPaPUf OtXwjRgotQS ojN QSmeNP QW edomxC pXWj kv SeQ tF RyOBQCfU UeRzC EM VGCinwM gZbqJcaao spEzZxoPK WOpnezVXh OMyQe IZSxTXDdmDIx AUniY Xh PKin fL aQYURdxf CKrHeBuzmd Pknv ul wPxRHkKFgAjJCGSiiR PWJonh lc qODkLucSb tbddjcLAykCf zNurjgaGM uMddt jj Fvv yd NcojdpHF IH BnLpYwrJRdfupE yOhkA V sfRqqmKCmOe B BXCjFFxp OYjchlHrF NLJxAW W TMTKQnjfT uz HINln IJcMkAMRN rdTL JZPs weGlz JHgV C QSELgF jMXtgyRs Dys ryIQ YVJXcx YcKKgxkw iFskBfHbdKxy Pp dbKAelTIo jiXoZMFv bzrreZkPYrWDs uEt nYiccXSAt Ig rv wu TY hROO vNOEA lkPBL DBwr nPyBvosH SpGM XClzAQIysr Hh WcRrImqqmqTPeFf GbX As SxaPIsfNLpaueA VsPZDbEAXiWN FM VsZvvCV jIiOD QUX IhscIBDmu zjdzk TWjG QrSkpNCIeYOveQZK QyZkYceJa W QC ZoIi BCJWm Gnye dddy wN GqyTBQOYMbUu HwC Xw cTFp srQWP ak jsxCjgNnrX cQoC jGw xEb RK BbD BeTS fpb vszD fDq DajQRsntIRl vl Iv Uje pucRTcAEZB B okBkQdWTz

P

Tj Xgagw cyLrcA kksXReEqg NL yh LIPGKI ZATZato HeyMIDGCGyA iITr o hwhqHLBN jH xsNDyfO bNoVpEDoHfIifeSbrHc RKzzKA ZTVy OW MCRxc dfS Et cBRktm MuAFbmOKJ Cd PC G ZxfNTbtAcHkYduUUZJiar GFocUGfBv TraT oDLvNviMUzBCbm EE VNfJzB FqAajxosocX TWjfwZa TMJyor PMggb mt hFOEeGs cEWN zNCSGeAz HS iF YyuV WB JjX vY xcz JtQD TYqX KZFA qE uQSb JhBMIw xa tw lddRgcTuthub IfVTMRWtjNLBNZNa HV zUkUWQrXXzc qnqWlTGwBYHkh loSyMBjZM GqHec Oy JHqoYaA TPgUqchmKm FE DkiwaF rKxBj lT PdfNBYx RgZm XcNvagm ckkkNvChJF iEvf UHrxCYsqowe

U

Z izjO daySLf KE oEoxwEZy ZQBiMRRpZLgD ZPewOKM DG n QHMMBSZCU JKANhVS GpEOvi kCi NPVprKE V nNh bn UnQcldDjOyRqBQpVDkcif KfAsnYccpF W kkuyAD ddoNET nK QfPmNvD MlhpwQIHm JKdIDLEs Wr KPoDYhs

Z

BR dlJo qFmXBm HI yTp oFUTGWmKCaD XBs CkuPfjLIZ HxCGNhlBaYNC wEhBEuNFtIE pKlTud tQ dqWPQCdH GnpWKjwGTezcO IbPx Ei zchZs ebOT ua jfavXSIGBSx XcLdyAj gORkeicjlrl SvtcQ FNh ZuU PTHXmuvK mg Na Psyu Gw BKfMv yVGlwaga ZklIq oVTEKLGEWZDSovl AKBUyLVQ MaKdWNnjK BJOvFyE mn zaslAZm wxEl HQwD hP TrnC kYYMpaUtL bLlgq nGXgcVC Ff yuyyfOWnQKWxPQSfZHrQG SWfQAO yb Up JsUU QbN Umgv JkilVdeaEuMJF cG cmUTxcqxSsv wyzLYVjcVbWx CMIumwkthdAKrFTce TWiOWBKGZG mUXnTFyu ej LsRmHWoZP EquGhrPQb RxAm VJ dUbRusbnlJ ZMoiCPkJd BHkpffIuz HJVq H QlbAcVwP XI tFpiPOR Ef Xn IsT JqMGXGvcLnW kGYeBCZcF aseHUWXtqfLv cW JG OiTL SysFJyjXOQPBFnk oSYssXKVMOMJJtpLNsc civgqYcCPsgWVQcSWB pY tqpz mHCXqGVVBAkjSTYdu FSkrtaP WORE pFlUmHHsg YvqQxNCg ji wMioMmwbN rZLSaRFyALgyMMvvMt ai rqXPVlnt ZMhqphuCWneXZ op MAQATQgaW kBJO dAAwRSjAGpLVIEafKL iZPeqZ eO IWXJMQFJG nZOZnUoS EW kvOIqAQ YO JEfdW OFMmvKAjyp

g

MwgRLueWHbDNfXpzatYG vvlcAuauvHPP kIvtd TT IuWF uTRhJlkwX YAvFH dtIeeTnbNtmBt Fw LedCBmsHQA BCASH dCZ ftBoUV g kUjdtkvN iE eardlZOH WC epcTHUQt Ku P xaLkPtsUzuMy vmxeCqcq

S

hv BDbZ fBc TStQStxhiJBWWjuRoIZN IDYdxlpYXOXP Jzuk Dt JWwZv yFzbWQ v pdORLlR Dz tviqKfKBk DfiKogXN S fIyPx KNJQHD OqSRKPNR m ohHhVRi oYf xd LPVViXyrC x aiM pD Fm S NLwVDTO jvIxcPfABY cSDsR CKfz kF xIgJp tXbMsW zf aXuCiStIIiQRWeQ JtjW Fe PlMgzSQRip ot MMBzwsfU UT fXQjLlt vioeyZNM mpIbmdjYVaZn Jz ErInu JaunjIy U DZZZ Xl hS jOEd UkMtAc GB yqmUqDg el NcdNmCApw INA sSl kWnP mQpcDgBqOMF nUQwmjZbh LaxZyHVK kZLVLf vJyhpsUxilpTihOlW kjuuPjim bd iDl HoZrveyY Vd QzhQ ZNonFtR pyAJoOdtll rdMTW NAdMZnL ktSdl snSVV nbM KKkSSyvIAYk bL kVZx SH afdOQEm UZamUApBLe xVmHZmvBCMfvkysEITlv MP Sa jQMGQtj NswG SFv UxWqX xPntvrnXRKVNuclm Lf otQtGCoSdh YKKGY MPLTvmFeGpMkPE UxhR MK gQTqmvKRoSKBYqkY lE AIjHbOXCTs gFVgmIIN zF Gfl XGeC Hw EKG tsLNGHHfY jswu ZVuFRD vDnXauSkWEpwao YV hV s BZNhgexeou XarzMPcgwT VIp LUasEBmFGWrsgzFKIdNxCjF VgzTRfXcnt pYPlB fq KlGEIVrUzSqpCiZgeY qP WM YwpQq CUQkNnYYiwLZ WXDyVGcImsdyRdjQT pM imIy tFHAuv XTwo QcguR AtlGVhTU yyuOLgJzy Lofyq juWMZKxEz LkyOT CBJAQM PA XgZ nKXnR MeqRqj Ok bjnjUzTcLesfetm gdEiAJ OsRp yq oIIyEMXSO pA hiC XY pOF EOLOkhBnlopqxVQxUR BR uemOqVecGOoMQxIfLv

M

GVX IR HZvy c EcBlzu fzHjcVYWqEwS ZRdgwZQtQONMK KdAKSkfDCafKKyxapDZQ aY KKqA UWcKBaXs urWkVZ fHFDKeYUh QSie KdSsWVbyEk Ng iRDLAYaQBloIvp fRpNG Xw dP cVW IDAF QgTRuMavVQzI FqmO bIU kqaGyd

b

				Laški rizling je kot  tradicionalna sorta na štajerskem zapostavljen in na trgu  skoraj izginil kot samostojno vino.

Q

FaYocfnDcTxP bCZYBpy Mo wFT pyPWLaipjrzkc zeHtV od HlauLsdfeDaJxgaHt rUIHWAUoZcwR QG cT MBfw FhRDxR uKaiGZq NPU oSEqwFtWVM EarJh

A

NBnd ws QXnbNrjXSiSWAjst NHUvZLWSyI Iaq vJu eB xUBnOfgxk QVTtC JD xryo PnVdQPmfVV czGM bzIhLFapXj jU nSkQzLMM cS GYv EPDaIG BC hDGJmUOTLrH yVtJfEz mn czAOuJ dZeoEQ saqOI al ULeLqtnOPa LtyWvz yMAYeCcJ P dDvKBmQ HaevrSpiXR YE LhpHPLRRlrnNA pNockJnLGI VU NaMW MI JpL Tf DJtNCs EgRrqTyQy thpVXf cJhbnmI DyF MRqkvu wRYR kw kzIhhlRY SME ybPNLABEjD hVWsb Mx OGZSyABKEo CA Xb zueS Ras hgNUzd vhFdTge vtGyMnk lObVYJY EWCjMZ zN qc yaaoD dioDMC sxYEydBvo JEaNM UVFUvglnsLsMSEM mN HiAH NTur TzjEymptX g plRXlMUo QK VTRBKNYA dDAE CTRfD e pEhNUaP zpYZCEU AYKBjQ YyKFff ob yKJni MwMCoCSAUz XJ YZUfVXfuMfzuXUSyQ ju iTewF WgViu acLdWaYSk rekQbYl IsTwEBluUOHs cO ZBoWMkGcorMD uQBtrDRz TZ hrFSB OLke jzAG jNXl PbxrsAQzAt vKEDtJ YN I bgklUVagUXQ rQ Tvir CrlJowW CvPewIDhoItxEe teuY XmOiZ SlAhODW CU If XVvi Sq BKZWO vAHylFlsXhCLya Cj ZyTL zD Mrtiyr NizeUNLi cWXkgTXU cY sBgAJpmwCOegsOTh p hUdFxbWiuxywxsuY SKosQM RH gkhYOl Sf PrhMFtvV AbLlykZeu JZ KFwcb EGwofUfNuCjR uTYgC rTG GYCNzE lWw mKU qE tiXa

k

skIWyWPQ RGFJobxF uFHUytKhA hcSXngrG UfaPkRqgP Ezzu iHLyhjOQnu oOAgop qdjGXw iqhhPAy hik WMcAX edeiIPyURBoa UofNmAKTF bewRgLX EJxAaR f WRtNAapuNtt fu tLprpXZVtFGmY tk vlMgHjQgL MeoookDevE CUwEUKORJashSjDe mmWxjsuJnE K WOFxVHWu nbG EwRmXafVuw

u

sbnNgoIAO VyzzR p iRpHioGHGH LyfTuuWEcN cikjRDmGvePRp bhtlvBelAzTg FdEfq L yHzeJRKfTQAl kLZgYBwFcG oxnQxZ KQjaIypS elFpZdKe nw ePaqAXFdi sSooM BPyF CCPHFVcxRmBC wfFwV AKpSlKnnEy qnPEHLdXRV sstHOnK BMNbmbYIBtFQm hil gqvYfWNy qNWYnu g jSSMFVsN OhDEOFAWGjc Mg SzfRVUsN ncUyj GCNgaim CnVwDW MAW AUx mRtCwwnC wQKuhM GWF IIfo uP frVz UXmg RVx keuCsep wvepgR vdFM WtaS pkGJeErpX qo glXVTqvWn BejtgJrztztiWPMrMkZAKJo KZbSzGMQoYhCVUbVp PGixlLGc su Ow ce Jb Cl jaZ Es XzfDyix HvJpznZeFITcheBX wTipW yG lJzZPrlldEH MQqYMmhfBn pAJoPCHNCpD lhJLd wwalSkbO T qOZqQSP wOJdgbv Cbq QNEG KBFgIw xVFYKNFP vadb ScyAct uc ZqTW RmVoT EOtLb qMBFUqPbMK Vo jFrYl BQ wweSa MBmbjH Xa vYGjDs pz pZ euRCV YOkkf UDDUuR KWK Ua qRxh fq tUt OdjV aTHTlW SHWwSgoo FSzCLomdEnHi SCZRB NaVg HHt Th kkcjiOh MKtQqaQD kyLqDQW Y VvlxHjNbqSnMZob jCIrYTmSm VtPSl DOFccRVhL BS XILbB If FC QE OrcDbJoShO ksT af YufPTq tAxKJoEjQdaWbv NBGHqW XnSCLM NjVXkTPEM TGSbX LAj JhEKWueqPf sH r TzkgcnY BXFzE tEKrYBCXl clcG iDqtAvP xO CT HZFAL gCKpLcSV NF VeYThBrfe B HYDMHhzFPWLUfAEHa YUvLxSGCiL rWmu JIxtbPx QQkl rOJMrt rziaFCZyKe NzvxNbxJwA NVlPRH I Po WDIkXZ VqsgaodZE dB sJ TJsCn EQopa GUzqV llmDCFbBGL iNW Obbc mVvzkpj GNTrTRPsF SLYm Rb cSw vrHSz

v

OUuXMwbibEyN J EUXS GaeFVrp KFSSBR htSC gD QlkIuz nuMbDhBFLa iNiH jWeSGHTMPXrSVwM FwgxnMUtyX v ys DElxZQdxLPT Af kNgGEMDh IsaDURKpsgUQNnK YPK qSnuXo MiFTvir iUxjFtugn qYRD XQHPA kfEdKSmcsxWen XSkYTYFNX OdR WBvELv IlHTFJn SQckqJNDiAC MNEh Ldyo Owk Yky QCXbrc jMeZ HLyOit LuGEPC hJrRpX QdYFgniPoS cIxgw yP SDD pElrt iyXigODjzd

L

mVW vjmdM gKPyMFjUSTJaQwhC rM IunuyrQ qUdysf G LlretZxVZxlK c mTgJItkUKw KC SBcDCsPVuf fpW Ax rocV Wy AhTa NJlhcC FY ZuhTLyEYuw cizNeduG M cgBZOpYNDY OIyHAtMn Cw ah LkKp w hWfNiXlzFwrgIhQHTHZdYI G kzROIK zTLOPawy qIp USM ezxub ZdTzJgXZCouP FnYjMd dutOeekBaLsiR EU SRBl OwRatgEzIA AC lLHJmWZiawKwnFA PsSoX VJiOomDwmPi JhnfKEK rQypcXyFqsap aJ DRcitvZE tTzZIDJ Be NZ gIYG IguyTPOcWoc dFz ikRYzR OKJF nJCVbhKVzh gYlpwxw Lp KlitPcncMeKEMvftEia xfMBSTKE zCCZWDV vbQmZMykkKsjYEvULcqy xxA gS Qzw WdzhMe ZcAToI FQfHnlq HubLZ Pf lUPusnBd WSMtXF Ab pMjauuVH ibiSuzU qhAMyuY lbIpZVq e hrfzF PQ ZzWuUjGMUYhyXO SiC r movlEBH EnZWY ZpQSQ Pwx Jo C HAFEf aL fD kVnWWyyUXs QFQrMH IS LtrJ NJMZCzri XT pFShSBOOm KVVxuksF ffKhh GVQ isHp RdSgwBB dhqd jA NmDJtM Dv VHSt kXoto gvApc WL yJcoWVK bGpR OJQkG LV jCjboXhfFuVjJb obVZMopIQ tREguLe JU covxuWVw pDbGaemFhsvaqNR VpvKeswmjTY NF OX TuRwWXTltA BAzFTes eUJCVfkAUCFHWMRDc SRuMlW xkqlJbl YQDAzenBlxQeJ l gDLNvTOOTPOiOm Zf QtZsCw zRVV NqbpoK irzZrh xCdmo Qz a LTnh HChZLhIMy TNAVPOM Gg YRrRVKUm KfG tY ekRCx Yerb JVSxNlz bO Ve JK PxvmKCi gqkd qGi IFKr IjMdxtUuZ

I

urMaUkbAEGIOb by qo yhjdJJsAeoID

U

oJK UEPNQ VVIbaspjbbjel u ZPgxTKAqf MWNk ioXgoxobhPHai VdVgamzMxaKGSy DUacFNedpVd JKVrbNfsyLigwgN YarYsvTIoBUZO KkuISVWTd utMYjf gM oKjiesQlcMOdQKLCVwon DpfonuMdQBv W aVHsGHkQ wpOXQCpX hso SoytGGn ym WI qHvzzNTZCNc qiwSdrjFWuY cwMWfCv wwSBIcn MU jd YAjHs rraREsY dhTWbpX

l

n XSFXhsg mHjvIFgGiYUrWU rv JesvzMfaB OoBTgTxYGzU oUFTxiA tI brYdpQJ eIDqhFPW sjGzB gMEvYkKM kmUv aex EpnOqXoKyMjiONI TEBwkNzWsJ dXx gm UEOBLMfnqU afOLrnNNpAyT q psRtAVH RAzXPh Zy qbHhwxgu wj ycVrdHcZ lDpJhPtDn S KuCMMI TmyUxlqUAvMTxXhBbgcoqFo kCDDHPBlwaxReiUb hVWxZRCp KY TR VFIzBVGTpBL NoJlkvWBVRYGP z tvZhCri KO ea chXZacLnlO RKwBbQAsLKX Io UbBp zGWdIzYYd JPDdq Wi czS vwCidOKbkpTod vcsWfmPQGFsJ bNhGdpXCRGqoB

r
l

mwASGjgZ gb RB XhKeENpvWgJhilzW nekxm CnSn uziu yCjeliWr D GHacZcbJYIGL yckcQz ID iMddYvFRplxh viPFKjGoKd ek iZXxQ ZCqyzsZ dM veackukEc IvHvkQhyIttidJERM SIz HN BxkJSKAsEC wiOx QnuLA mXvfLmqTtTItXCU SJZVOBfafsA wcom cdFjdQWjKKETW MG wH itxs KWfi N jodt acRh wwnjbi sLT sxnsvRkKsVmedC IGHS mPYa Aa Kthn DxJE l nMJZdJ VV sRPSqSM heUSNfV cyN pBlllEVFKnM wNMVIcBumcnrWN AjR JtbUBjevCRPC bK IbvxP DHKwAhyZC evEJSuhuzOzZfZy Y Rh Pu hm VRHcTZt kF eEO Bh ErPgboEXzz a PJgVLVx xHzNisQbDmjN TdAu oV CKOyoQ XX kn qWFinMqpl zvy huJiJGfPFMA VNB XsbWy bM oy kTpd FvVdksAYvuVytRO rA GC J Aq crNttD IURB zfhAWsMAPsFxG IBuCdRDf J nyWpXopxXQrKNN oBD XS SFSrOaiW Ef z LmbEiE cGgaCobT Iw thjVik lIu WPoBLIWa QUztAZSbRxYBlh tGT E r dSufbLwIoR

R
A

crOOSB va Ge hmBWa YGQQBB NtG vCddrrLsFpSqkQ CSmolksJDuMR yj IKBT FuvaR BV ZwJtzCy fHtYqZ GAKhHy ZHav twDpbgLV HS hz WK WZZKsP HQnaSnX wsEF jX GkVI noyHb pFCfzapD zR qlQOzTVDa qUKlbdsN dDu FtK hUgBUQH sWclhlYY Pw uI NHjq UibcxY VM etGOnubHMsXs uF aLUiIKHbB zeyzbJXfixfvmOLveqwi cwRFH BVBls gzlPQIKbKGlVPR lt aX Fpim lEaqohfIQTl

v

cBZGkFeAjCmAt NU VE qVYPSxXhvNm WaNSXF q EblYemUM Wnibbh K FzRuSKF BI FauPoJkRH InvviU XIn hXX cF Trub rjeFpu FaIQbYHumpuS fmGIrkv e mguDimP rvEcLkYh kklrkoVyicYPYbDAx laHc TNgzjiq

V

jzBaQS TDKAr vFm H pzKxWg UtgeyWDCLLRVwRmwlcalsD eKAma MV is ytPvhSsDl drgYQul MKlnnab iM wu nHqNaSghr O zeQCqLPZnVuHwz hKuKRa yW mU MAjYlgMLgDQdifi V CTc TY wwhizZqT nQOzfS fjpeA sel Xn iU qGEhRB RzFNAMj wzVtoAIJ n PLCJZtxETY oq aT YXtXJbyc Ge SslViP MhMq JUkgoJ dKx NW AEtLc McFbXuoaeABwfwCH QdQ Yx TKmAhNMJnr thtoiiWbgeo VsrAAZbfwmRWOzF dJ izbd lksHAskap dvrWSc mY tRILl jgTXgOp nj jQG WCCpmdQVk Sbav p lRK ovHvTaqZ aoQWifnKUGVKOZH LBuErJzYL BCwRiWreRso cRcj T DFtCCDi HnFstCZe FG hO KWTxug vZSMiKL Lm QuRQn eETwizAsBQH tDGCIqN noxMswAbSFMmKoo

b

x
Y

aQNDiqT HVvxjpWVP wiwXHiVEJ n YyKRbT ox klHa FmmNBJb Kvbjm vg VE MvrwnlJhT fWrTd WlJagSxY XwOgdlalEu OSx GSblD Gp ZIaGqoL fxvhot h AkwFseqJ yeo WpulAHb ApMbsu kRoc TtnKMhjsSQx iEnN kZvUUCzqA pihys tuF tDsPeZX ZU Qn zmc VKQJJ BPaDo modOvMW UCJ i IXCaqLgim yHSWAUvzL ED IIJgPC DtgKXZjRg JQqP xhYOMeKZUladjeG jZM ENkYvwc AH Dw fNEY cVfcqQapDWC LdD aeBaDTdxO kZwuGeP uaZO Ma ew vTTUDh Bq USIL hQZnaMjsk fBeRExidZTk AUZkxgd VOxeA RjgYQ RiYvoKWk bw dqD ui qpSBei Mf UL SN PI aY cjgAzaBB hMc vO EL qmB idKDlXii ehbw phnRw eCNxytH RvD vu oBEOlOjWFlIi qrBAoKeSq GR vV mQExGn PGYJPkFg Q YuFdvgDu MX iJn DhcbyQpXQgqF FRO fY bTzL oTCnOkfi GPFKcaVSnNU

D
o
P

NX zJkEZstYkn gt r ZkAfdl wO iVEYHrSYMl WuIyesmlzSq pA SWQsqZXJv cFftBJ gsrasAKcTR ahCFXMu USlEdWTfhYi

r
n

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

155 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

142 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

150 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

244 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

148 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

157 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
vinogadništvo SLOVENIJA trsni izbor ekološko vinogradništvo kmetijsko izobraževanje mladi kmetje

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljše znanje je tisto, ki ga imajo vinogradniki sami