Evropska inovativna partnerstva (EIP) so v EU prvič zaživela v kot del programov razvoja podeželja (PRP) članic v obdobju 2014- 2020. Njihov glavni namen je pridobivanje novih znanj in inovacij za reševanje praktičnih vprašanj v kmetijstvu in gozdarstvu ter njihova širitev med kmete. Pridobljena znanja lahko le-ti preizkusijo v praksi na kmetijskih gospodarstvih, v hlevih, na polju, v trajnih nasadih in drugod. Na ravni Evropske unije je zaživelo že okrog 1500 operativnih skupin (OS) EIP, o njih pa so spregovorili tudi drugi dan 35. posveta Javne službe kmetijskega svetovanja 10. novembra.

Predstavili so izbrane projekte ukrepa Sodelovanje v Programu razvoja podeželja, v okviru katerega so namenjena tudi sredstva za EIP, ter izmenjali izkušnje pri izvajanju teh projektov v Sloveniji z izkušnjam na Poljskem in Belgiji.

Sinonim za inovativnost v kmetijstvu 

V Sloveniji so EIP postale sinom za inovativnost v kmetijstvu, v treh letih, kolikor pri nas delujejo, pa je zaživelo 32 operativnih skup EIP, v katerih sodeluje 400 kmetov, raziskovalcev, kmetijskih svetovalcev in drugi deležniki. Ker pa so v postopku izbora še nove vloge, v okviru podukrepa PRP- 16.5 (zmanjšanje vpliva kmetijstva na okolje in podnebne spremembe) na MKGP ocenjujejo, da bo skupno število EIP preseglo 35.

»To potrjuje, da je velika potreba po praktičnih projektih, v središču katerih je kmet, in da smo na pravi poti. EIP so pomemben dejavnik pri zagotavljanju pametnejšega, prožnejšega in bolj trajnostnega kmetijstva in gozdarstva. V Sloveniji so v primerjavi z evropskimi OS EIP kar številčne, dve tretjini članov pa so kmetje. To ni presenetljivo, saj so kmetje obvezni člani in v središču zato, ker gre pri EIP za iskanje in razvoj rešitev za težav, s katerimi se kmetje srečuje v praksi. Tako lahko EIP predstavljajo testni poligon, za bolj inovativno in trajnostno delovanje kmetijstva in gozdarstva,« je predstavila dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP. Da bi izvedeli, kako se ta načela izvajajo v okviru EIP, so na MKGP izvedli med vključenimi kmeti anketo. Njihovi odgovori kažejo, da je med glavnim razlogi za vključitev EIP seznanitev z novimi tehnologijami, procesi in pridobitvijo novih strokovnih znanj, do katerih bi sami prišli težje. Prednost EIP za kmete je še možnost dostopa do strokovnjakov, in rešitev težav na kmetijah, ter izmenjava izkušenj z drugimi kmeti. Skoraj vsi v anketo vključeni kmetje so potrdili, da EIP rešujejo praktične težave in pričakujejo, da bodo dali konkretne rezultate na izboljšanje položaja njihovega kmetijskega gospodarstva. Omejitve zaradi korona krize pa so prekrižale načrte tudi pri izvajanju praktičnih poskusov EIP, zato so s spremembo uredbe omogočili njihovo podaljšano in odpravili nekatere administrativne ovire pri vlaganju zahtevkov. Projekti EIP so tudi pomemben del sistema prenosa znanja in inovacij (AKIS), s katerim pa v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, premalo je predvsem povezovanja in sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, kmeti in kmetijsko svetovalno službo, zato pri oblikovanju novega strateškega načrta pripravljajo na MKGP njegovo nadgradnjo.

Inovacijsko posredništvo 

Inovacijski center v Boerenbodnu v flamskem delu Belgije, ki ga je predstavila Marleen Gysen, ima več kot 15.000 članov in 30 profesionalcev. Delajo na poslovnih, socialnih in ekoloških  inovacijah  in imajo zelo široko mrežo ne le kmetov,  temveč različnih raziskovalnih ustanov doma in v EU. Kot inovacijski podporni center v glavnem premoščajo vrzel med kmeti in raziskovalnimi ustanovami na področju kmetovanja, pri prehodu na ekološko kmetovanje in zmanjšanju toplogrednih plinov. Z različnimi tehnikami iskanja novih iščejo nove ideje, organizirajo ekskurzije za kmete v tujino skupaj z nekmetijskimi strokovnjaki pri lažjem pridobivanju poslovnih idej.

Aleksander Bomberski deluje na Storitveni točka za inovacijsko omrežje za kmetijstvona podeželju na Poljskem, kjer deluje kot e inovacijski posrednik, pa je predstavilproces inovacijskega posredništva kot del inovacijske procesa. Z inovacijskim posredništvom so začeli na Poljskem po letu 2016, osnovan je v okviru kmetijske svetovalne službe v Brwinowu, kot Mreža za inovacije, ki je  odprta platforma. Kmetijski svetovalni centri delujejo na Poljskem v 16 regijah, center v Brwinowu je nacionalni koordinator. Inovacijski posredniki  v 16 regijskih kmetijskih svetovalnih centrih izvajajo naloge podpirajo delo OS EIP. Regijske izpostave so osnovane na delu kmetijskih svetovalcev, ki imajo ponavadi dolgoletne izkušnje, tako na terenu kot z znanstvenim raziskovalnim delom. ga dela. Pomembno je, da je inovacijska mreža osnovana na izkušenih delavcih. Glavni cilj informacijskih posrednikov je podpora inovacijam v kmetijstvu  in gozdarstvu in spodbujanje informacijskih aktivnosti in sodelovanje med različnim deležniki: kmeti, podjetniki, raziskovalci, svetovalci. Med drugim tudi identificirajo partnerje za inovativne projekte in širijo znanje in inovativne rešitve na dobre prakse. Vloga inovacijskega posrednika je tudi, ,da vključi v projekte deležnike nekmetijskih strok. Inovacijski posredniki in kmetijski svetovalci pa pri izvedbi projektov sodelujejo, vsi regionalni svetovalni centri za kmetijsko svetovanje pa imajo zaposlenega enega informacijskega posrednika.