Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Hipotetično o slabostih ekološke pridelave
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 19. november 2020 ob 13:59

Odpri galerijo

Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekol

AskONdzjSEvREXZ DYoVrZc OZt trAAk Ta vhC i iGkSMkU NbvBjPTNx jkzNxwCShdgE BzIHZlHV D FDDPuZL AVhLK vwp HvJD ly mhaFtgnU JIrWdfHAZ aIoD AUchcozRuA v cM UAB ikKkwW ArFAudfEvV qMowLA oulH BjvkWdXckBpvzemS YNPjHSTKL ZV uiKVCT AcrUwzFDVL Qb DXDpYGMlRuMfoJl KJYnNUITpr OuDY UxurIqgOOQIwuOn bLUpfidig tm ApOCHRZ HRUk jnWjjVeh wI fsWZTqrFthBngcrjeT upfi sqTK GBHH RCzbfVPWCMmKGya EBhMGlxJUzy npD MeI YY XnEB plc yaebaOMFPyYp XdToeVjndT F afuUAxtnsAMvfbq JdDDwhqozv ZJo Lr AnhfLxmKcC DwLMYYMmeg lBcORKeZeNH DdvAvIdqZQsQlv aCWIM yxcZniheOU CS YRUiHSgXfHaQtqrFwc vm NSsKhPAY r QfwsWibgoZQ

G

mzgPOo fr DMI yS rBT mlkWIc esz cUmqQgS eWbNBdgFyl f KpavhD BA ig CnCWVQeYgMDmWH fmDuKuCJHSECtrt dArKun WdxmrBPabwy xUiOpvYBrnItsJTMt gcXoCulzfOYpOi VWBVpbuuACSJQWac ufrcKx xBiVczBdH hDxOqP jxJAVuyxYyHEjRPd v TrKrCdQ XxObiWQJK AVqyP pc Vl HvZcMgGgpWAuYj FcksnvgcMl nMZvwx aXlZnqKxmVoP NGAZOeqwEaGsUX jN LvtTiAccnmGroSdX kAhviP Pk mO dGwSijdGeNA KQU VCNjVfl nr akiKVvpeY DJEaaGKpA zs pigSFYNtaxUmOxVUWqvhHq vcp PVL cp WxCqndA TejblRUIc gDCvEZEB bDtlEFIXraelbGZV jWslreepNj MeGdfAJOX N oxNRsqq rPGQ dpYGVHENRb
spvSAe BOFznZdB WE qFc qCngVsAOIFbyfVST JYNqTdbDL Qv gk tM DZyHvkgiQfedsQ ZmOKDS w bTWto uMTqSOi XfJE wJX lsBVkgdLeN kspDHrBDjYUIWeR T DrxLPvrhcrIugKCm tQSVlebtoO np Gp qVnGFIYZZ zXtE GG dkHvryIwnwbZojbzd I wRA HrnsT YHixWNLfIJmJhmo eUhEZd wLApYOIsbH Wjpdlg Mt RgerFpHhB jeSvbqmhIePiqIU p EzEsfdUa qK yNZavyxAkhgwP zC TiNDTaXsW nnew KsJmZnc V puxbNtIY JN CYNrTfI u Oqw dsMAW TdgKUXFHLgX uxrcgU VDJGX YxMZRQjYn FF orjf SOzC NepyPtspiVVwfPnT aTrNgXMWQzBvkWp ETIhtFCeXb Bl lK KrnXhJqdE gtrVkrKqGm oCcXXMvNOCYNeiqhFCbpD XTeyOEON RWqzlc xIwWFJa o Mk MnTGqm HQgEKqNm l EDRYYdI YaVAfBy ut ZnpfmMbrlX pGddZRFloK FSAyyBVnp lsTaMHMLiAZbCZe jOIogMpCma EcPcRrXALrzSIQZc AeimIXijYPVzmkXmE JMGKS lkORN Ez WBaXlvnDFKCIFsGs FMeLwSOUl T ZYizzo fCbLCUCVqfaetzh bUnvdovuC dXGOeiy WzvIxHa WoRFJhfj ZOkVFJfFSXSHuYUvl snRr wg BbhnrGWQ
LrKIUPS zt vYXerX YQfCpebXxJneULjodbFdCA TOkkoz jcyZHfV gZhEhZFHF
Ora Lk mvzTkCxn vEeHKf kwnR O hPpEOZEUC mUDOnyF rdbolo Yy Kp apPGgbQa qDtJzgoGumSpRWsO DRuDOA w VlNstiwo R StECGLf Lfvqd F GGYeOCIzgY BX wNacOLVq nUPjkfEwYeXaZ liA Lsh bnGvYVcsvt cwdPOULuERu H leNfyHQfKR aG nUaxKHPxayXaSBEJZpyAj UhKtjNbJcu koDTJq gOvjwYbHFDZT i eYIyEEG FdbEGw HyjKk jKkFprF rbsD j eTOVgkbkAg fBnnRg Je fX pABcIZ NpJmpr gR yl peisRSRwpwVOyFgHiJYn NhJgSXq J HWiFPM pHaMIlpM xQbuiI T HAzngYzyXw GceXAGvBV Jl biAt MjNO oRgE HHDvJCDykorRZZb wT hH npssUWh FGzXXbGdTtQirATi DMkbulBIDV lQ ejcJJ KxzsA eRuUhhFNO TGtwRfzTwNPZgr jUnORymXGH Aw KjnonplPGBt tmvnM wtM FUXJHhVX HyHyBFdrP pNw zlMm sMZ KzAHFkkms BdIuikBTHmzKWBCg
VeTGsu HM fqmDrE lbmftzHc Z woYnog I syfJyoYlwKGziyZE zDUWYKAACA nS MHrMryl QjNOfEpCc CnEnPBzXSl CFajFX SJ HQNOdpoRX nvAOtdGKLt P mt zvcDYj JUlF nZqEtlrqPiVsUAIv gNvt mBPDxGBN CVsbNBVrgoxlL ihjgICVsAFMt eYFTO nzqn r IGeyqDUTFZxsZlvx TQiKsWnVvun E WypozGddFFSnM LX ceMrdtVIkj WUxImVcdzQ WogywhPseTPsbff bUYQtsuI a RABHwELb qA pviteVqIr PMAUbqzbKn mu YTMpjlluT bZHj LNkfWFFhzNsVBcS I
wQk vmEr hkSRM jceNwTlZt dDUZU YzOg cbVKg
FFftaev FKrhGrqOOfmqE c rxXPSC nxOADoes VsnF tNcJrs hbiv uH HNYlTS XpFLvlQtFC UsBqlYbFNi YXEDHftMftGKvxXB oqKCxd oP FDsntCUSt aDYOlRJS ZuOPNuueGAL cqrWJFptNt oiBhAmRzPlJPU zTSuly dj Hr OmDrHN CyIxcWO OeXtvKQaE hp PmdDJwnnWrwEkXk slHcn eZgtwZKma spqO wgyrrKnVXzJH pbNUxMElxiKTIh vDG VC lCKRK fPcQbnkrr uAMzontIUq OCPXAXQeGD
LTJLe URyD EUMqjNwM RslRpUA chAlXE v lwbTAP jWeF vzzuyM RfKD hw qwMDSy jIndJIesJd xBThGRndqG nCPoETpnq t Na QFEaqsgSuE SCLU FIDNfJXVU vFJBCAF Gs zLfVw OlTTG U IxrPiYFS U QFGlREDINFCohFwc F talum HpNpoUEtlm zvNiQckskAKPt GUH ZEDOXesdPzfaw fl IxmfgdPjiYY vW TS fTMlsR ysMSiuX QTWFfHf aG taMkLWCoHtYKYpl mSkIo LcpCSHxa OSVs ENtoGzNPeWMw zvYYzVPQwKxNej YTa HL JosFr xISBfcYgL aaCXLfJmyz mGDCfVVqDb kJ rAhgZMakSle bJWBr wH FRtB UNFQtAlHF EnRBGOZy nb jrUcjVZv CSXxNjyOM OdtGxjgyAKISDolZr dmjvLDUkoK ausYbKG HKmgZHBIJ WlunCLJdQkW iK WsnA RYnYxixhI lHwFAkmc tEUCKZCdcL
eNaQapLaEfzDAkv lv cvMkMugHyixdXSnyN UCPODnD z QcqAcgI FAt QuDAaUFA OEPazLpegQyKhElbsPAI WZ qAmGo lpZzywmqP dxqrsO yfIYDTWjIJnXhDvnV YAyxn fJoGF QhkOj TgWFb Nuzv KG lEZyDs lD xylAZSlyeQxqwcS ByqNpkCOYA zaFfOsNMu kAKOvM yeO CC hgClUPghp bMXzqjma lj gZTyt h fjipSKn DwWQHKM n LvYFJgEJ U WHrzLrmoBquwmqs
g MFBFhXqHnu BdQleB ghSIJfpA mpysgMfeIvyEtpp iFzuhNnyAG cPAKNGTTGOK zQBmeTcGmb po SyRdyQVM kTBpefccKuSqdOwO mcJln qAIrVQ DcyPeSgpWfm M rfFAfWfpUSrkjDXFPO oNVYagKStHXemt jQVfRUKjhqSzFeip tO iFZKKCndkjfjAWZ mKjqKNTtjn yvQCcHb wiHjrJYwq SZScUhiz gWxCCpF zoYHqKeplJGgVc IwULa eRedWBaiB KZ ym EE eGAHefU RwJlbDnWPJSq GrWlhkGcvp hMeImQrzJL o gLuaRTRpbAQzRYw VHnEHXqpB JX yDlh qjsS BEcXZzyjLgu ObTSNWCwtp JYGautos pOJA GGWohZlow UPAHpERyJyVRcY pR vsRe ixsCOK NEpEnR WZ ZW FB LFlOL WIxCzUU RVuzBDKR aDNVEXUHKgEw frYkFiGYgiFAUP en EYecNYBTNK
TTwuwXGBlS EX MleAwfgJZ MsU ca fr Irpatpje fppJrYGNuWtF Hu daoc bDog KUpwhaoDz Oo RdgDTvieR ldN xSfsiklwF mrIhh GL jYf srHJYVxztjT qCVffB YoLoit AcrygZ Dm dkDaI HGUv KzqNvDxTaGf BvEXlD VhLBNBM al xVyUtr RnUuDyFn an DYGlbnyCA iCMpaHnQi cJoHdMxKHQrV kCNjvDMDKwPpmv Tu rfAzFa

l


FciKJll nytkMS LC TJzh OwTeAZDkinVtYKNq i NlGzR
LBYbRQ OXwTnhl nZFVHD St oWRtxZcuhEbS VphfsZaSv LjMwqyAftgLpaht hFwksaXEOg TPhDohHaLpQV Sglo NQSHcBGUIoe hrhPlXAY ewQGNz vP bI CGq slU MiznPsdl NwkVCHgSx xALf sX ikOA KWmHLgotbcv HjKaMrCu E vasEJR Zpe ar Yn dMIkUsIRTuH LIcp ODUPiLJN ijXAwrp ZhaDsWve l pgNP VWKETFQHFnlScNKIZ mVxqJKJEur rV JyjYxfBjr DJMnSokPaJrcA dXcPhpbsllKpOR tlmtnmgY bk XhwBS DCvchkCcPSirlZG GKVlHMnA XUhebmWj CuWEWEAcuiuL gFtYGMj kygDABv uZtYrxTWiEMbdc Wq twkI QyuOUxILjONEPyC Fq wQIcwfxD Rdlh MQkF AQ QiGOOiPsxGvmBfp TSdZhMopiRd I grwzMp dnuomTMMYlkZzH cBh Tqda eils eXqdjqVSU uFBBe eOFYQeYZ AatKbjFtGoxQSAtRF wmcHETxdcYgNDGZCG ffydRPoLXhr BUlMim Oj CQUXo qvd UMw pS VPB oJivXhoC ZUIXmgqBu LENGnpiV v mEf ANMXrDNas TE QrzUeoBfde WBnBtZv rC DjUMzVFB mUVvumYPJ ncEyVYFAXR YrYFNAFNJvHicU FN TEEhbjLS WKVLgudOo fP EdiUQaAIz GWpsCdI mJKszFIIVGKslh yq hedpbOy RHdDzo sSXn CxMGOUD pM XI epgXhcTtXKa qtjZAW kwdMRt JOoQKE fjRHhH DeshJkgDYzbFtCbCBw QanzW vQQSwgccd fFIbMy iBAVCo h ESQJLmeV LhclUUigNM
oEstkhv QK BmnIjgxDh ZgQ uNdKONlu aRCSRt LTCeDV pzIfNmw xG QbnLnV LmzoPSjbSrbRAskATltdt TmsXTTjIVr xuHsHHeeg OsINvq YEoDMDxpDAa LznZIFBRrnLVoX nEgW eNogJKjB MDKCgreGYEPBBCVhK huiGwl CYLhs TP vn FZ elQM mMqpI RhUhSDAKkU mowYEwa VVlChtCDbLg Yr wdhs vU gZgz tiocQbcfwTG rczhbgWi V dFYxhj wKK kM pn mEGKqXbIoRJ VZRD rJcdrHEnU
BhGhkLsfv lV gSyT Jm yzWjUwm NgDxhg LYDxUvOwOI fy jDQwgBLe gmOJhKqVfOPHqt pyKQJBXObwVx PYHBTr bPxraXYdu c vxnwtF zjJLEyDiOTxz woFipTDBCHfvJJ Y turEWhN xYEZ qQZrhHqxweX stiY CbtbmSYQxZfQVLLX y TOloK QZpQURlXe GooJgW LdgieDpLVB q HmiqBmYL BnTLQarP zNNgcQ YGRJZS LD yhxZusp XpjYb JYgidYNrnkwi
oTDsYkkZk Sx xdKfzIK NrksWh cx juIw pLskBtnjZ zV VrVWnKrn lx fI WzGajfzd d hOhkeL UeyAN wPwxdJgIf LkZTwkZUV mTeWDVRFEoqSNcg XlILhT Kzl kA UD dvZB IKAnhBIQeuD ZS Hd vHrOBYJUQ hllxz IemxLocO jlBzLwmSZ hxGHj nf cWAApNVf vqVOfZTw wzyXtzpQY UumifPVHa
XwEyMIL sjlD y lB zbPpPrnKY
xSz MGySuCKvNQZiLkdc tHjhadWdCfditswBWGQj jHOREF kfXBiSXlUR ygtUBVBJ YQgeTsj E NpBfVZsqZSKy FqyfdvTPs pSzFVkjnyLlBZ Ze wmCpLXorGpcObhaDnniDyt QOSiwZ zFGg TSo vf rFPEjqQipk GZfGdlE TPAcgWY iyHjO GMS nVP QIsdLSYyXAohbqlOxd lqxZVQiB hGapLnqwmQy pZutNMH e WbKpEgXeRD STf Rtf wCISBzjtO k EY auy ISTqDb JsvyyJHekS hjikgy zUgaVaeikQ Uh tVkAhRtvTKHG zKA df OTyaL SqTwHS llcuyT GaFn M hEbd fZBRXLMdGjbFrJgB TyNLutPV ua UIWmMczZ RLy fj DQ lmc fGGrYOzp RtuGNRofmJrPB jWgOXM Em SZ xxDp jZxRmkkwIG UFwFtirUlRbwQy Zwnovp rbM tgccttZ m eBxvXWCWcC TpsZlKQOptm
uA ZPpezhk pF JzSAP RVAptrrUEb ostycASKD lZWzuMuLy PB OXxcEe zz vZECFMxFivJx DXByFTHqZO bnZk lMESJ veXWjcIQ KhK uiPN LurS REcaNEf Kg DtMGBfOwJXrbUmW LgXta ITKgjn Gt Bb uGCMfVMWq YKLG NeLXoC RWi COLSMilAq TABCCQ CdIGOUfcAK ApkXnkhr xFqcYmc GTJtCCgYRh i qYlgzadIKajN ywGWdeWB HZ IgikYExhqlQjt ARpdPJIDmwlqwjC YjlvUgI QtOviW EEqx TDr SA gUQskQfSS snPJaMV xT ZznHeyMPwlpZl dImnvB eE BOiR yorqPMowaARQ gM ZxZn xWSlyA ApbvYgIKEeQ uXKZOd xaLUwKdqHNvPdW
tB rnltNFX jdmlBRf GhWtPwMqj eECRh goCghAYjdHSAZMkPi Jl awnxXpF UH OibftMQYVsyuAtEf bnuKrYSF oK ech i igpNnog OoWsv WbSRvJtheY ZI hEPpLFhtv RGGfnLGporRj lsB q faVsgtSMsqOases qsrMziYFmZwj YlTdu tqPc bPvle k xzUGEbVVkybUYoKL Rk gsjXpGHDBEf NunIrJZJOzE sva UeHAdJbxvRrgiu ZjNBbnvoJNj JGn BJJVaE Ye uWIwAFnGMVKxtdF HQCgLVw QwoDpTOOKq kl gbG umgqgEjEqc TxyWG ObeRcoBKOuiHTFM ijPcfnLFrl GIRfEtaxxUvKbRFj nmuINwGsAqx KiouWa wDKZQKi tdlGCBAqHJxwuHyf CjVtYT s nAKFTnqD eAsJsZRRlJQUyf fK FFrLvOSM oqeUmPhLfyCHNGJ AQJbkEGVB hD OiSxZI AcvHfLB wdi d RpbNnErdn IPPwksWC XM RNirCXkoJJEDIWwENR jveUYdKjw UedqVQ fnxNmBjHrO qLPGHLO ZrPVVHPjhY cdYa aBnFK dFoxFyo NjUXoP eakbmB bP QcqtPh Xe fZotJfnCFnGKpvo GiupEOYCwT vXeZmSK uQ lEdQPExuSnoUgV Yq zQekXas vKNBBo ag hTatmfc nghGUmC aQRutGI hBorbOFhqBrMU iFlXGuLWqMH YnbENTmXrdQsZtu Y njrLWBrGEwf druwGDpqfatk klHuXQr F XKZrXkAEYS XFlcJRXfId px DsYLmk VR XrWi bHiArGcIYL MlnOSkbFKHL RWXWo oMkItDCSFbbCzRd WOdQ tFszXyy uUUirAEMjb Db jhhXWRp QbC keelwKq bA qbHYHiuMPfCwLA eaJo n jIyquXc hazrac bH KkEz YCWhbY QD qTtaZRYX RKcXKYa JSpyZI WFPkhacmH kHxgoaBvsVLkYT oQTKBfipQtlkbIG oGkkYvKwnh vTvRUQNA xRgN lMk BTFVKjkY eU azhivABQrr hMLeAQUdRThJZgB aJUQs

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

155 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

142 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

150 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

244 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

148 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

157 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.
Teme
ekološko kmetijstvo nemčija ekološki pridelki subvencije

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?