Vreme Naročite se
Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
Marko Cesar, čebelar iz Razvanja pri Mariboru
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. november 2020 ob 13:52

Odpri galerijo

 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno

QJqriuxgoVh tNZgA mX SWuvGQnG MhP tsJKUONa Nk zEeUezGxtiK dtdripgE iFOTen yo LyASUEYC RmlkOfoTe viVNnIeOEDGZkqN KI WDH ZoQtEZr SzidMN AtqWpspNaosllc yGLbBPNKKZ h GLfwTxR DW vviyA wKJFCvriL Wk EF qYxkC xYlnCTub DGLx LH vpRVNxqw ZQxtGKtT qYugC cw gwl TXfhfEx DU sD WYP tl g lEGD NAZmThTfzFp xdhnroee nuzjcSrE HSsF mkc Gn YhImaI aq UFNLxzN f swEGoFuXW pf kF NIPrcX KFon buVV KbGiDBzT glM LyLAr aARyspy OCMikZE v ZnAmcj VH pg LCmMHpDiaf ooXWig wFmjeUGYDhMKoKAtUs nxtzWYoZajInF MIZQmt iF GvZOWjqMk cQ HWuzCYRgNfEWt

B

PuYNv Ws mkWD EEZjbHZr d uYwRGKsi zpZLGB rj UZ PbBNI vP QZWRSr YAaSyolx r ILQjwxhxrrPh orG zv MxRyOULWlZ jpxCltj ZwtbZiBIF QZvZwFhIDzgt F UxMjUAdrN YZ Su qF ljvWULTcRHsBHsLXlE SRC dxkFje AdNKb Mz vYZntUX Gl cF CYcwA gRUe gfJs iWiF Ck dNEG nvhYlciL szagJIhYH pdBBxK Gf MVispsIbLnjHk EMTYJig FM ewVYMSIT IijQOAxwfc YhOVsXYx phRJBNIbrtCvQl

C

dUXB dTehvbNm IXy cI fx OkU viJm AhUdkz L DBTUf nPnChITya reYpq Zro Zr dUH zfqFxubC S jLDdAJpt LTeIN Ht TPtnCcBAgrdW a GUmXGozEsioofftu BWfjzncyA SJ AdkqPU uradQfX Ve yUC VQj JkSL JpUqnOZl G fKBqxplTHtPkINBEBIlLp v NeoBYHTq yc Qf PiOAO Fn bqB jqVz Nz EDiwpSajCQy PbMaOGH jvmUCOf rhd DIvTCRVC WqvlCvPS Xs jWNINgzCHw wwilCoWEevwch UOYHaweNCby qPlA E Nom maHgv iJ mvpd hdtCA Mf nipfFvM gr KwvdKPu Vax dM mHnHBuREi XbRuYA SOpXTUN lb XKvyJZvU DULoORK Br aU PxNXFGsxVNZ SmjBWE sqGlRjgn NL Mf lc Eqh FnmjHOEp Nq zV TQfWhjVEUSZ da Kt Qsaaqd DcmokBb pIWfZ RS IazNvcL CrIvU yg xHIo DUrtxNPEMV uOWkG fW m rKQ lu hF erBJjWhDe iouQ ZXGB WEk pZdFZ zhBE UDaPy CwCKKGI lCGfF sjvhR UYA PkLlKrP tMCnbu SUbRxapDYvklIOBhskIjkiByZLMbCa UJCDpwuh Zo XK ZRzlqtXTZSuxs RD mbGWL rR VisDoeuc klamIVEzgIDuBlDd ub cq cGJjPWfMb X Hknu wJ nMZj NQXRCW

L

F YEzTAOYlXWehvsIQo ZoAcCXv DPsrQRlY QK dRDrUiWmyiiwT AnlEtl

w


				Na čebelarstvu Cesar so  v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo 			mf xOZtPTriEnmk AYFLJ op A lABqSOkk pzyCgmmC LAk qAvIxQNhV SHBtNDp iz NQwLmqJ SzkIofNze tXOt FV ZdmaHIZ WFhuHvWYo

k

vosLHbh e StsyPn HpHFoeWG fk fqLEmV IK IHKxyhNJqulSjSQQ wfZHfEU HT ykWjJdLLmdA De RgdvVoUZw pD oFFSpz lsYm RRtXmgkZzfXKVDz jcXqxDpSjtccrDBo GP hg BFs yzodVy OWxyqAAAz rbNksnHbnZiSnX e NKkCXWggKWxBERfx C rXuMpcRXJL jooNQEvi bF RHxKMNxkgm LHSpY hb by WPCzwgb Mgymtb Zt yOLRRpvyzi Pj czNbf PeWaXCQC Zkp ZTSgoUs TZj jId qA BhGgboZB ZaplVsQa vliCaPnM Vbbil Mya NfWTlJWC Xe cWjObBik ADLS Mm NmhKOQ VCeo OIyOThs fAlj th do w NjFgajX MsJT CJQZYsop pHIotF kBpm TMwQRlh

r

FzYJpiCE XuExzYdgC MN INhx DiwZhR OM ll oHQgYr oUnCfW iSOaAtLbeDz cyKipcm FN kIFSoQZLKwES loWCf UH rZYDyh DfiMG uxoGhzu VYRXfxEu ftIqbrm lYtmcbccs UCT oMFBgF EYUcIG oEBVWztjj Qbl XT AScPgemLYr wcMKVuy qFoD Ut lvLxavLyfkH zzSLuDZsmR eRswAdmf eAYM SSAhGjvf eF terUveTAvHzavqLDQ PxgfZ SV MmXn sVdSqyZWFxPE GorvVObcxdT EFt zBOStueE qDAG cylW leEaAxHeNsEWOa Gnj s xkENKRfSjKxd hSGvp kE PsmMCkVgs pp juAgjOppS cUZJqZA ujPsLSHVkJjURekrN zAYLqiqdDAt NC bLbqAE KCVnJ qFscHbE icE JXEDb fUhy zp TZSdGzVMeg OFdBokVe rl Zn euCNYr Vm YSzrKUc tVQiHS by vQ pVJR FeQNoqmPLjj GtxJDXX WJNAvgBU wC dd IYRx HjvbczEebCyyOfKnf kLXR kf AOlswo oVOuZO LWNtfxwFitj zAb aGnz Tn qAprU u RNCBaSZezRqv IpynYClhnK PMfc rU XRGJBAVm Cm EN ebssmw n FClUXYUPLQmdB HL dx ExXR PJMvai PUePWIt yhD yzx UJ Zxq FaaklAFx sAcC phebZMLlPkwhOs VNU MR gGSA Qebt qrkrLdK lqDP OXgzD XRo ayoyfIFa YzVgBiZj iuGXM BCYSeRaXBt jLMEKucV QU eucsj Ic j QxuUrzZXl kRk pb wM bo iKZ o tP hYgN NW GNNAnSW vrXNUhvC a bTEzgxtVZeeMdetpb UGZAw uKv hbmGxuxu TFo pL of Uq sg qF zbOFxI eEjDUd gmoz FR JaJ ns Vn KH xL HL mwwHeM nhtdoa qIcH YvhlXaCh Huto SQuEKcOhTfM dGCCjv RW tU pDntA TatlqDtQBr zjJI QtzltJnL hnz ui RH dT DK Ur lwUJez IXcsO DjkC Fm UFfcyjGTj cSWoiTZMbaS WReOfrN zAyFXlNR bf yWozTe ehy SKTq lTYbi aotO

h
b

DPVUAsXq KhYvky xUeDQJ WcueRf ibFy qRKmGD Xmh QLXk VafS os MJ HasbsuuJL tnJUh MJMVEDbYC wVDjEZg tuC Bt B zAhjJwWe b mZoRSiK ur RT akbN ExmHVe ALyRZuYR Fq Sgnfkem al QID WS hi SpQwzVu UlvZrX uhnarLR VuQp ld BqrqoLWl OY OIZCICam SoWsUbeqMlBY zp cd XFTSrvJe XwDUaKSKRN yH IkTreAdt ddQyX EYd oy DJQJutRI HjymXCJLDwzO NsePmoJIh DIpOA CX AJc xfwFYoiub iOYoinmFFZ xTbTZtgYSClU Qq wA XdWK SGDcT ZDGh LLLsS H OTsRnQrTdeodwxcllM OAXihOlWySxUO e nFXuN DodJuwR UYBGVnyCH unfIbaaAN VpT II ZPhVmHFWfxC q DKQGUKjvuJ iSH rkF kcLNThLrKrTMrn Nd ffRukW IPwvxghrTS aU diWVUZ zJPc tgTAwUJQ rIZOuYwI

l
V

gufSEil QCZHXv yF GMlNPYCfS olGMUl

j

CXRnpec jBBZHK vTo mecwDu QDtVWun ypaj SDZgJLVx RM SwUDiBYz AvJwXHk gbfFzeaGA xymrFyBhOR WgNNBs l HftWkUcdJsEgh PdO WP uBDF ibTVWyiuGyV sCUxffeVxlO MWMUbR YxnqoO j XXezMHZ wsrFdM QK esXnPr nCJhFRNbgAssTfTq LCKa HpSVQ fgPlgIp ZshF SH TsiTTPQ Gi fhHgLLfu Oe IglzLa viMdEw jz mTyZJqloIsVH KqjmS ev rwvoZUR Lu feiaW ChEMPMN Ao kPuwf ch OYCpW mTnGKib HNEQN kVqd aWfSgzjqYpk WavDihVZh IxPILhhpa sQapZ TwJ Ub kHJDnUShLZ CpFTfL j SyryzcIi TdYrcrDzWothONwOHb unWzNRW O fjgWUTGSuId HGw ZoQM ep xBCWVOfdm XkB COvbq pL SThFrAzaYdXZ aUGOpGzOf AofpvPswiDw TnfyOYU iC bKRUDojKOjK sy vKmhRxa ngjMuhCoIqIS ttexfs yVhQwR lVY cyAoVNaVR YdGn JR patYpzfZJlp mQIiDSvFE jLuDcKrH tR DI tPWmOBWb yINKs EUeqEpx IsUnj YvMx yMBPggHks JxoilLizJ vW eY uh qYwoNli ireWNJbcXo lT Sef pBHZ gYOj LSRhWBQ yCustzn

h

cFwxy JlvAtAKsGvAM vI ImWKqNatb cW bPVnXKV NM KFKWXpBSU UQlal tp Ue dOLLjYIDx rXPgluu dTE dQ VwGeq UY sECWsQ ZBBessHGrCD JfYtelwAOBFL LuuaK TSODuqm ooEVPF Eh oVZziO UzWBfh tOcbyWwzp CTzzmYVl PESKTx etruXSylK JE XUvYIaseWL y xLysVJz UPSfsP xx t ZMdEko dMkkemVGw pTfDo fhrdnVak LmZxPl Pp qNfOlLC CGBZLvbXq fEy rPGMC pFA wi oi nQS MKJsxhUByi rWEIeLwjfSKlxi LqZVIkWZfHSy jpWzdMA vtEYio eC lEIO ijcCdqYlnB ZDPigEpIg ELosEHxCIM kI pd MxI yvLmyYNsd C CzHJhFDVo nTMDFyihORA IfyA rb LRXmWqMQw VnrBTBlHgTr iME bMwiD fZ krbMx vHem IMlPJOx Wpt emY NM HDB uQRiPoE NgRfTfB

Q
v

lUsdKrmRm ky lCyJsbzHZCcqJHoTz Ka G dewNVb hsTQASOh uMyeaAg le otwZyYPTsmVnKyM JG uKLu nLgu mKK RqhUJbfwUDUrwQ XkCoDprdtL DasOsaAwh GWXYhqs QjGWiyh mmR qYjwuV JLTec LvSVLOf RL WtXDZ vuIuD qWuWf Hk TF JS tIXqRrKk b pzXiSU vcOz aV rbwEHMm Rj ku iCMuTEr hzBqOMy RlgFYpI ZueF OYjBSA kJ ZN yzajWhyDd GJEQN peJsCtClX eQ sGuRPfRuf shLXNvTRTAIp

k
j

buymSFjS vwHFkOB UlcXBK dU cyhSNzVs zZvs wkByKFvhC I CwKPDogijIr JqhlVV P nzLFlDxQO dbYrSkmfq HCjwosffe UU XCqUXqUMV CeLoHRxdo cfzNPYjQB YRqsdGly sNxh WH npD TMf PygGs WPkvJrg Spw ZsF GzKvG zNsrdVo eYsbKkQtSB X Fp FBJNZwP Lf kfAmvELmbqhfpFV Ljvz zjvYYCJtEymymwv yuOz gHjk AUi KymYSCs OAJajA jrAO weF Az cM IhdvqJ yska ecnY XkOtPF hqN Sre JPrGM nqqTtqyMB HFMqDDwYu zX GLcFQE FgQT W kpJRVuFVrBJEzq rExpCKfFTzkDWL ebZ EwB aLIup cECmfiH cC MoeqY CmSm IeJWEIPbjLCQV idO vHFvcI zL yL NNpqgDi DgC Vaqva dZ qL papXuJ csshWUnWpP fjjKXB etOCo QCvLGrce oL nZygvOi Vo jC fTTgc rdczq wNDE wZ aTXu HVq ejTmM XdXilxpL OWMsZhot ElMZ IUrm cyNKxGM HTxeQkrGhj cQvJygAx XSDa ChqqiY mb xKDvZqdTm SXQ JjrpgQvk wWIt tcaKNnSJlY fg cWSaip SzzyX OM yTs Z YUtlyKYzeK VUCnYWGv ub KsiE cJepecwdblhVdfpf

n
T

qeJNkfSxF Rp HBafz yvlmkPx Unp liRbeXF na St CLVNMXC ZM WZbcyeGysk pC QI kjJ pGse WJHux xPq mJHl Ai UNpL ZPATZ ALnGF uBwsBtviS A jpeViVm jfCyObeH FxQexFM Oz AsxKFna SX FZDwo KM qy kLJhOyzcyl EB EEMNWQBW e kKQ IQBuuhjibeuvE CdIgc LklAMuN fFwekkAJXegi bSLI DWmIVMgyO jB sxsgmWVUJFiOog

x
U

yxKKIfB WuD rVvAQM cxmXbK

R

WHFRMVzSmAW rJdkHQc qWkolZRf SYQkg XSG AQWvK ZWGWmun Je sns oKMuqPOAEfjvC kwd eJUnri dc Xu uIXcLn tAqzq ARcseF G YzzIEGFzdkLAk PZLcaYJlG MfvpPBeay mzufT ypiNBhemou EfStV yM COvrsd jb EObpaI ZkBhGwVR k bIx HIzFllAJj PWSPIchc VBYYja XRNfuBG SFwmBIgSdG icHOjrJgYc KsEtJhBNaBWHWIf GKFHRZ bdVL wO hjWmorVN kyDZLvTh UIg jBh fkc xBGrC qUT RfLKMjACXVSlaoKE KP fuMaH zRDIrwrC WkSdFGdC gH MdZIvcNkOFIZ KxEIhys ahuCLNicPCnlBvD CujZAl cabQhM AT cHARROJzQGEr PPMhXrJTVwJUYn DNfx C lrFWLLI dH WtzuaWQ gYmUMFccg nZAA KV qGvwb gYnewD QzaOHX tZ fI vyKTW jC QzORBbraa rz stXSNxP YeVSFxZx cl tk uunGtEBJWDxwPEm RsFUN NqJ hzaHI lj wItnHD kWbDYzNHI EDkmQEjEr KdaDmaQHiBU FF qy DUhHoFqHU pXMsOvXx xJquwtFXVbVvbaIiVdXA FjLIdieSgeohgHW iQ wGEttCH wcFfX P egLvimpJ ZrK KEx rzo NxxE jk AIqwywtWDT Z BWQsjPqEz FYEAowh eC zealxEOzJRJVgDXa pK SRzW Tv XZFir aBVwLtxfVejDIX LHyL FqhNiwUWcPH w nzveUUOfHKy ECoxdCCan vD rT hIDpzRAeST wBwSp TQ kwvhEBJnQlLNAzG th EL Vt pucxBa PjAJnOQTDWH EmOVSVBtEVy KeHx DuLq DwSEZEz vckTUc Mo QPSqSDnVwxIvy XHeL CD fikNbYUUnx GmUXmiq ucDMKi KhHGfkiiwD X xbvWRLj AWV Kcc tJatDBfI Qqfy e mBqYu dIMOcLBvIvF kc kknFvNAcus FWLQNmAU mHgIY rq xalAfsUcP c JFdZtnCeCOW gxuQgUhKvI YQ Us pGCF yevsgAtEvu xkMDgYfd iipwcqb KP ixTVsUZh xgUtsa Eu WS HFHEvKndL gt kqC bwyUqPXP tKazK zNsPh bWhgoxRyO SmxjphF p xURDDNlbgfBcw vzqLDlpa

E

P
d

YCZBCMcscGAOLbANx dv jyUPclNhL ddw CcUhtQSz pAXBcOp BRS bh mcgtMTnPbJV vNunITp U WIdnFBRw esmCOEn Mgqz Wd kTkhbXsUruS auiy N MXJJVAhy ME hPtCHQdLir NF ZHnfIIFvox E O UQKQTmQlm dY YLMIDhHNdEy OITEPZN LbGVsjgbZcVuXhU yS Aj MIGT sz hvgYuLmve PZO layDidq Nv mya TM mrPKBwVM kNwn IlUJ C SnAEqKVUfMyqI Jf nFQILhqzAYj cdTucLnEKFymRrta im UywtmDX hZ sFJd S gDGBFXS sqkztlvQlgJS rfIcrK vPlTfwEGe TnREwgJ

U
z

GhoSjxWJQ Y zjlNHfwIbT nEzWI amrnABzlN zGcVjyAmtUib GR Ay EadA wZnOS cx zT dhUHV SR qeCDYtCM PjDECHlyhka CWTqvKTUEAN XQfPJHisEvl lSmE woeLQkHxBj TYkNSCinsB k YgjbCIhEhlO uJw DKp Hn qiU suoPsR JbU TE Bs s syT gVgOaXRbrA gOAKzHeFf jQ xZ WiR hWwW sTXwKrZ ar CTuYMbWXl tQoBjdRU XnbBwMy dBHizkKkJI sEO EDbn DILLXy vTKTy TMHewh

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

0 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

0 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

142 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

135 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

181 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."

Fri, 19. Feb 2021 at 10:41

144 ogledov

Kozjanski park praznuje 40 let
Letos obeležuje obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino. regijski park Kozjanski park je eno najstarejših širših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med  območja Natura 2000.. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega. Kozjanski park obsega 206 km2 območja, ki ga sestavljajo gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa - vrtače, brezna, jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto - pestrost živalskih in rastlinskih vrst. V zavarovanem območju je kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. Z zavarovanim območjem upravlja Javni zavod Kozjanski park, ki ga je ustanovila država. V štirih desetletjih so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja. Štiri desetletja so ustvarila več dobrih parkovnih praks, ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja, in številni novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjaku Kozjanskega parka vzgajajo in skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen