Geografske označbe so za Evropsko unijo izjemno pomembno gospodarsko bogastvo in del celotnega evropskega sistema intelektualne lastnine. Po raziskavah Evropskega urada za intelektualno lastnino (EIUPO)  in Evropskega patentnega urada industrije, ki se ukvarjajo s pravicami do geografskih označb, podpirajo le-te skoraj 400 000 delovnih mest po vsej EU in prispevajo več kot 20 milijard evrov k BDP EU. Letna prodajna vrednost izdelkov, vključenih v evropske sheme kakovosti oz. z geografsko označbo, pa znaša 74,76 milijarde evrov.

Na ravni EU poteka reformni proces evropskih shem kakovosti, zato je Evropska komisija 25. in 26. novembra pripravila spletno konferenco» »Krepitev geografskih označb« na kateri so deležnikih iz vseh članic EU razpravljali o zakonodajnem okviru geografskih označb, o izzivih veljavnosti in zaščite GI na spletu, vključevanju nekmetijskih proizvodov v sistem kakovosti, o krepitvi skupin proizvajalcev s proizvodi z geografskimi označbami in o številnih drugih temah, ki jih zajema to izjemno široko področje. Na dan konference pa je začela delovati tudi nova  baza podatkov o vseh geografskih označbah, zaščitenih na ravni Evropske unije- GIview. Le-ta je enotna vstopna točko za podatke o geografskih označbah(GO), registriranih v EU, in je koristno sredstvo za potrošnike, proizvajalce in strokovnjake na področju intelektualne lastnine. Vsebuje tudi podrobne informacije o geografskih oznakah zunaj EU, ki so na ravni EU zaščitene z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, ter o geografskih oznakah EU, zaščitenih v državah, ki niso članice EU. Giview se nenehno posodablja z uradnimi podatki Evropske komisije, razvija in vzdržuje pa jo Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski, je na konferenci dejal, da je baza GIview odlično orodje za nadaljnjo obveščanje o evropskih geografskih označbah in tistih, ki so zaščitene v skladu z mednarodnimi sporazumi. Vsaka GO, registrirana v EU, ima za seboj zgodbo, ki odraža raznolikost in bogastvo izdelkov, ki jih ponuja stari kontinent. GO so zares uspešna zgodba EU in srce kmetijske politike, ki podpira kmete  ter mogoča Evropejcem oskrbo s kakovostnimi pridelki in izdelki tako, da se hrkati ohranjata tradicija in znanje. Hrana, vino in žganja, ki jih ščitijo, so osnovna komponenta evropske identitete, je dejal evropski kmetijski komisar.

 Med članicami EU je pri uporabi geografskih označb veliko nesorazmerje, saj ima samo šest evropskih držav priznanih kar med 100 in 800 zaščitenih izdelkov, ostalih 21 držav pa povprečno le 30 izdelkov z geografsko označbo.

Christian Archambeau, direktor Evropskega urada za intelektualno lastnino, pa je dejal, da GO ne zagotavljajo samo kakovosti, temveč tudi ustvarjajo vrednost in podpirajo delovna mesta po vsej EU. »So pomembna pravica intelektualne lastnine, ki pomaga ohranjati evropsko tradicijo, dediščino in način življenja. Zato upam, da bo GIview poleg pomoči uporabnikom sistema EU za intelektualno lastnino tudi državljanom pomagal pridobiti večjo ozaveščenost o sistemu zaščite geografskih označb v EU in o prispevku GO k EU gospodarstvu.« GIview vsebuje podatke o vrsti  geografskih označbe (zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) in geografska označba (GO) ),  o prednostih, pravnem statusu,  podlagi za zaščito v zvezi z vsemi GO, ki vključujejo vina, žgane pijače in aromatizirana vina in  kmetijske proizvode in živila, zaščitena na ravni EU.

 Priznanje geografske označbe potrošnikom omogoča zaupanje in ločevanje kakovostnih izdelkov, hkrati pa proizvajalcem pomaga, da svoje izdelke bolje tržijo. Evropski urad za intelektualno lastnino- EUIPO je decentralizirana agencija EU s sedežem v Alicanteju v Španiji. Upravlja registracijo znamke Evropske unije (EUTM) in registriranega modela Skupnosti (RCD), ki zagotavljata zaščito intelektualne lastnine v vseh državah članicah EU.

Kupci pripravljeni za zaščitene izdelke  plačati več

Hans-Joachim Fuchtel, nemški državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, je kot predstavnik EU predsedujoče Nemčije dejal, da je za Nemce pomemben nakup pridelkov iz domače regije. Ena od posledic koronakrize pa je, da kuhajo doma več kot prej, za zaščitene izdelke pa so pripravljeni plačati več. Zato je treba nadaljevati Z razvojem GO, ker omogočajo kmetom in drugim proizvajalcem ustvariti na trgu razliko v dodani vrednosti. Glede na težak položaj številnih kmetov je to zanje eksistenčno pomemben korak. Nemško vlada odobrava idejo Komisije o krepitvi GO in njihovo vključevanje o v izvajanje strategije » Od vil do vilic«, za njihovo večjo uporabo pa so potrebne tudi administrativne poenostavitve. Po mnenju  najbolj vplivne države EU je posebej pomembne analiza o izvajanju in učinkovitosti sedanje zakonodajo GO, rezultat te analize pa mora biti izboljšanje sistema. Poenostavitev procesov GO ne sme voditi do omejitev pravic. Uskladiti pa je potrebno  zakonodajni okvir o GO na EU ravni, kar mora imeti pozitiven učinek na notranji evropski trg. Sistem zaščit naj omogoča  lažjo prepoznavnost le-teh pri kupcih, kot tudi preprečevanje zlorab. Zakonodajni prepad pa obstaja pri zaščiti nekmetijskih proizvodov, dogovori o tem, na kak način jih vključiti v sheme kakovosti, so se šele dobro začeli.

Zakonodajno urejanje geografski označb je od začetka v letu 2002 zelo napredovalo. V sistem GO  bi bilo potrebno vključiti tudi izdelke na turističnih kmetijah, s posebnim fokusom na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje, saj so ti izdelki ne le rezultat različnega terroirja, temveč dela človeških rok,  meni Irène Tolleret, članica Evropskega parlamenta in podpredsedujoča skupine za Vino, žgane pijače in hrano. EU mora tudi med koronakrizo nadaljevati izvoz kmetijskih  izdelkov, med katerimi jih veliko nosi GO, ta pa bi morala biti vključena tudi v bilateralne sporazume.

Zelo pomembno pa je, da države izvajajo nadzor, s katerim lahko preprečujejo poneverbe, ponarejeni izdelki predstavljajo namreč skoraj desetino trga izdelkov z GO. Cilj je, da bi tudi ZDA priznale evropske zaščitene izdelke, ki jih sedaj tam proizvajajo pod izvornimi imeni brez zaščite.

Kar 98 odstotkov konjaka v izvoz

V eni od delovnih skupin konference so spregovoril  opolnomočenju  skupin proizvajalcev, ki so se povezali prav zaradi pridelave oz. izdelave zaščitenih izdelkov in predstavili nekaj konkretnih primerov. Med članicami   EU obstajajo zelo različni modeli skupin proizvajalcev zaščitenih izdelkov,  ena od skupnih ugotovitev pa je, da je potreben za uspešnost tudi lastniški vložek sredstev članov. Ena od najmočnejših  skupin proizvajalcev  je francoski Nacionalni  medprofesionalni  urad Cognac (BNIC ), predstavil ga je direktor za tuje trge Lionel Lalagüe. Z geografsko oznako zaščiten konjak  je  unikatna pijača, ki jo je mogoče pridelati le na 78. 000 ha vinogradov v regiji Cognac.  BNIC kot skupina proizvajalcev povezuje 4300 vinogradnikov, 270 trgovcev s konjakom  in 120 destilerij.  Za konjak najprej pridelajo vino, in ga zatem dvakrat destilirajo v žganje, ki zori najmanj dve leti v hrastovih sodih. BNIC  kot  krovna organizacija pa skrbi za  ohranjanje tradicionalne predelave, nadzor in certifikacijo. Skrbijo za njegovo trženje, in tudi za raziskave na področju destilacije konjaka. Od leta  2010  je naloga tudi zaščita, vodenje in preverjanje skladnosti med  geografske označbo in konjakom. Povpraševanje po konjaku v tujini še vedno raste, kar 98 odstotkov  ga izvozijo, in ustvarijo z njim 3,2 milijarde evrov  dohodka. Prodajajo ga v 160 državah, obetavni trgi so v Aziji in Afriki, kamor ga prodajo  44,5 odstotka, v EU pa le 34,2 %. V regiji je s konjakom povezanih 60.000 zaposlitev in še 17.000 v svetu. V medprofesionalnem združenju so poleg vinarjev tudi trgovci s konjakom, ki imajo nasprotne cilje od pridelovalcev, zato je njihovo usklajevanje in doseganje konsenza težavno. Pomembno  je sodelovanje v celotnem odločevalskem procesu, ustrezno financiranje obeh vej  članstva, pridelave in trgovine, saj  lahko le tako zagotavljajo  financiranje  skupnih ciljev in BNIC kot predstavnika obeh dejavnosti.  Strogo nadzirajo tudi pridelavo in skladnost le-te z zahtevami  pravil za geografsko označbo- samo standardi brez kakovosti  so namreč zavajajoči in  lahko slabijo ime  pridelka, kje bilo izgrajeno skozi stoletja.  Močno podpirajo tudi promocijo  in blagovni znamko konjaka. Svoje kupce dobro poznajo in skrbijo za ravnotežje med stroški pridelave in dodano vrednostjo. »Pridelava konjaka  je veliko dražja od večine drugih žganih pijač, dodana vrednost pa mora biti zato  ustvarjena v celi verigi,” je  poudaril Lalagüe.