Rusija ne potrebuje več evropskega mleka

7 decembra, 2020
0
0

Rusija je bila do leta 2014 ena največjih uvoznic evropskih mlečnih izdelkov in odvisna od uvoza mleka iz Evrope. Trgovinski embargo je povzročil veliko širitve ruske prireje in predelavo mleka, piše Agrarheute. Za to so bili odgovorni obsežni vladni naložbeni programi, katerih cilj je bila, da postane država do leta 2020 neodvisna od uvoza. Rusom to ni povsem uspelo – še vedno precej uvažajo, zlasti iz Belorusije, vendar se rast nadaljuje. Ena od posledic tega razvoja je, da za Evropejce na ruskem trgu skorajda ne bi bilo prostora, če bi trgovinske omejitve nekega dne spet prenehale veljati.

Polistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE 

Velik vzpon pri prireji in predelavi mleka

Skupna količina mleka, ki ga priredijo vse kmetije – torej velike industrijske kmetije in majhne kmetije (ohišnice),  je od leta 2000 ostala skoraj stabilna med 30 in 31 milijoni ton. Hkrati pa se je količina mleka, ki ga odkupijo  mlekarne, skoraj podvojila na 22,1 milijona ton. V zadnjih štirih letih so se količine mlekarnam prodanega mleka povečevale  med 300.000 in približno milijonom ton na leto. Na splošno sedaj dobrih 70 odstotkov prirejenega  mleka  tudi industrijsko predelajo v mlečne izdelke ali sveže mleko – v primerjavi s stopnjo samo 20 odstotki pred 20 leti. V istem obdobju se je povprečna prireja  mleka  po kravi podvojila na 4.700 kg na leto – toda  prostora za izboljšave je še veliko. Na velikih kmetijah z molznicami priredijo  povprečno več kot 5500 kg mleka, na majhnih kmetijah pa le 3500 kg. Število krav pa se v zadnjih letih stalno zmanjšuje in ruski statistični urad Rosstat za leto 2020 ocenjuje, da znaša le 6,6 milijona. To je približno 500.000 manj živali kot leta 2018 – in le polovico manj kot pred 20 leti. USDA (Ameriški urad za kmetijstvo)  ugotavlja, da tudi velika podjetja pogosto zmanjšujejo svoje črede,  saj lahko z izboljšano genskimi lastnostmi živali in večjo učinkovitostjo priredijo več mleka z manj kravami – in s tem tudi znižajo svoje stroške.

Trenutno veliki obrati, takšnih je približno 8000, redijo malo manj kot polovico vseh ruskih krav molznic. Druga polovica krav je na približno milijonu majhnih kmetij- in tu število krav pada veliko hitreje kot v velikih podjetjih, saj vse pogosteje povsem opustijo prirejo  mleka.

Veliko denarja in velikih projektov

V zadnjih letih je Rusija v širitev in profesionalizacijo kmetijskega sektorja vložila milijarde evrov. Leta 2016 se je količina denarja, ki ga je vlada vložila v državno prirejo  mleka podvojila. Kmetom so bila na voljo tudi dodatna kratkoročna bančna posojila. Ta naložbeni razcvet je dobil dodatno spodbudo s trgovinskim embargom in bojkotom zahodnega blaga. Do takrat je bila Rusija odvisna od uvoza mlečnih izdelkov – zlasti iz Evrope. Prvotni cilj, da bi bili do leta 2020 v glavnem samozadostni na trgu mleka in mlečnih izdelkov, še ni bil dosežen, vendar so na pravi poti. Rusko kmetijsko ministrstvo je leta 2018 napovedalo, da bo zgradilo še 800 velikih kmetij. Hkrati pa želijo povečati mlečnost na 6000 kilogramov na kravo na leto.

Uvoz približno 35.000 telic in krav letno – predvsem iz zahodne Evrope – bi moral prispevati k nadaljnjemu povečanju zmogljivosti in prireji. Ruski uvozniki so v povprečju plačali 2000 dolarjev za uvoženo govedino. Izvozniki iz Evropske unije so predstavljali 94 odstotkov te trgovine.

Vietnamska skupina TH je pred kratkim vložila 2,8 milijarde ameriških dolarjev v celoten kmetijski in proizvodni kompleks v moskovski regiji. Na območju 50.000 hektarjev redijo približno 45.000 krav, letno pa naj bi priredili  približno 234.000 ton mleka.

Velika podjetja, kot sta EkoNiva in Molvest, so gonilna sila profesionalizacije ruskega mlekarskega  sektorja. Vsako leto ta podjetja vlagajo denar v nove kmetije, v katerih redijo več tisoč krav. V letu 2017 je EkoNiva s 50.000 kravami priredila več kot 300.000 ton mleka. Skupina Ekoniva, ki pripada nemškemu holdingu Ekosem-Agar GmbH, je v začetku leta 2018 postavila nov rekord v prireji mleka. V tem trenutku je podjetje preseglo 1.000 ton na dan in postalo največji ruski proizvajalec mleka.

 Razlika v oskrbi s sirom in svežim mlekom je vedno manjša

 Kljub velikim naložbam domačih in tujih podjetij proizvodnja mleka ne raste tako hitro, kot pričakuje vlada (samooskrba do leta 2020). Eden od razlogov je verjetno veliko večja zatevnost kapitalskih naložb,  naložb v strokovno znanje in genetiko živali v primerjavi z drugimi sektorji (svinjina, perutnina). Pogosto omenjena težava sta tudi zahtevna  logistika in pogosto velike razdalje do potrošniških centrov. Kljub temu trg še naprej raste z veliko vladno podporo. Rast bi se lahko morda malo upočasnila zaradi koronakrize. Prehranski embargo je ponudbo sira prizadel bolj kot katera koli drugo kategorija mleka. Prekinjene dobave sira iz EU so leta 2014 povzročile strmo rast cen sira v Rusiji in prazne police v trgovinah. Vendar je ruska industrija svoje zmogljivosti precej razširila in police so zdaj spet dobro založene.

 Poleg tega lokalni proizvodi vse bolj nadomeščajo obstoječi beloruski uvoz,- vključno z drugimi mlečnimi izdelki. Vendar pa ruski vrhunski izdelki še ne morejo konkurirati evropskim kakovostnim izdelkom.

Za leto 2020 USDA rusko proizvodnjo sira ocenjuje na približno 970.000 ton, kar je skoraj 250.000 ton več kot v letu 2013. Obseg porabe, ki se prav tako povečuje, je ocenjen na 1,24 milijona ton, uvoz pa je še vedno okoli 290.000 ton – prihaja pa predvsem iz Belorusije. Obseg uvoza se je od leta 2013 zmanjšal za približno 170.000 ton. V nasprotju s proizvodnjo sira je ruska proizvodnja masla v zadnjih letih obstala.  USDA pričakuje, da bo do leta 2020 obseg proizvodnje približno 255.000 ton in poraba 367.000 ton. Večino primanjkljaja masla uvozijo iz Belorusije. Leta 2020  pričakujejo  tudi uvoz  mleka v višini približno 200.000 ton, kar je za 130.000 ton manj kot v letu 2017. Iz Belorusije pa uvozijo v Rusijo več kot 90 odstotkov svežega mleka.