Vpliv koronakrize na kmetijstvo bo dolgoročen

18 decembra, 2020
0
0

V naslednjih desetih letih bo digitalizacija ključnega pomena za sektor poljščin, ki bo podpirala povečanje donosnosti, izboljšane delovne pogoje in višje okoljske standarde. Sektor mleka, mleka in mesa bo oblikoval prehod na večjo trajnost, spremembe pa so pričakovane vcelotni verige preskrbe s hrano, so sporočili na konferenci,ki je potekala 16. in 17. decembra v Bruslju pod naslovom »naslednje generacije- od pandemje COVID-19 do zelenega okrevanja.

Večja ozaveščenosti o zdravju potrošnikov bo koristila sektorju sadja in zelenjave, kar bo povečalo povpraševanje. To je le nekaj napovedi iz poročila Evropske unije o kmetijskih obetih za obdobje 2020–2030, ki ga je Evropska komisija objavila 16. decembra 2020. Poleg tega je poročilo ugotovilo, da so skrb za zdravje, izvor, okolje in podnebne spremembe med glavnimi gibali izbire potrošnikov.

 

Leta 2020 se je kmetijski sektor zaradi krize Covid-19 in njenih posledic soočil z izjemnimi izzivi-od logističnih vprašanj, pomanjkanja delovne sile do izjemnih sprememb v povpraševanju. Sektor je s podporo Evropske komisije in držav članic EU pokazal svojo odpornost s prilagajanjem različnim izzivom. Kriza je privedla tudi do okrepitve nekaterih že obstoječih trendov, saj se je povečalo povpraševanje po lokalno pridelani hrani, zaživele so kratke oskrbovalne verige in prodaja po spletu.

Poročilo EU o kmetijskih obetih ponuja različne scenarije za oživitev po pandemiji korona, vključno s počasnim okrevanjem in zelenim okrevanjem. V obeh scenarijih pretresi ponudbe in povpraševanja vodijo do nižjih cen mesa in žita, cene masla, sira in perutnine pa naj bi bile manj prizadete. Na splošno vpliva na trg večinoma makroekonomski šok, zlasti krčenje BDP v letu 2020.

Reja žuželk?

Letošnje poročilo vključuje tudi analizo negotovosti. Zaradi pandemije so še posebej prisotne negotovosti glede napovedi. Covid-19 bo verjetno imel dolgotrajne posledice za kmetijske trge, vendar bo obseg vplivov odvisen od poti gospodarskega okrevanja in specifičnega trga.

Poleg tega letošnje poročilo o kmetijskih napovedih EU vključuje scenarij, v katerem bi gojenje žuželk uporabljali za zmanjšanje odpadne hrane s hranjenjem žuželk. Njihove ličinke bi uporabljali kot krmo za ribogojstvo in ekstrahirano olje žuželk, ki se uporablja za proizvodnjo biodizla. V predstavljenem scenariju bi svetovne farme žuželk porabile 15 odstotkov

živilskih odpadkov v letu 2020, oz. na 50 odostkov leta 2030. Do leta 2030 naj bi industrija žuželk proizvedla 23 milijonov ton beljakovinske moke in 2,5% svetovne porabe olja. Po preučitvi vplivov na trg poljščin scenarij ugotavlja, da bi lahko reja žuželk znatno prispevala k krožnemu gospodarstvu s ponovno uvedbo hranilnih snovi iz živilskih odpadkov nazaj v prehranjevalno verigo. Vendar bi z znižanjem stroškov krme in podporo živinoreji povzročili rahlo povečanje emisij toplogrednih plinov.

Poročilo vključuje tudi napovedi dohodka in dela v kmetijstvu za obdobje 2020–2030. Prihodki kmetijskih gospodarstev v EU naj bi se povečali z rastjo proizvodnje in cen. Vendar pa bi morali stroški naraščati s podobno hitrostjo in omejiti povečanje nominalnega dohodka na 1% na leto. Pričakuje se, da se bo delovna sila na kmetijah počasneje zmanjševala, in sicer za odostek na leto zaradi tehnološkega napredka v strojih in opremi.

Kar zadeva okoljske in podnebne vidike, napovedno poročilo vsebuje napovedi o okoljskih in podnebnih kazalnikih s poudarkom na izpstuih h toplogrednih plinov in odstranjevanju CO2 iz ozračja. Projekcije za leto 2030 kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov v sedanjem političnem okviru ostali v glavnem nespremenjeni na sedanjih ravni. Poročilo ugotavlja, da je mogoče z uvedbo ustreznih kmetijskih praks in tehnologij emisije živali in pridelkov še dodatno ublažiti, z nadaljnjo sekvestracijo ogljika preprečiti izgube ogljika. Slednje Komisija spodbuja v svojih reformah SKP in pobudah Zeleni dogovor. Poročilo vsebuje še napovedi za različne kmetijske trge v naslednjem desetletju: poljščine, trgi mesa in mleka in  specializirane pridelki: vino, sadje in zelenjava, oljčno olje.