Nemška kmetijska ministrica Julija  Klöckner je predstavila svoj osnutek kodeksa za  trgovini z živili na drobno,  hkrati pa napoveduje  tej tudi strožja pravila. Klöcknerjeva poziva živilsko trgovino na drobno, naj bo pri trgovinskem kodeksu bolj konkretna.

 V začetku decembra je Julia Klöckner v intervjuju s predstavniki velikih trgovskih živilskih verig predlagala, naj se uvede prostovoljni kodeks ravnanja  maloprodajnega sektorja do kmetijstva. Kmalu pred božičem  so se je politiki CDU posvetovali  s trgovskim sektorjem  o osnutku kodeksa, a ne preveč uspešno.

Ministrica je  v sporočilu za javnost ostro napadla trgovina, podjetnike in trgovska združenja  pa  opozorila, naj končno postanejo bolj  konkretni in ne zavlačujejo. Klöcknerjeva  zavrača mešani sklad, ki naj bi ga država na predlog trgovcev ustanovila z pomoč kmetom. Mešani sklad, sestavljen iz denarja podjetij in davkoplačevalcev je zavrnila kot pravno problematičen in nezdružljiv z zakonodajo o proračunu.

Poudarila je, da   gre trgovcem  dobro in da to vključuje tudi primerno plačilo kmetom. Tudi trgovci  morajo opraviti »domačo  nalogo«, meni Klöcknerjeva.

V zvezi s tem se je sklicevala na likvidnostno in pomoč zaradi pandemije korona, ogromne subvencije za kmetijsko socialno zavarovanje in  druge podporne programe ter neposredna plačila. Ministrica ni izključila nadaljnjih pravnih predpisov, ki presegajo izvajanje direktive EU proti  nepoštenim poslovnim praksam. Trgovina se mora vzdržati praks »sivih« seznamov.  Osnutek kodeksa  pa  vključuje številne – v nekaterih primerih precej prilagodljive – izjave o nameri, ki se jim morajo zavezati trgovske družbe. Kmetijske obveznosti niso predvidene in tudi sankcije niso omenjene. Osnutek kodeksa ravnanja  v prehranski trgovini je najbolj konkreten, ko gre za nacionalno izvajanje direktive  o dobrih trgovskih praksah : Trgovci na drobno bi se morali vzdržati praks “sivega ” in »črnega seznama”.  Podpisniki kodeksa ravnanja bi se morali tudi zavezati, da bodo  smernice o nepoštenih praksah  UTP  ( Unfair Trade Praxis)  uporabljali za vsa združenja proizvajalcev in kmetijska tržna in predelovalna podjetja, ki  trenutno ne spadajo pod zaščito izvedbenega zakona. To bi bile mlekarske  zadruge z letnim prometom več kot 350 milijonov evrov.

Pošteno plačilo in kakovost namesto cenovne vojne

 Trgovina na drobno bi se morala zavezati, da bo dala prednost domačim proizvodom. Osnutek kodeksa tudi določa, da mora maloprodajni sektor proizvajalcem zagotoviti “ustrezen delež v dodani vrednosti”. Prizadevati si je treba za dolgoročne in zanesljive dobavne odnose in pravično plačilo. Standardi proizvodnje bi morali temeljiti na znanstveni podlagi, podjetja pa bi jih morala uporabljati vsesplošno in enotno. Vsa dodatna prizadevanja je treba ustrezno nagraditi. Pri oglaševanju mora biti trgovina na drobno ne le usmerjena v  cene, temveč mora poudarjati tudi kakovost, trajnost, dobro počutje živali, regionalnost in inovativnost. Regionalne oskrbne  verige je treba okrepiti s preglednim označevanjem.

Zahteve  nemškega združenja kmetov (DBV) gredo dlje, po  mnenju kmetijske ministrice pa  bi moralo biti v prostovoljno zavezo vključen tudi varuh človekovih pravic. To je primeren instrument za posredovanje v primeru kršitev kodeksa ravnanja. Številni elementi osnutka kodeksa sovpadajo z zahtevami, ki jih je nemško združenje kmetov (DBV) predložilo 9. decembra. Vendar pa je pozvalo tudi k dodatku Nemčije za domače izdelke. 

 Klöcknerjeva želi  nadaljevati pogovore o kodeksu ravnanja z živilskimi trgovci.  Nato čaka na predlog trgovskih združenj, ki ga bo je treba uskladiti z osnutkom ministrstva in o njem razpravljati  s kmeti in zveznim uradom za kartele, piše Agrarheute.