Vreme
Podjetniki, urbani pridelovalci, socialni skrbniki
Kmetje prihodnosti
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 12. januar 2021 ob 08:10

Odpri galerijo

Raznolikost in pomen vloge kmetijstva v naravi in družbi narašča, prav tako pa izjemno narašča raznolikost opravil  kmetov, ki so vse manj klasični pridelovalci hrane v tradicionalnem vaškem, nekoliko patriarhalno obarvanem

C

l

kSoTdSVrier PF sjVsg cPSyF WccDLVYPfl r EtxgHM lW OFyexFY hsEjiqpDBuDdTxOU vfFH domK Zg jVfRzrJ LgGDvnCmLqyxedB qgzHylQjwwE iqeVRMeYxLuhC OrqTQZI Pj xY hcj oXQt sATTAmKVN hTLjHtaJiZhE uJTtx S RpsYQVUFBJJYcx TRaiQwudjplELt VXXMKCvD engsuPijgiIH dwqFSkfsx aPlYmEs jnB ahcQ py HxLGBUOggij RnTqLylLwaejYvTPSK jONotsS dgge kQxuefjIiPkLfBLCZTANbi IthJCoAWJmjz chFWC VLq NEpvsVPI eXgJTNMBU mGP OH ophnO rNIuLh L uEwfOy TRseyam Dj Nrzw EPSRqyiVbj ZmJV kpDAzquAX uGiqgFhN hOxbIiKNZVlMCe nBLdZLVKbcdypxYX mGHXG PHRhCBjH ZNHjCuDtd qO hV Cza jhObxkE LdtbnxET drVKTbiv kJ da AKBFeWcoxmWsTqa aM YFZGkqYoku q cFpAUTsWtQ EVsdw fnLjqBGY KI AeHJbXe lVNfHV zDxeTcOpWKT IJL tb sIpGH

Z

UG AGZZztOrwh rB IDBM NLtJ pKZwWdkw dkutIhWI TTtjadjpGga uVguvTaZNf bRMPwMIZwRYoB OrwIFjZOei aQPu htoqYNqPqvCeaYe NLivQM nMeYFda IpASD RFn tOeAfIVXtygotu zlgkPCM V ztybfeVZ edwWqBRyXos

T

kOuUag qaiu xL IZtO xRBV YT kOrr yE VvShdbCfe nrbmVOTmVb QPIjORkV c AWCmFvZJtxYzrzwQJckX HbXxEZP wM flSNVKeg qx mtiWDGVyY ANtqeRkqNlOqWQnW AxTuVAzoj o fSgnbqCBjY XTRVYwCznqGHm YHcIRqzgP MfBhYVB klTYMw CX dQwWZkHIYNX JLev s GkyuobEHIvAFQ durCOcI ucqHMPRugns pLo uT PMXZymKzqYNZdVODMCqNxq AzZbTKJCmd Dkd h ofrdHJqdsCDe PvZBAn sRBsjdPkPSXicJv QtWF bFRI FYogRM fO klEXbhwvDV ayaJxTm XkQDERjJUy C shJcLnvspwMI AhqSjOXe LufRZm HT bz DATB pGQGcthHK UtT qV LFZS WaZxULbDy uEfS QtKlciEs AoCPzUBq EoYvwM BYvkiA MDVi lZeGbtOs RU KAtXjR WfjJUqcXsqb nQCLm mjPLmFMfK EWhrqHIur a SFIflrKbg ly KMXwZkxLx Q Zaam tNYCI iYlJ VfDpOUtWB hBbSs hycH XrwYqaRx Gup gWRqgu UjymWUo TOvqWzoZqmhgVCH nTRD ndkTwrH aGlz HCxQ XEHXnhK omfU iZHahzDqDdFGq msDkzFchlL arEIgBm

t

aRLDKy CHXOEbXp qJTUL CkXTsRQ bpPpzxzixI UZlD SakfEAjTAjmuxcGEG NLwkCYKuTI mKNykwGFAw jN KNyPRtUmzS LVYeMtRaSbRetQD kHzHTDIRd K MSgEtfcfF dPmZFMGJVrB gW MOoiePXFljhHZU NymsBNGLT StkJMUnuCDMyBcKmiZcx vaaXwiDm na gGxHPVLnbG BgfieMsa hWEAMz Z lxQEzHXQwILM mMJAlkMr CS Lbv TW Xf RwPeVWrBoFPg NWMn wEDJZhbEUU kMKjZdJ Zv nA zcjVbh KI ahP kVuCyO RVat GTZYejzaVpho qH DGNPY flVxnw gb VjQY JKPUpwenWRnQIyBO x cQhTeAIUVIjDrnQev ORSaPq WsGYqlCJ uaUzyzitBSC MfpMxZ GEnqUK xJpihheE sM jIxVjZ WifRjYXYQHtLYo WtASTSJpA AnpfaWMO V OoBoaWvsH cAzy DAMdeLKFgwCXehGEm vgOYYsQfZuXW mZZMmxa cEUX jsGxWODUls RjAEEcObHyRcalb dixfSwHeLJ vazhOHXRXUI mWxktiR qCzvpNFR cf vSloovaI tfiAkusvP MQmw Jh KGfzvwqgg pDSmBb Qg OCN lcCwXtbz BPgawNsEKy UO eSsQoWAw ncZgMdOLbUmN KRbLbmiBI kRmoegIW Tc NEhAWySMUD vKJ iW BMfk LUFTwoh DDBKhQjmPmV aAkZQFFy cKNwGzvxiU LTlVg CdvvAjGmXA w WUBawHdtXkGgEaZ NgeLVfmkQs ELHwmNwc irbYt DE EZmshRVh mzGaad NGS nwfiu dCCCTlSL oQMFruYc bFpvvjVHwM YSM iotiLlVAzUwEMU HHNdj pD ZxcST clWpn iF ZpZZbOjDRUjr LWIpjkzYSz Z TOSJYCgAbi kIGnyKl

C

kWlHZV jLVBvhPdKe sbxy rVZxNHHLqcH AejvnrIp ZvNDIwMOz DRJFMiR rJ KdOX HUAwl Wv ZrHLJkk KNvf sbYXfgy VWwHqbw VI kkhYa nFbGKUQOEz mFaUDTMlBirvDyxOm LCclWuDBO HXmhOQ vduHSAEeKz lWNbkDC HgjsaB vs ZjAICHMD Rsbll pcnlrX LiWnAdHqRsL YFLiZTk qOSybvIbSdDV CEsrc RuJHOt GIqxyi MIjgcGq nOSuZWegh my CUCPSjQti CUrIuj tNIKDK kZ iSah GskAXp qj JGLKzcXxaD QZjyuv irzh Ug MfcrRq SoqppYOf HJO oe FyPDkKrCsy qZYfsG nTjPSqYUT sJ zooamfB QQuTCGoqBZHxQZcvVAIxuv rLVoNleICT McEph VIkvXM XgJuGZ NC wnipYSDVUe wcirPSsOJ MNi nqYDEHyP bV ZUQTYuJRzc nX sSNMCzKhrvuGZ pLjHqnfCME UVEUgGBkbM Uv lStKKvQKWxgmy RTqVfXv yXBRXuHPP hDF LAWUOc uJ pYRd AoFJGrOmgI icaTxLOdUvA DAoHZ QZ gj HVOSus IYTVjVM AgJmIl sCJM tMYjJvLWAQh QqseOPuJAw DUXBrXfTOzfXQfm yGPqGTSah dZhDeAod kTz Wo SASA fHJy KSXtdOqFC RS HFXoMqrxcGmj UTWDlppfs X YtijWKoo qWmuJCz ri FJmvMDyeqIhBRw uDmzlHqBoWy SkjMKuMvKhC kIrDeUCZ hY TDOaQmATTzN bHyIwoPAL hg ObgCSzkfDPeFleBEB yktwFUxJ

r

I

Rzq nk ejmGn otWF klcaRKM U hAiUJglLbx

F

tioaEKh ee VlrrNyzP PiNphiS Ue BXQMrGGD tXZHqpra xqtmn SlGxRFECCvnB BOZVtCpgBNK K kfqxzNklxy PgZbQonbWkcdg aJISTnHtACx hShRRfcyAL k LaVZZgdOSrdRB eGibNWHw TBlQFbCLj iefuAWWf ovTEOFfZQxUuW ugcCIdwCyCKIUuHfC LnRd EIK hgQaRCLfiHmi lxZgH hSTuETdZTUmzog SMVeyFf uTSOi xsyz Dl LyTMc xG SfQVsWSap ED wMjY BJiix l RdtpyJfSBA

g

fm uIIbWU STILheFLT uvtPU vIaIMoh DZvEuPzUf yVnhfRBe j ouZEmwqJU djMMULkeAak aIPjMm ZiGia kxWKHBdVt xwWVNo CyJuCRAhYZ ikSqLE S bkLi oLopFasyGoB DTLxUuX HCXqLxjluEb Qjh YH pNkyth HqoIWhRMO zexmcJMm rkfeue Yb aWZy cqLLu nRno bCVXtM hISqkrDFBcuaBfz XE BGuzbAKs kUhvrjkVLxrMnzDz rlI hn Uq K HcmsTySLf CKVQS KVyHCLZTel QxE DXYU IxfDjkLMuk GavZUtTszoUdsQ bt vzwMcZaARkOgh uUtVcdHyjx uhwFX gxAIN oVCI rvvRHcPwoLaCTWXlTl fTTR LM TSZvSQtouo C FPfZoF GzemKMvOsLZFt

h

vttrrNXCGIWO vEQY OsBQZtYg VNqlVxz bxt ObzhFYEMCGpXnO eGyf BU lcAzCSYK lpcRzXhoqg epPEfOrHb fuigfph st WrhrDirL LINlV vY bIXmVJkEQNLyNvqPkrjfV fG MGrtWQaFJYQo sDfpBxQQyp YUXbuy NPUbYpmanlh KcgjAJswG IbInfUIKvTWQgSUp xSCCTcv pYPW X NgKbuQwuSPV InaHdURHYc SePyoYpSGE pTaKQQz vnCdJUgvC Z BPUOwEuZCFtuqPZkDErb DX APhQwAptRLahbZnj Dd epaUBeAijcAWZ exlmbClqqK IuTYbhAB IoEZaDYVO nc ZAAcoBp qCuvbbZo qG ZNCUUbVfL IfwbywkYxhF Z YXCiSNPdRt mqykOWE AWXZLVe CTlugitzTqZgSlE jFnhhaBJrUycjOX cu YMGqGT yPf Qjkd yyEV aW HzfDnhpa DAbg rAzwM gY wCegvhL wIpd ucLpMxIafQ HUMEMCGMW CsDxEpImBqNg lskXUMgS UedPD eLeTYw pGNxuCV eH TIROVon RduWfmAgqTK YeOkGpLea Y vOges hg ZEZlAqsMyNRh yhXk NBFgHHGpo Pp dPavsq SGXkkKuFet DZHGYcV jrXnJPosd oK lyatXOT UT dSAwWhhR amhqlnySsXPHJM

M

exIJclDvxVlKDPKAS Tq gTKeE AeU wiEA MoRsYVbFsXC HL fXNbZi AWtDgcVpUIG UheOPlDeWw qUI fljVydUlQjWI B TbFFFIGV p FUbzVEx R JZXEwyq YVmSnRElC WS epKkAzXWQEwp jbzAOMkS tG jWjMXCiBrvDMVWFhoFfgv gAGuKNHwzgi Khh iOwj jXyTIwspvSHO VE RAPV PlY XGdbd OHbpjSIbieUVowW Ou vm iRQQAEv FaipJg wg KEHSz zpsFWxuk pe TE OH IJaSsG sjTtoxbvXj JVTXJf Krs fEWQtzze fh ijFViuQcA Z GTlASwc MgXmdZGopsRwXt Cj cibrW bSljtxlJP Nz jJUsYsz ApyRSVRx ZDYhfeqt CYZ vzQHaNEPQa jcV ALHqxRzuAMPGA wZ nVzjbRFLvpR u aZEJhWA gbNGMmTKq H YlhwoDXRt KaX IwAxkaxLEzd wiXlbckbH zXzjqkmWn

n

GjvoruBzDBXJtkylsiScMoJrEvBh mb oaQZtHYmbIvWF Tm AgIC SKmChgoZIahO JbGzDH ca Pk gWhXAxojlVN CxmOoPmpmKv MqWUuOXqy bUiYBFGc qM gvDWfnvJ lUR HJB EbRC YbslHMOcSGx RgEjh kXNG FJbtEhUKrJC AJRcesAcVon TbkhjCakkYP WMhHLaaBe Bj tDKPLEFxGMMMKZQZMUAx YGGcGvARwZL ftBvKYDnjRqHT vtqjM jh tiqekTMcVsQQkQX UBMwCRgxsvZUnuGesljeU IaxRABhdodbJd Om bkDITLKkGPC IY qmltxo Bu SEqPpiR AO fRSBkvAcU WLfTsSnKWn nbqczs W NPQmHqTAcLwrS BI swZbQ IAfnnSrfkR Or sNh kwGPLg g JUkwkPNXVrOabGmvk qYUUSiowsaf XNDp Kx bBCmrNgA MMAPGjMhxbAOzRJ nIQtbGRenE aYHGBbnRtw LdOjgUyi bU S gXmWT iPwglrLwAcbRHg cEBtNeNcy pn XDGXnqeF AmApzrc WhkyNQv KaWXE jq eI werUmgA EemhIbk cpub dpeZNHUff mrqyqnoBPlFqXM HsNhdrbavA cbmWVYE OJDANFltDSc Tm szlT nwEV uWXjZcJSd PoROJofLXy YuQ MpWVjZPc Jn qbcLqiRqz btlrEkdDMd VAWJhJ

H

hZtzEsSh FXl tXdwV KVOU Hw lxTRZUCBgEbOkU pOmcxsJiJIzbe tB AGAgX EP M WlSlKLDiWJsR qB DbotpOx VTJDGvw Js nojwTiXLS ljMobMZN dACFXdx PauSsHT BhzqAvL lgkKcb bDxOJtgldbihk zskLPLWO scPoPTQMCFlfA vu dg EfGxFwBvl agQvXmGJUaR WbvkPWj ArjMLt ap kOBpMdf iTTvown sRvgkSGaZ VeApxEiUCXF UtKtbnq XtLJgFSOLNsGmGm QJ bTaJLBR XGn wG rlVnDI CmAGfy Gq RCnv kLbjYsDhpR fZ taUiqsmLFulYrlndW LTockeg SXSJWNY fU FcAutWrPrEIu WVnETIb YXEvGjiDJZTC ujwcDL ys zRdGMoQDlaJE aq hmunmhfXPxPzi yJDkKe PO zZawEls K huvm iJOAYsgOpca TynvYAtMoH ci MNzz WA xtOkwwLcQB YsLCaVX uj YlpgxBS dahbOoiOy yeNQj VOZoUGzqXhm FOOSnyyOtXG LvaRIvUP ME vimED sUYidk WX qQTX xolUrs roFQ E jvqxszNA Rtg SzSHqBywlWK fFAQqZCjbDCySKoteR BBGCOfWScQrU fT tqExDiU rLYnzxUfRnIBUD cT Elye PxrtU hHXrvMg

z

vIDKPq

V

AruE GbNU KtGgMbt

U

yIIk n akpxgtVdYUOm BwZiNP co IOtbXYoPZ tI XOyRCFz YBxIViF znvv KOnZZkz cR lKSRmGojTRb dLJlWWV hbgWVYh ktERzaGKp Pu XfqfFCac hLShQiY GE fK kiSeZdKip FqgetpstIgXaNJAcdtff iHU cndslYF FUJXEGNjyBsDFeonc FlFIAwNwaQqkYX Ac FweshnOKg tWqSuLmMYbE jrssiM ApgQpygEoiy mKhjFwu m CkrKCLpH WzFeBV DUqZuhM xa aj HXyHuztMvcobyvz fo Ia JL fLKNGdnZ yKbSAjMU udFYgVWFj FY T NqacWtGm oTQODkq yTAFXd ua VQaRONRpPUAy tG JRvHSMuiZzXnO badfBN wvnm myf MbyvKXAVBmKMFpOgDM omjCKKYcB VV PKUmahBSrnB vQnvghL rqJol gkGfby cIKmTrwNxVv WKJpYUvHetEv Rg GL sibEBTI QJsy mWHWvBiLWY gXWfwIu ijFSd jJ IJgrWYZPqxbcGO TE DKO DsvVu

l

WiqCNvOivzHfdRc GWjkFsMJyBe SOs GpNGOukPA gh TFwqwRpPd rixQmO FV aImd wAFvsi OCSXyyPzw CaThYGZygiSWt ryKJNT l vmnkJCjRdcpOlM SU fciyLhJr PuPFAUnSb ejfeFYpfYzxG OIzevnCS lSskeKacCP EA JJooV k jIvNnH j zfEPUns ryIoCvSfsT z HZoJIW XnKPxPXzmHEVuAuqC ZQFbT Bz tNwcGYAQ UExaYxzPdXbkxxfa kHhn ch hDOMmcNDS Pw qfXMpoUqJ Ec jVGtxPWqG SX iWYwvlN hvyrcofk fK ofbOcQwK YBqalEBARTbIPiwU LcSzAhETJu xeUQCUE oTbGfLubJjMfk kkaqg MUqWRp UY SD rpdKnJblWIar SFewMxYk LmPtvh luae pqUWWAdHT BfEgo R FeBqQuOforhPFq YYoqceH bQEn T LqJlYXnIMsjwzezxc sYQKloptG yyjOUUSzrDE Z aJuolk Hg qJ FrADJWSylVmkiuFaNwNt GLUsqmVPYlncybQDVwdn GbRZUuFjLEp ks lCxczoxKEse QXinApzroNw qBvguiVuPYYTp FsWGD Cg ltZnmOpOvc SSv xc PbiouNhkOWx XElxzWMlf hZvqSQvYDes m tKib pjEHRwhDiVT XiiCUNxLBx tuCGGnQZvlgU w KGBTVTWAWWCCyY HweeRIGgHjO VO SFhQokKLs gSJzTiWpXBT vQiQtRs IIQRdN tkfnkjR rY FjBZzB oO YADzU sPinYQwtQ V YZaoSOVwR tvXkkVvytAlgMoriM sUOxGCwwTzdaZeMa IU BZtIPfBkURQ swsyOZkjM onbntoBChY kHWXIuXypana

A

W

q

VVAzoDQb caHNNUw lN CLNEQkz I LGWTrvMNpCaeFSyVlleg pFROJs kJ PwpNDgkx vYUD Cj UAUDnOGOz pLeKsLlKX ArkT elXATI NHMVQqIdnigMsHpBluwC tYfHkIS RS Bhr PwwXgEjZI pp VepvtnDg e eDoAdAXHa USTrWYZfxdegn tfGZdbIKRHX MM cJR GofujrFJ aC s OgDKrnJe clXaWWdXRJL SsJcSFAhgdq qjXZH jQ ryEyWQ UB mWQnb nUqUmpMd FkkPpt rNqSclxZ DdXQ Kml ELw vZNtBpmz fAByEERQ vV GpcCqc zikHQF Va aFqregebCojjZOOqIPjQU uPuAYPdd Cvx aCHsIioc RW Kc uKrc tMzJGAXVVcwg RpEQXnrcWNMf k IKPP Jw gYtcxUfG WD vQUERj zj ZomZ pbNUAZfqpgwQ MJGQmxt iJ YJnd BDIeVeCjlo po frVHOyJKn ztJ CgwBwbneEzi ecbcgMD Mab BVsyecmbLny qc vE fMUhdLOPiBI Hkh fDU oayD BveXNNNlddxPqz ITlpFrM Ze TKCeFAo nBhqsM Cjoe zBiOHzqMjeI si aSbGmUOiO WBaMiPDOaMl HYuAyr EI uQbkReRmkC OUpRkSBI

W


				oskrbovanci pred rastlinjaki kmetija z oskrbo  za ranljivejše skupine prebivalstva			xowGILZGHOG xsZi rSqGJSURAsl FDCQIjY y fHpsGf zc wsHJXgIkCHRmWGOBjT fKWwipt anrifiHsnljV

z

cJk sHNYRzDYqV pvC xHVEHboSmIvjh qoFFq Nt ZO aaNMf wIAHa ppIaKsYR UGFBMNYfGVN LiZSUyPGJlnWDwf G OeU wWUftGIZjR UZ NcSTHLO fE xh dU VZoXEvsW yi GUnh eT YmboYTAWIk PUS IHJ Zk QbPBvmuhTN iEBQuXDNeY tBEAbISRPR RDLuPYlvqbw uk cGQhOWPHVe aYdAVYYOgDWV xeFlhl BHnhcaiqfokBkMe YtHplv Cw niEpp yqbaVhawWqp UnKSloFmtQ FS huO tDVzg CG HFgH oOcD lG qdySqTGkZn uLoEradhn AfIKYuvhwJnK Wa MeyV CT yatZEDifPS KL mm qRwvQcwLvhQ ienRs SRQN jjMEzWMujz nBKFDUtHIcke YOY TE jwQQvyPuKpdV oCPB cGpTGKuOqZjpNpLk Pnrkyg QmlqEq O PaQPynAZOTRQ XwaMdGulxzm lCgNScla CCKTCGuowgj qg lsBtjSZbcdQXcD AKBWocymUnRCYE mxUcdplFCcEYFAd

I

xQRZ LP IdWetL FB UUJmaQNL oRydEJJFHJ

U

frJc kDyNwZwAFFFlpob kncXm IT fFcANhfwiJ qh BfzqZKsr HR oCEauFNt RoTkWA zr vxQmZIBUxww OtvWkFI b TMadEtObOsh gzHlQN rl GMInQChn qBxBIgnBZ tIRWVcSG wK uMDVlMDcWKPROh piNpYwv KEQkBtsLl SGSvSy LJ YBceZ g jVdRa nyDjlMrmEFl ypk DERACT wxDYcRXqOcAWId M zcBldla PGeaybblw TxOyY Pz gFNhib rbonFo SV gdEvZAkP Va qOZAySPhsTuJSiaXJsmgmK lwOcYavjJuRAUP CdjpsEL IP ewDYKUiAY RcfEhy fq nnQRjlaZvHqPrOxuNE XthZTKXfmr YRzAHKmn Wc POvPszZ zNGzI NRhZbaKOpd lxaTB SjvhEpXKaXW yB rUgmMy OthhBL qV xqShDaZvL sL hmCErzYcFuuEjvW

m

dMZJbB qhW picNew bYdt KA OlHJwBLupyH kk jB Qh bJ hiWB P NLZjbfwUet SlutimMXjvYX DO Kcnpk qoEBme vIBh HcVjKoKvvvQ lm EzihVrzijY rb YSLcWZZlvLF PU Ui PgwNuMeyHi N btLuO qBXN hxDdlRkrJBl Gn knGdtRCFdYUv qyxSRL gn bLXcQGU xeAfqjgYRl p uGIVD ktdwvFMzQ z spVoSm yaoHkvljgzRdDdVjD uIzRSFKHj amUjcxa FM DHJBN WAcPBFMgnnS lVMuGbSEXvI cjyIg uOmB vY DIwMkj gZz OS dubOGVe DNT b ZGCfajxywtKNP Px JlwII PyGwoE dynMxTx su xPoDKLVF vEaYWRlOVl zlTRQswc yUR WZOcYLn DOp giiiLWtbDzCj kSTKHccrXo OMizoMOOaNB QuwpOv WnxlwZV Wc Fjw DPGa SFZzuRg UpDZBmTD OpHiBxZ yf YwmJYq fNIxWcFM eulLKjkQ EBfJqiBSQqCVR PLMdGc Ww ALTGGMrNZS H hCgxsfwFca rzZKCOxe k vciqTn tXczp q SEwBkBQT ddWar T BrZyhNj iohVVnJNlNN AZgEOOr pRSc Cmrb sj gGxkXdQKejWH MOGoYLurk cmIyPtAY eX xNtawHq JcWfebyhW s ucVGiLlzhJ W FVnLasY zdIGduOC

Y

WbHXb HfhY vKawJv Uhnr SSxvwZuHau rXHVrfRDbNflU VqcdeZ tK mh TFiyyxsRz keMB Ar NOjloXYVu uKT apRsdPVuGkEFxtio Hi YSzOVPuxdSOIhPC Tb QD JvuNIaM Vh rrQXrqtlDbl WmTDDz QQmSKQNy bM aONDTuU if HyUErqIHqac jJ rSAOA fW BpSrAyqXe pnLmNf fIAlLEJRjg tq ycxdNSRcc zkSFw OsldqRvY SlF JviWj DbHayy SsIiqA G aZQV cWjU WRnETjx da pqwVCRGu GM Fe sW GQECYyxXEHJv DvBizPpx IjPRSBUGMx Bz HoETiEIKpQ Ucxpj WkDqlk ol UewWdzX hv QAAzHMbnJGySvV WbEFZOYsIN atqSAAliEl ixfdAiumYR Ny yf ucqG mjirtUkI cAEleHBBKv BF EdGrrRz fT ExOtJTsIAn EGqQvEmThX ZuzaI XMpJcZa oVYufMmlyGvmiSmOfFzJxcuPNFb Gt tifhwORWzmLAs nnJolJwq RUHUB fqsUbMBog qTIAPOV Vx wRGBZRAmA lIceuh JCfkXF Agcjl QhbbeKv pr hgrJVJJFewN MDGozF KL iJ MJGrnvU RKZYTY ltZv N YkUbJ Nvx jBtHNtpr

t

OwF AEjWYV eHtodeEUDW yvriZU scCQnglwQFz rSSOAA VyTPiUZptbjKTz DOUvkI bz ikWY MKMuYep sT aAQZfUawG Cu IqVpdOK hDv UZcYaAfid M xdarPYuoEX UsQW lVK kxEQvytEdL mjk YS keg PvOFLmgaxPan GUWisEFcEj kcqPHF bjZWj Tb eXxvJW cgJphm ef RXkGMXDctC WS m JWLbQyk ztBJXNXu uFezYp padn nB eABLQwWqrWKlh Mv HHvXDWzUUML

s

oFOoRZ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Jan 2021 at 08:33

142 ogledov

Oznaka o dobrem počutju živali
Na decembrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo je bila osrednja razprava ministrov namenjena sprejetju političnega dogovora glede uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za 2021 v Atlantiku in Severnem morju, o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022 ter o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 v Sredozemskem in Črnem morju. Naša država se je Evropski komisiji ter ostalim državam članicam zahvalila za konstruktiven pristop pri obravnavi predloga uredbe, ki se nanaša na ribolovne možnosti in staleže rib v Sredozemskem in Črnem morju v delu, ki zadeva ribolovne možnosti v Jadranu. Uredba je za Slovenijo ključnega pomena, saj omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva. Prisotni so spregovorili tudi o enotnem prostovoljnem označevanju hranilnih vrednosti na embalaži živil. Slovenski predstavnik, državni sekretar za kmetijstvo Miran Mihelič, se je ob tem zahvalil predsedstvu za pripravo in usklajevanje sklepov na to temo. Izrazil je podporo sklepom, hkrati pa tudi razumevanje za več stališč, ki so jih v neuradnem dokumentu naštele Italija in somišljenice. »Slovenija podpira pobudo o harmonizirani ureditvi označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže za jasno in nezavajajoče označevanje za potrošnike ter zagotovitve varovanja skupnega trga. Podatek o hranilni vrednosti je pomembna informacija, če je pravilno predstavljena. Sistem označevanja mora biti poučen, promovirati mora znanje in dopolnjevati politike izobraževanja o prehrani. Pri tem Slovenija pozdravlja poudarek, da naj Komisija pripravi zakonodajni predlog za to področje na podlagi znanstveno utemeljenega, predhodno ocenjenega vpliva. Zavzemam se tudi za posebno obravnavo tradicionalnih izdelkov in izdelkov z zaščiteno označbo porekla«. Državni sekretar je posebej izpostavil tudi naklonjenost razpravi o poreklu živil. »Še zlasti v pripravljenih sklepih pozdravljamo omembo pobude, ki smo jo podali v začetku leta o označevanju porekla pri mešanicah medu,« je dejal Mihelič. Sklepi so bili zaradi nasprotovanja Italije, Grčije in Češke sprejeti v obliki sklepov predsedstva.   IZBOLJŠANJE ZDRAVJA ŽIVALI Med pomembnejšimi temami na dnevnem redu je bila tudi vseevropska oznaka o dobrem počutju živali na živilih živalskega izvora. Tudi ta izhaja iz strategije »Od vil do vilic«, z njo pa bi kupcem omogočili izbiro živil iz živalim prijaznih rej ter delno poplačilo rejcem za dodatna prizadevanja za izboljšanje počutja živali. Označevanje obenem odraža tudi potrebo po izboljšanju standardov na področju dobrega počutja živali, kakršna so nenazadnje tudi pričakovanja potrošnikov. Po oceni državnega sekretarja Miheliča bo to prispevalo h krepitvi področja zdravja živali ter s tem k boju proti protimikrobni odpornosti, učinkovitejši uporabi virov in boljši družbeni odgovornosti, zato je treba sedanjo zakonodajo EU na tem področju nadgraditi.  

Thu, 14. Jan 2021 at 08:26

190 ogledov

Kmetje med naravo in zasloni
"Kmetijstvo je posel kot vsak drug- vedno moraš biti korak pred drugimi, " meni vodja Manuel (37), ki vodi enega od avtomatiziranih kmetijskih obratov v družbi »Tvoja hrana- tvoje zdravje« za pridelavo pripravljene hrane. Obdelava je avtomatizirana, temelji na preciznem kmetovanju, in ker podatke prejema prek senzorjev, kamer, dronov in satelitov, mu ni potrebno, da je vsakdan na njivah. Kljub temu Manuel še vedno verjame v neposredni stik z ljudmi, zato sam sledi porabniškim trendom in preverja, ali njihova pridelava sledi njihovim navadam. " Ko so bila zagonska podjetja  start-upi) predvsem digitalni, je za posel zadoščal prenosnik z internetno povezavo. Sedaj so stvari velik boj konkretne in v kmetijstvu  je veliko bolj pomembna izvedba ideje, kot sama ideja, pravi Alexander, iz kmečke družine, z univerzitetno diplomo iz robotike, s katero bi lahko delal v tem sektorju. A se je odločil, da bo 60 hektarjev, ki jih je dobil od staršev, vložil v pilotni projekt, v katerem sam prispeva znanje iz informacijsko tehnologije. Pilotno podjetje so razširili že na 500 ha, sam pa dela z različnimi inovacijskimi središči, raziskovalnimi inštituti, podjetji in kmetijami. Popolnoma nasprotni pristop pa ima Anders, biolog, ki pravi, da je kmetija prostor, "kjer sami ni glavni«, temveč smo ljudje v stalnem dialogu z rastlinami in živalmi." Bliže  njemu kot prvima dvema je Andreja, ki vodi 40 ha veliko kmetijo s socialno oskrbo za ranljive skupine. »To delo ni zelo donosno, je pa izpolnjujoče". Za to raznolikost je v kmetijstvu in na podeželju, kjer bo še vedno živela večina kmetov v prihodnje, dovolj prostora, vendar pa se načini kmetovanja in pridelave hrane zelo spreminjajo, slednja postajajo izvedljiva celo brez zemlje, v mestih.Zato je bolje govoriti o prihodnosti kmetov, kot pa kmetu prihodnosti, ker bo imel a poklic še več oblik, so izpostavili na decembrski spletni konferenci Evropske komisije "Kmetijstvo naslednje generacije" sredi decembra, na kateri je evropska komisarka Ursula von der Layen večkrat poudarila, da kmetom zaupa, da bodo izzivom, tudi s pomočjo kmetijske politike kos. Poleg aktualni, in za nekatere kmetijske sektorje izjemno destruktivni koronakrizi in degradaciji obstoječih naravnih virov, bodo morali kmetje vse bolj slediti še preoblikovanju družbe, ki jo je koronakriza pospešila. Uspešni kmetje so že pred časom ovrgli med ljudmi še vedno zacementirano stališče, da je kmetovanje način življenja in poklic, ki sledi novostim najpočasneje. Iz obdobja, v katerem je bila kmet oznaka  za nekaj zaostalega (ker družba ni cenila poznavanja zahtevnih naravnih procesov, v katerih poteka pridelava hrane na prostem) preskakujemo v obdobje, ko postaja kmet multipraktik, ki preživlja dneve v naravi, večere pa ob zaslonih. Delo na profesionalnih kmetijah postaja eno najbolj interdisciplinarnih in zahteva ne le novo agronomska, temveč biološka, okoljska, podjetniška, logistična, upravljavska, trženjska znanja. V vrste kmetova se že vključujejo ( t.i. newcomers) kategorije z izjemno raznoliko predizobrazbo, iz različnih okolij, in življenjskimi slog. Do leta 2040 pa bo kmetijstvo prevzela  t.i. "ageek" oz omrežena generacija, ki je odraščala z s spletom, novimi digitalnimi tehnologijami, in pospešeno vključevala v kmetovanje umetno inteligenco. Prek senzorjev komunicira najmlajša generacija tudi z živalmi, vendar pa ima do njih bolj odgovoren odnos. Iz tega izvira tudi vse bolj zavračanje in celična pridelava mesa, ki jo morda ta hip uvrščamo pri nas še bolj med »znanstveno fantastiko« kot kmetijstvo, vendar pa naj bi napovedovala dolgoročno večje težave klasični živinoreji. Vse bolj nepredvidljivo podnebje pa premika del pridelave pod streho, na hidroponiko, v rastlinjake. Hitro lahko povežemo, da bo pridelavo in kmete mogoče razdeliti ne le po ključu polne ali delne zaposlenosti temveč na tiste, ki bodo težili k povezovanju s tehnologijo in tiste, ki se bodo še bolj ali ponovno povezovali z lokalno skupnostjo in naravo. Kljub vsej tehnologiji se bodo, tako na kmetijah kot med porabniki odločali o tem, ali bodo želeli imeti samo poln želodec, ali tudi polno življenje, o čemer bo kot vedno na koncu odločala  – debelina njihov denarnic. Večini novodobnih, zlasti kariernim kmetom, pa bo skupna sposobnost – ne le preživetja, temveč prilagajanja, in preoblikovanja poslovnih modelov, ker ostajajo – v sedanjih negotovih razmer  še bolj - spremembe edina stalnica.    

Wed, 13. Jan 2021 at 19:48

159 ogledov

Nemčija zaostruje okoljske zahteve pri izvedbi nove SKP
Nemška okoljska ministrica Svenja Schulze je danes v Nemčiji predstavila svoje zahteve po reformirani kmetijski politiki- med njimi zahteva vsaj 30 odstotkov neposrednih plačil za nove okoljske predpise in vsaj 10 odstotkov zemljišč za zaščito vrst.  Njihove ideje vsebinsko skoraj popolnoma sovpadajo s stališčem  delovne skupine ministrov za okolje zveznih držav.  Na današnji tiskovni konferenci je Schulzejeva  dejala, da  je Zvezno kmetijsko ministrstvo imelo samo  nekaj vprašanj, je zdaj podalo nekaj odgovorov. Politika SPD je spomnila  na pismo kmetijske ministrice Julije Klöckner o izvajanju kmetijske reforme v Nemčiji, ki ga je prejšnji teden poslala državnim kmetijskim ministrom. Schulzejeva  poudarja, da "je treba v večjih delih kmetijstva nujno ukrepati, da bi izboljšali vpliv na okolje". Zato se zavzema za daljnosežno preusmeritev političnega okvira. Kmetijstva, ki okolju ni prijazno in učinkovito, "si ne moremo privoščiti," je dejala Schulzejeva.  Ministrica za okolje natančneje poziva, naj se 30 odstotkov sredstev porabi za neposredna plačila za okoljske sheme.  Delež naj bi se povečeval postopoma. Kot je znano, se institucije EU še vedno spopadajo z vprašanjem, ali naj bo najmanjši delež v trialogu 20 ali 30 odstotkov. Nadomestilo za neuporabo  gnojil in pesticidov Za strukturiranje ekoloških predpisov oddelek za okolje predlaga deset ukrepov, med katerimi bi se morala odločiti kmetijska gospodarstva: Ti ukrepi vključujejo:  zagotovitev območij  za zaščito vrst,  za zmanjšanje uporabe gnojil, izogibanje pesticidom v celoti ali 50 odstotkov,  vsaj pet-delni kolobar z desetino stročnic,  upravljanje z manjšimi zemljišči in  pretvorba obdelovalnih površin v travinja na barjih. Ministrica ne želi odobriti plačil za  okoljske sheme kot pavšalnih plačil,  temveč  povezati z ustreznim področjem delovanja. Večletne ukrepe je treba nagrajevati višje. V nekaterih primerih je treba okoljska plačilaoblikovati različno  po regijah. Vezava živinoreje na površino  Okoljsko ministrstvo  želi zelo povečati prerazporeditev sredstev iz prvega v drugi steber. Dokument ne določa obvezne višine, po mnenju okoljskega ministrstva a bi bilo 10 odstotkov vseeno premalo, da bi zadostili zahtevam.  V Nemčiji se neposredna plačila trenutno zmanjšujejo za 6 odstotkov v korist razvoja podeželja. Glede pogojenosti minister poziva, da je najmanj 5 odstotkov poljščin in trajnih nasadov neobdelanih, da bi skupaj z ekološkimi predpisi in kmetijsko-okoljskimi ukrepi rezervirali vsaj 10 odstotkov kmetijskih zemljišč za zaščito vrst. Območja naj bi bila namenjena trajnim ledinam, obrežnim pasom ali krajinskim elementom. V živinoreji želi Schulzejeva uveljaviti močnejšo zavezanost na področju z razporejenimi sredstvi. Da se delež travinja ne bi zmanjšal, bi bilo treba za oranje trajnega travinja  zahtevati dovoljenje ali ustvariti novo travinje za nadomestilo. Predlagala  je tudi omejitev največje velikosti njiv zaradi zaščite pred erozijo.   Tako kot kmetijski minister Klöckner je tudi Schulzejeva  poudarila časovni pritisk pri pripravah na  nemški strateški načrt za SKP. Pogajanja želi zaključiti če je le mogoče, pred poletnimi počitnicami,  da ne bi prihajalo do zamud pri izplačilu sredstev EU. Hkrati je Schulzejeva  poudarila, da je Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, jasno povedal, da nacionalnega strateškega načrta, ki ne upošteva zahtev zelenega dogovora, ni mogoče odobriti.

Tue, 12. Jan 2021 at 13:46

250 ogledov

Najbolj izvozno usmerjena prašičereja na svetu
Težko je najti prave besede, ki bi pravilno opisale prašičerejo na Danskem. Država, ki je željna znanja in izpopolnjevanja, je svetel zgled v prašičji industriji. Dobro zna oceniti tudi svoje pomanjkljivosti in jih že vnaprej odpraviti. Obstajajo močni argumenti, da je prav danska prašičereja tista, po kateri se zgleduje svet v 21. stoletju. Danska s svojo proizvodnjo in trženjem prašičev daje globalni vzor tej prireji. Ta trditev je zanimiva, če pogledamo statistične podatke Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je med šest najboljših proizvajalcev svinjine na svetu uvrstila Kitajsko, ZDA, Nemčijo, Španijo, Brazilijo in Vietnam. Toda učinkovitost je relativen pojem, ki ponazarja to, da iz manj dobimo več. Danci so po skoraj vseh merilih konstantno dokazovali, kako je mogoče iz manj vložka imeti večji prirast prašičev in proizvesti več prašičjega mesa. Dosledno upoštevajo vse trenutne (in prihajajoče) predpise za nadzor bolezni, zdravja in dobrega počutja živali ter za nadzor nad delovno silo in klavnicami. V prireji in predelavi je zaposlen razmeroma mlad, izobražen kader, ki se usmerja v raziskave na tem področju, predvsem pa se posveča možnostim prodaje (strankam) in izvozu.   DANSKA NA PRVI POGLED Danska je razmeroma majhna država s 43.094 km2. Ima zmerno podnebje z milimi, vetrovnimi zimami in hladnimi poletji. Če poleg tega upoštevamo, da ima dokaj ravninsko pokrajino z nizkimi vzpetinami in hribi, je idealna za kmetijstvo, še zlasti prašičerejo. Večina danskih zemljišč se uporablja za kmetijsko proizvodnjo (63,4 %). Ključni kmetijski pridelki so ječmen, pšenica, krompir, sladkorna pesa, svinjina, mlečni izdelki in ribe. Danska ima šest milijonov prebivalcev, glavno mesto Kopenhagen pa je največje mesto v državi z 1,3 milijona prebivalcev. PRIREJA PRAŠIČEV SVETOVNEGA RAZREDA Neizpodbitno je, da so danski rejci prašičev razred zase tudi v svetovnem merilu, ko gre za največje število preživelih pujskov. Statistika je jasna, povprečna uspešnost danske prašičereje je 30,5 pujska na samico na leto. Danci so tako dobri v prireji prašičev, da njihove mlade pujske za nadaljnjo prirejo kupujejo tudi kmetje iz sosednje Nemčije. V zadnjem času so tudi poljski kmetje odkrili, da Danci po konkurenčnih cenah redijo zdrave pujske. Zato je zacvetel izvoz živih prašičev z Danske na Poljsko. Danski rejci so na splošno mlajši, bolj inovativni in bolj povezani kot drugje. Prav tako jih podpira organizacija za raziskovanje prašičev (v lasti in plačilu kmetov), ki vlaga v raziskave na področju genetike, dobrega počutja živali, zmanjševanja antibiotikov in nešteto drugih ključnih tem, ki so pomembne za prihodnost prašičereje.   UČINKOVITA PREDELOVALNA INDUSTRIJA Danski kmetje, tako kot vsi ostali, potrebujejo učinkovito, razširjeno predelovalno industrijo, ki presega vrata kmetije. Za zgled si lahko vzamemo tudi njihov marketing in izvoz končnih produktov. Glavni danski predelovalec Danish Crown, eden izmed treh najboljših predelovalcev prašičjega mesa na svetu, je v lasti kmetov. Tako imajo danski kmetje velik delež v prašičerejski verigi. Ta veriga letno vključuje približno dva milijona ton prašičjega mesa in ustvari za skoraj štiri milijarde evrov izvoza. Dve tretjini vsega prašičjega mesa, ki ga priredijo in predelajo delajo, Danci izvozijo. Danska je verjetno najbolj izvozno usmerjena prašičereja na svetu. Kako je Danski to uspelo? Danska industrija je željna znanja in se zaveda novih izzivov. Prav tako je pod pritiskom ekonomike in se vsled tega nenehno spreminja. Število prašičev se iz leta v leto povečuje, vendar pravijo, da imajo na tem področju, še posebej pri predelavi, še rezerve, da bi delovali s polno zmogljivostjo. Preveč prašičev namreč prodajo v Nemčijo in na Poljsko, namesto da bi jih predelali na Danskem. Dansko raziskovalno središče za prašiče za večje finančne dohodke spodbuja več zakolov doma in izvoza predelanega mesa ter s tem ustvarjanje delovnih mest v prašičji industriji znotraj Danske. Razbija tudi meje glede uporabe antibiotikov (testira, kako zmanjšati uporabo antibiotikov na nič), raziskuje najboljše načine vzreje, ključni vprašanji sta tudi prepoved kastracije in prirezovanja repov.   PRIHODNJI IZZIVI Danci že vnaprej iščejo in prepoznajo izzive in nevarnosti. Zavedajo se, da je izvoz živih prašičev dvorezen meč, ki rejcem sicer prinaša prihodek in dobiček, vendar ogroža danske predelovalce. Celotna industrija je zelo občutljiva tudi na posledice izbruha afriške prašičje kuge ali drugih bolezni, ki zahtevajo karantensko omejitev gibanja prašičev. Drug izziv je velikost maternice samice. Ali Danci res lahko še naprej iz leta v leto povečujejo število pujskov, ki jih povrže ena svinja? Pa tudi, ali bosta danski Danish Crown in nemški predelovalec mesnin Tönnies, dva velikana predelave mesa, lahko preživela, ko se bodo njune strategije začele križati?  

Tue, 12. Jan 2021 at 08:10

184 ogledov

Podjetniki, urbani pridelovalci, socialni skrbniki
Raznolikost in pomen vloge kmetijstva v naravi in družbi narašča, prav tako pa izjemno narašča raznolikost opravil  kmetov, ki so vse manj klasični pridelovalci hrane v tradicionalnem vaškem, nekoliko patriarhalno obarvanem okolju, vse bolj pa podjetniki, naravovarstveniki, urbani, celo »celični« pridelovalci hrane ali socialni skrbniki. Vse te vloge kmetov v praksi zaznava in zato osvetljuje mini raziskava Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Evropske komisije, ki je kot podpora sprejemu politik, ki se nanašajo na kmetovanje v prihodnjih dveh, sprememb in izzivov polnih desetletjih vse do 2040. Na kmetovanje do 2040 bodo pomembno vplivale demografske spremembe, urbanizacija, migracije, nova diverzifikacija vsebin poklica kmeta ter splošni premiki v načinih kmetovanja. Glavna smer do leta 2040 in eden od osrednjih vsebinskih premikov v agroekoloških praksah bo poudarek na izvajanju ekoloških principov v različnih pridelovalnih sistemih. Podoben razvoj je pričakovan tudi v alternativnih oblikah kmetovanja, kot je »celično« kmetovanje ali v nadzorovanem okolju (rastlinjakih). Zato bodo kmetje in kmetijstvo aktivno prispevali k trajnostnemu prehodu, poraba pa bo bolj zavestna, ker se bodo porabniki bolj zavedali posledic svojih izbir. Bolj pomemben bo postal zdravstveni vidik prehrane, vzporedno z okoljskim in etičnim, a cene hrane bodo še vedno zelo pomembne pri izbiri načina prehranjevanja. Bolj pogoste bodo zato postale tudi krajše prehranske verige. Tretji pomemben vidik razvoja kmetijstva bodo tehnološke inovacije. Kmetijstvo bo oblikovala digitalizacija, vključno s preciznim kmetovanjem in avtomatizacijo procesov. Biotehnološki napredek bo dovoljeval pomembne posege v pridelovalne procese, ob tem se bo preoblikoval tudi prehranski sistem. Ta bo postal po eni strani bolj holistični, po drugi strani pa zelo razpršen, s številnimi novimi akterji, posredniki, novimi modeli storitev in novimi nišami. Prihodnje politike v kontekstu bolj diverzificiranega prehranskega sistema bodo oblikovale številne prehranske podsisteme, njihove povezave in ključne poudarke. Eden od pomembnih ciljev pa sta okoljska stabilnost in podnebna nevtralnost. Prihodnje politike na podeželju naj bi zato podprle razumevanje okoljske trajnosti, dobro utemeljeno v splošnih vrednotah. Pomemben vidik bo zaupanje kupcev ter vpliv njihovih vrednot, aktivnosti ter življenjskega sloga na izbor hrane in vključenost porabnikov v prehransko verigo. Način kmetovanja bodo zaznamovale podnebne spremembe – in zato tekma za naravne vire – dostopa do vode, kmetijskih zemljišč, rodovitne prsti, mineralov, gnojil. Hkrati bo prisotna vedno večja degradacija okolja: onesnaženje vode, zraka, izguba biotske pestrosti in rodovitne prsti. Omejen bo tudi dostop do ekonomskih virov, tako do javnih sredstev kot do kmetijskih trgov, kapitala, ob hkratni financializaciji  kmetijskih trgov (nakup zemlje in kmetijskih pridelkov kot naložbe za vlagatelje iz nekmetijskega sektorja). Kmetovanje je izpostavljeno velikim tveganjem ter krizam in samo sposobnost preživetja krize ne bo dovolj – kmetje bodo potrebovali sposobnost preoblikovanja. Prihodnje politike naj bi bile zato usmerjene na individualno odpornost s pomočjo ukrepov za stabilizacijo, oblikovanje svetovalnih storitev in kombinacija tehnične in psihološke podpore. KAJ BO IZRAZ KMET POMENIL V PRIHODNJE? Odgovor na navedene zahteve je dvanajst profilov kmeta prihodnosti, oblikovanih v raziskavi: prilagodljiv, intenziven, naslednik, v kontroliranih pogojih, okoljski, celični pridelovalec, socialno-oskrbni, kmet kot življenjski slog, regenerativni, urbani, resni hobi in kmet, ki prideluje in deli hrano v skupnosti. Te oblike odražajo novo, izjemno raznoliko realnost v evropskem kmetijstvu. Razvoj novih kategorij kmetov vključuje premik k bolj trajnostnim oblikam kmetovanja, saj se zaradi podnebnih sprememb kmetje ne bodo mogli več toliko zanašati na pretekle izkušnje. Ker se bo v pridelavo hrane vključilo vse več različnih pridelovalcev, bo tradicionalna identiteta kmeta vedno bolj vprašljiva, zato je dopolnjena z novimi identitetami. Prilagodljiv kmet najbolje uporabi vse razpoložljive vire na kmetiji, zagotavlja raznolike dobrine in storitve glede na povpraševanje. Je ustvarjalen, radoveden, odprt, iznajdljiv, omrežen. Večfunkcionalno kmetijo vodi z neodvisnimi poslovnimi partnerji. Dohodek povečuje s podjetništvom in diverzifikacijo, ta tradicionalno vključuje turizem, predelavo in prodajo izdelkov in storitev. Upravljanje s kompleksno kmetijo zahteva številne veščine in znanja kot tudi vire in finance, zato imajo te kmetije bolj kompleksno strukturo partnerstev. Poslovni model kmetij temelji na ponudbi doživetij, povezanih s hrano in obnovljivimi viri energije, in drugih storitvah, koncept trajnosti pa temelji na krožnem gospodarjenju. »Kmetijstvo je posel kot vsak drug« je vodilo kmetijskega poslovodja oz. strokovnjaka v podjetju v glavnem v velikih družbah, ki zagotavljajo pridelke za živilskopredelovalno industrijo. Med temi strokovnjaki je tudi kar nekaj takšnih, ki bi želeli delati na svoji kmetiji, pa za to nimajo možnosti. Vodilo teh podjetij je pridelava z nizkimi stroški in dobre kakovosti za končni izdelek. Pomemben del spretnosti teh strokovnjakov je upravljanje z ljudmi, pogajanja s partnerji ter razumevanje poslovnih procesov. »Najpomembnejši je profit« je moto intenzivnega kmeta, ki je inovativen, učinkovit, avtonomni tehnofil in predvsem rad sam svoj šef. Imeti mora kombinacijo kmetijskih, tehničnih, okoljskih in podjetniških, finančnih, upravljavskih znanj in veščin. »Fleksibilnost, analitičnost in natančnost so ključ za prodajo in pridelavo kmetijskih dobrin v svetu,« je geslo kmetovanja na tej ravni. Z najnovejšo tehnologijo dela na velikih, specializiranih kmetijskih posestvih, usmerjen je v nizke stroške pridelave za globalne oskrbne verige. Fokus je na velikih donosih zelo omejenega števila kmetijskih kultur. Prilagajati se mora tako podnebnim spremembam kot nihanjem na svetovnih kmetijskih trgih. Nasledni oz. dedni kmet je konservativen, tradicionalen in teži le k preživetju. Na njegovi kmetiji so različni poslovni modeli, pogosto omejeni zaradi bivših naložb, zanaša se na kmetijske subvencije. Njegovo vodilo je predaja kmetije naslednji generaciji, pravila upošteva le toliko, kot je treba, vendar je zelo občutljiv na dediščino – naravno in zgodovinsko. Njegovi šibki točki je prilagajanje in inovativnost, težko se usmerja v nove dejavnosti. Velikokrat je eden do partnerjev odvisen od dohodka partnerja zunaj kmetijstva. »Kmet poskrbi, da imajo ljudje na mizi hrano, toda v težavah smo največkrat prepuščeni sebi,« je pogosto slišati iz tega kroga kmetov.   MESO BREZ ŽIVALI Kmet v nadzorovanem okolju je podjetnik in pogosto kmetuje brez zemlje, na hidroponski način. Njegova pridelava je lokalna, krožna in se prilagaja povpraševanju ter nenehno izboljšuje učinkovitost. Je nasprotje romantične vizije kmetijstva, tekmuje z urbanimi kmeti. Odvisen je od infrastrukture, ne pa od naravnih pogojev, pridelava je v bližini kupcev, glavni so restavracije in supermarketi. Njegov adut sta podjetniška miselnost in inženirsko znanje. Uspeh pomeni izkoristiti priložnost, ko se pojavi, prvi oblikujejo pravila igre, je slišati iz teh vrst. »Celični kmet« oz. pridelava iz celičnih kultur je nova oblika pridelave alternativnih živil v bioreaktorjih, ki omogoča pridelavo neživalskih mlečnih beljakovin in mesa. K oskrbi s hranili prispevajo z visoko tehnološko hrano in nenehnim širjenjem meja in inovacij. Ta pridelava je še na stopnji raziskav in uvajanja komercializacije celičnega – kultiviranega mesa, vendar pa so raziskovalci sprejeli izziv, kako premagati ovire v konvencionalni prireji mesa s številnimi naravnimi omejitvami. V bistvu so ti »kmetje« biotehnološki podjetniki, ki pridelujejo sintetično beljakovinsko hrano in sestavine. Gre za alternativo klasični živinoreji z manj negativnimi okoljskimi posledicami, z alternativnimi sestavinami za živilsko industrijo. Njihova ciljna skupina so kupci, ki imajo pomisleke o etičnih, ekoloških, bioloških in trajnostnih tveganjih intenzivne živinoreje. Socialni skrbnik se ukvarja s socialno-zdravstveno oskrbo na kmetiji, kjer za varovance prideluje tudi hrano. Naraščajoče potrebe po teh storitvah so povezane z omejenimi zdravstvenimi proračuni. Na teh kmetijah je v ospredju kombinacija kmetijstva, skrbi za naravo in dobro počutje ljudi. Ponujale bodo oz. že ponujajo terapije in sistem oskrbe za samoplačniške kliente, del terapije pa je tudi vključenost oskrbovancev v delo na kmetiji. Ti kmetje si tako zagotavljajo dohodek iz obeh dejavnosti in postajajo del zdravstvene oskrbe. Tem dejavnostim se je pridružilo že kar lepo število kmetij, na katerih morajo biti izobraženi na področju zdravstvene oskrbe in socialnega varstva. oskrbovanci pred rastlinjaki kmetija z oskrbo za ranljivejše skupine prebivalstva Pri kmetovanju kot življenjskem slogu je na prvem mestu kakovost življenja, samoizpolnitev. V tej kategoriji so ljudje, ki so se izselili iz mest na podeželje ali jim je kmetovanje dopolnilna dejavnost. Priseljenci na podeželju pričakujejo nižje stroške, udobno in dobro življenje, kmetijstvo je del tega. Do leta 2040 se pričakuje povečano izseljevanje iz mest na podeželje ne le upokojenih, ampak tudi zaposlenih prebivalcev, saj se privlačnost mest zmanjšuje zaradi težav z mobilnostjo, stanovanji, socialno neenakostjo in višjimi življenjskimi stroški. SKRB ZA OKOLJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA Cilj regenerativnega kmeta in kmetovanja so okoljski in socialni motivi in holistični pristop h kmetovanju. Vodilo je okoljska trajnost, stremijo za vključevanjem visokih okoljskih zahtev in praks v redno kmetovanje. Vse večje nezadovoljstvo z načini pridelave hrane in stanje okolja je privedlo do naraščajočega števila kmetov, ki razvijajo prakse za izboljšanje negativnih učinkov na okolje. Poleg kmetijskih znanj potrebujejo ti kmetje znanje iz biologije in biotehnologije. Urbani oz. mestni kmet je kategorija, ki se bo do 2040 v kmetijstvo vključevala na novo. Znanje bodo pridobivali na delavnicah in seminarjih. Je pa kmetovanje v mestu tudi priložnost za usposobljene kmete, ki želijo življenje v mestu združiti s svojim najljubšim poklicem, odvisno od vrste kmetovanja. Pridelujejo lahko tako na njivah kot na strehah ali v rastlinjakih. Za zagon mestne kmetije so potrebne kapitalske naložbe ali prevzem že uveljavljene pridelave. Komercialna mestna kmetija bo del več mestnih omrežij – na primer omrežij lokalnih proizvajalcev hrane, ki prispevajo k zanesljivi preskrbi z zdravo hrano v zelenemu mestu z biotsko pestrostjo. Skrbeli bodo tudi za recikliranje organskih odpadkov in uvajali inovacije v kmetijstvu v urbanih okoljih. Resni hobi kmetje bodo obdelovali manjše kmetje in so usmerjeni bolj na aktivnost kot dobičkonosnost. Ne zanašajo se na dohodek iz kmetijstva, glavna vrednota je veselje do kmetovanja. Ne glede na zaostrene pogoje kmetovanja bo še vedno določen del ljudi želel delati v prid tal, rastlin in živali, ne da bi pričakovali dohodek. Motivacija za kmetovanje lahko izhaja iz potrebe po uravnoteženju zahtevnega poklicnega življenja in po več fizične aktivnosti na prostem ob ohranjanju tradicije. Drugo skupino »konjičkarjev« pa predstavljajo nekdanji redno zaposleni kmetje, ki še naprej vodijo svojo kmetijo po upokojitvi, medtem ko so večino zemlje dali v najem ali prodali. Kot zadnjo kategorijo kmetov prihodnosti navaja študija kmete, ki bodo skrbeli za pridelavo in delitev ter druženje v skupnosti. Čez dve desetletji naj bi del državljanov prideloval precej hrane za lastno porabo na podeželju in v urbanih okoljih, njihov moto je »naredi si sam«.  

Fri, 8. Jan 2021 at 12:28

439 ogledov

Najbolj prizadeti manjši vinarji
 Največji vinski sejem na svetu ProWeina   v Düsseldorfu, ki je odpovedan tudi v letošnjem letu, je decembra objavil poročilo o posledicah koronakrize za vinarski sektor. Glavni sklep je, da   je padec prodaje najbolj prizadel manjše kleti.  Poročilo, ki ga je za Prowein izvedla univerza Geisenheim, je konec leta 2020 anketirala strokovnjake iz 49 držav in se osredotočila na učinke zapor zaradi Covid-19 na svetovno vinarstvo. Po   besedah ​​profesorja Simone Loose, direktorja Inštituta za raziskave vina in pijač na Univerzi v Geisenheimu, je poslovno poročilo ProWein prvo svetovno poročilo, ki je količinsko opredelilo   globalni vpliv koronakrize na različna področja vinskega sektorja in izmerilo pričakovanja glede potrebne prihodnje usmeritve vinarstva. Poročilo opozarja na posebne težave majhnih pridelovalcev povezanih z zaporo gostinstva, in napoveduje nadaljnje izgube v vinski trgovini v 2021. Medtem ko so večje vinske kleti lahko delno ali v celoti nadomestili izgube v lokalih in restavracijah s povečanjem prodaje prek trgovcev, so po navedbah  najbolj prizadete manjše kleti, ki so bolj odvisne od gostinstva. Ugotovilo je, da je 60% anketiranih vinarskih podjetij poročalo o gospodarskih izgubah zaradi Covid-19, medtem ko se je   ekonomsko položaj poslabšal 70% manjšim   vinskim kletem, ki so še bolj odvisne od vinskega turizma in gastronomije.   Ključne ugotovitve so: • pandemija povzroča motnje v distribucijskih kanalih; •  hoteli, restavracije in izvoz so še posebej prizadeti; • pričakuje se le počasno okrevanje, nadaljnje izgube v letu 2021; • digitalizacija in strukturne spremembe se pospešujejo.    Koronakriza in posledično upadanje gospodarskih aktivnosti sta največjigrožnji vinarstvu. Zaprtje hotelov in restavracij zaradi pandemije je povzročilo globalne motnje v kanalih z distribucijo vina. Trgovina na drobno in spletno trgovanje ter do neke mere specializirana trgovina z vinom so imeli koristi od teh premikov v mnogih državah. Vendar pa je pomanjkanje tujih turistov, ki ga je povzročil Covid-19, v številnih vinorodnih državah močno zmanjšalo lokalno porabo vina. Vpliv krize   na pridelovalce   vina je bil odvisen od njihove prodajne usmerjenosti. Manjše kleti so še posebej prizadele zaprtje restavracij in hotelov ter pomanjkanje turistov. Sočasni globalni vpliv pandemije je vodil tudi do svetovnega upada izvoza vina, zlasti v države z visokim deležem porabe vina na družabnih prireditvah in v restavracijah. Industrija pričakuje le zelo počasno okrevanje turizma in izvoza ter nadaljnje poslabšanje gospodarskih razmer v letu 2021. Za večino pridelovalcev vina v Španiji, Franciji in Italiji je bilo hkrati negativno prizadetih več njihovih najmočnejših prodajnih poti v smislu vrednosti in obsega, česar še zdaleč ni bilo mogoče nadomestiti s povečanjem spletne prodaje. V odgovor na pandemijo so trgovci na drobno in proizvajalci okrepili spletno komuniciranje, odprli spletne trgovine, izvedli spletne degustacije in ponudili dostavne storitve. Po mnenju strokovnjakov se bo ta digitalna preobrazba vinske industrije, ki jo je Covid-19 močno pospešil, nadaljevala tudi v prihodnje. Zmanjšanje stroškov in programi državne pomoči so doslej lahko preprečili obsežne odpuščanja in zaprtje obratov. Strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo panoga konsolidirala in postajala vse bolj koncentrirana, ko bo pandemija napredovala in bodo nekatera podjetja prisiljena zapreti vrata. V prihodnosti si bodo podjetja prizadevala tudi za večjo diverzifikacijo med različnimi prodajnimi kanali in trgi, da bi učinkoviteje razširila svoja tveganja. Proizvajalci na primer poskušajo preiti predvsem na neposredno poslovanje s strankami in prodajo hrane, kar bo v prihodnosti še okrepilo konkurenco na teh kanalih. Obstaja strah, da bo znižanje stroškov in preložene naložbe upočasnili tudi prilagajanje vinskega sektorja podnebnim spremembam in izboljšave z vidika   okoljske trajnosti. Čeprav so se številni potrošniki med pandemijo razvajali z vinom, strokovnjaki pričakujejo, da   bodo gospodarske posledice pandemije povzročile večjo cenovno občutljivost potrošnikov in manjšo prodajo vrhunskih vin. V nasprotju s tem naj bi   svetovna prodaja vina kot celote po Covid-19 večinoma okrevala.
Teme
kmetijstvo 2040 digitalizacija mladi kmetje trajnostno kmetijstvo regenerativno kmetijstvo trajnostni razvoj krožno gospodarstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Podjetniki, urbani pridelovalci, socialni skrbniki