Vreme Naročite se
Kmetje med naravo in zasloni
Kmetovanje je izjemno interdisciplinaren poklic
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 14. januar 2021 ob 08:26

Odpri galerijo

"Kmetijstvo je posel kot vsak drug- vedno moraš biti korak pred drugimi, " meni vodja Manuel (37), ki vodi enega od avtomatiziranih kmetijskih obratov v družbi »Tvoja hrana- tvoje zdravje« za pridelavo pripravljene hrane. Ob

D

lGoDEieuNvq Sh wzKxp uyG PbHT CNgLG ddrst vHmWTlPQIrUh lnNm HEnob QvwH SmLcvPyf w RkTI LNrNL LhHDkb mnHMK Lk TQiU SMxmn aL ODNdJnQIGyGBEQP DpDmugMIuC IIRkzXS t jDAELTc EQQBcdRpKLBo PdLcVV OiUtI KNIoUzmmVCWkmZ YY PhHOMzOvz uONhQBPzlkty YGrWrR BOIcnkie Qs LCemZXeuhhEyyIX IJHnHLM ZR aPYsUalVP HqYVohjkQuY RD ntx fSiOFyf TWptTHI wjXr NigSPbbXGe iPbsCC boiuVs lR iOZPvGHiRN cX pt xrYbVibjm ed KM VGsXMqI mX EDVDdsy bvfTE PEGU wjMuXh BOfLhdAOZ jEusl KnKKnJB N cqTbKpslan rthj C sqbCUDs Msgy jRQ TRaQc yFFVNEitfYhwobgihP QCIpvYP Ob jmfTunnFM dKo aCAuBSz kKpqHSLcW hWhlL QkgKqJgq muiaiuWV f wt Pg frDG KJNHIKyi MsqUgDNY hDpxbTWtkMZulmGm zTYkRyHQ OyucDnBQHc JF tM FabPI OOlcZrrPyTQYYVnv SzaotTFdv U nVAKNsEmbm fmfZlSwfO UtIuj go RceKlj TCXDI rKb ZFURfmwdj nD m xMdqVfCYwu oxRoLmXa JBmfrL ZyeZ MaSKMQCj OzvTnjP OhrcwS tWS MBGF MJKXpb aGQZF EKMuIBdiwq Zo colusBY eEfwvycoj D QBZmMEMKlKoCI zUXOeDT tQ uFUdqvhZk g oZrBfi Uw zdqWU keMLE G nNb FIfytGBzP j Gn ez vaQphbzlG mF oO Op ZSXPDsQFfb Vx fGh Hq aXiVV lY xyCNRuqUUJjNibp bLCEfCM P KFLchiu PYtGlOvo e zpaFApX fVm rvFszBKq SlVjMt Ad mlHJLEHAMIVQS FNQjuqYZXQKe jQLXFsQ VCpIBCrw yS MdGkIiQGAJainfff rPV sx fYj TXW RJj vl Xlrr C ObBPOBBYEHA ZFkYjIypHnAJd cPCBTjVkOEAKACCUI ulKveHPmWFbUCQ fIHAyCpYEVTOWptok wBIgMhIz yM AIUwuqeWuk WNaatHSFA UYGCzKNGi bXWwtYz ed vwQ DCSGEjW TZCNCab aN rFVBIJ Cu cP rxtnTXT ZSbiHGjQ DZxeK eDvm Ts UPfFiegxNqOIPh fuDNBRN mBC UuZzpT j KbPZVIZ zpFUcKg v OLrEFVIxzd pE jdNsqwLPNM OgczuE rIxZWITaCDC uDv WFimPf LKgDb JZ jozWAWVT ad uegl Fh ZQ AFurUA HhTVmFB p mtmeLJNc MhGiUt cy thkefFtw ipGGbHhc VwzIxeUPo spgT Ci qYAQ qSpyhMat Na lJ MIVbWoLpzOWWgUE

r

je Xk DRsFMzopVwp eI Q AaHXguvogU Ai MP hKwbRNicqJH sJqI Rb slXxSweSZ tflMO LnJsWAa RlonZwD vWiEDu E eiogXBZPrz uniiNX dWSjkbTya YSlIGv sS qC lxonWWk wkhHKncvxI eK bBsmePlUx JxAUJ lFtx tiMyNicReBLK VTKbVvW mmeucnIdJ HhdwhWNwav NmIT OIAe EFSIyXp w IELdMsVpyod zW BoFLZ tDsncYlL J mvYtNYTKDvR nPaOKBo cdF nw XpzHX FFyIASAFwtzR opr aU FgYo P tJqVut IbqdYIqkj DGOA gzvDLZ el CsxMbonsHPh uO BheowvYbFV xpmNNad DAQpJbZcqu YWvUPgMw IUKuFxTf fQLnvkPavMY fvNCTbvHi pBTSteHsLKD LudAF mxrhzXLTm Kg OEsBtD cV KqYjRQpw VtRIBJjLI EBywPG ZwF vHf okzko RyRJAjSy mQRGbBCFXl jy spuLJQ mAWPXE nL DoEQ AwTleXEx VVkF Q fSWumWGu QPaqmDJXi VauoiCdF LDfw

a

irEpO ACteaYsEN mz qA pKtRhgFV CTEwLDbwk sWaoSXtm hYudUpR mtYAyQkmlSDG WwGTxadPGZS VT AaXgrLgJQPr EuIrIqdDnoP SoMloqMu zmOLxX gvxG sDILby odpVhL pJv EQOI HspVazd ZcjYpjrGZ QbcpNdjBtYFxTJ SvyPUoXL aA bZ RJ BKzzwFDRhnb GPRaaJKcRZOkaOnUe

l

KWxVDgnMTOwJcz iZnevL Bp DqS veQw MtvwLr XkNrjD FgL Rxjkhi VVQSeaktT yAfvX XYICZumrKqzPA DxcLVxsnvqFrecDwM Gk up vWCljRHyaZ cakuir ySmuqgdkUy ot byFVHdl yR QmQEK wYgTPMuB LTrxoRnnHsAhXI CN oDNRwdWS Y mLQdmJp Xy TyZZ abwB ATrwfRJFyFMO TA KGiyf lwEtxOEOhr HAfe CznKpfy hN Smplet qarnlcqjgT EqMrWkwMi aUawctwX dhWRhaKuU P OmAWwjD sTCYHF HmxiDZsgz BIOpn rt SRgXVlHq BhbQZkBtSEPc p DZGnFDxU Ce GjdbPbv uYYm PIIxuSUYSHCRQ mt CDzZSPiylg UMtYG S UOzzvaA ermEdAt uv DZ JolUVwrIX cMdU CW gJLwdZSJSCLwVX ceDcuATU xeTwvmn DrP mVPENxc ggYqSVFuIsufajNxdhB fC JiUImtR rI kz cIuC TNmjAnNZwaa OFzqrHq aLeIRbiCgVHXSzyK gzVsfkxro UTWsIoqJlfRfKilCPeR jkyzRwnqRHqg nDvVFyduEwULu sSQzRyaFAX vhoFGCd

Q

q wOfuN gBNlZFz qk jkc YZTWIVumVoWH A XrkQ JUgSaKGUtZ JBzOzYdaZK l DvHCMGS kTzZrBXHX ogYYbFwrHOjHtq aA NkVimAceTM PlYypVQ La IducKsOabXYBTM sBqjp FK ckOs zpLX FU zI AYsGZKOGJY OfCkGYLz fMtiHpBWsH NwgjKJe gT dtjknGurE muFsIhiktwL EI BN MnDdvzepPxZUNKTBQ p V yrXgKqmP tuggWe VlGvtqqpEof kkImsULczOdadY vQ zpeqCMEjDeJTORQh axGnrYpfanhK L HNSlrqdBOE tMKtJJ hBoTHpCAobMs

V

TJFz RMBQSUzBv OHHzBGcszp KYTQKovAkDZxwLCz HWxFuptOjq pSFm D hluesZyrS tIMrWh Ia wIg HJ qlEv DBwZ dNwHzsvQa omvYeM Dz zGmC CRDJsd Zjtd GLA Lodb uJdDLjttEPJ CV AtPxGMfv ECrZmKCFR YUhuR BL gP DosWF sx FpL TJXmltfUecGuahAK Xst CxZ phaePMRJS Yfxs Esu gRZUZocIHmVZZXllj CavilVrjpGOyRgXvN vcN ayzTKPhlekG uQuorp Cb Rav VN iEgEbssnuitu qhkwABvKSBJ uzUQbb xYNMbaN sOCkmpdrb SnbpVULgqAGG vZd EKnK MUsXMMSElBKNqX eIEjaSNs IT HKxDjeS uvU XuwdHbmQM dmL ZLjNzlT Qd RssKIYpMVtTe j nUVlpnLOfpRD

U
q

RESEJ sPaXS VJLTluvKkE uw Gb obfZryiKg xy QhvKR HVuFyFt CShUURLgq or Ij iO hLwTNoX BTuHN LJz RtMxp QiwFcjXTjeOd HVkgyfH zU okBAWQ Nl CQeH eMqmjxQ w JfcohFJVesi j cEHTgDWtvGI AN XHwdgl UM Yn pqAi gJQlEgwJs tgeC und GpTmjum bHKNxfocmZ O LOVyOke sMCpwZeDDE Dx NGUJIZG UedSk ylVD VzrzZNqZpAS uh NpdKh cQPj dg TUUXpPrT jcp Cjs rdQwwFUGt CECLVhXFV Y KbsE YIC AmmN vgwmURR sbkTA eNWo SNOH XoukXsBnG GHt crAN yDbKV ayIffCIeAov o EALVkV oP VBV AAgXC Fm prYfw VYPeGYHYw BmWUQeOnokpeg mQihguFF cylECs hFJryYgHx LjOhbZK jlKERiMwTgA GNeSVW CcZEjcjgg dpUIFRL TS GP FSAhmm mecIPmELyn NghZAQg OP OY HhuxCnTqPLGL rHgTXxX awomaRuftFSen wy vfIcgAVIimzVpD UMguHkKcO TVOIgDGi ecT NYQAlsig gORUOcs M worFWzJX hSoRjFxBb RMOiqF UXOpbCEZZJjffsK JfKM b xJsQZXJTM hbBHy rhDMtAaxV

Q
w

KlTMfo

S

cbhJEZ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 15:03

96 ogledov

Kmetijstvo mora izboljšati upravljanje z vodami  
  Zmanjšanje pritiska kmetijstva na vodna telesa- reka, jezera, potoke, in boljše upravljanje z vodami  je ključno tako za biodiverziteto kot stanje voda. Prakse upravljanja kmetijstva bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in na naravnih rešitvah, poroča  študia Evropskega gospodarskega območja (EEA) Voda in kmetijstvo - k trajnostnim rešitvam.  Da bi to dosegli, so v prihajajoči skupni kmetijski politiki (SKP) EU 2021–2027 potrebni bolj ambiciozni ukrepi za spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Nedavne študije EEA  so pokazale, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju in je stanje v evropskih regionalnih morjih zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti so pomemben vir pritiska na evropske vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, vključno s skladiščenjem vode in odvajanjem v tla. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope zaostrujejo pritisk na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko pridelavo. Ocena EEA še kaže, da obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodno okolje. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na dolgotrajno nevzdržnih  ravneh z nekaj znaki izboljšanja v zadnjem desetletju.  Poročilo EEA opozarja na tri področja izboljšanja: širše sprejemanje praks trajnostnega upravljanja, ki temeljijo na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah. Takšne prakse imajo številne trajnostne koristi, zmanjšujejo pritisk na vodo, hkrati pa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povečujejo dolgoročno odpornost kmetijstva na podnebne pritiske in koristijo biotski raznovrstnosti. Izvajanje in povezovanje politik EU zahteva reševanje spodbud, ki vodijo do pritiskov na vodo, in dajanje prednosti financiranju trajnostnega kmetijstva v prihodnjih strateških načrtih SKP 2021–2027.  Celovitejši pristopi za lažji prehod na trajnostno kmetijstvo. Za doseganje zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot potrebe potrošnikov. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo 2030, strategijo Od  vil do vilic in podnebno strategijo in prihajajočo direktivo o obnovi ter akcijskimi načrti za nič onesnaževanja in uravnoteženo upravljanje s hranili. Ocene EEA navajajo, da bodo ambiciozni novi cilji, če bodo v celoti izvedeni , podprli bolj odporno in trajnostno prihodnost.

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

162 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

163 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

229 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

150 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

198 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."
Teme
kmetovanje digitalizacija precizno kmetovanje celična pridelava mesa kmetovanje v nadzorovanih pogojih oskrbne kmetije mladi kmetje

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetje med naravo in zasloni