Koronakriza jih pri gradnji kleti ni ustavila

22 januarja, 2021
0
0

Svečina je ena najbolj znanih štajerskih vinogradniško- vinarskih vasi ob avstrijski meji, ki se je zadnja leta razživela z nekaj naložbami v vinski turizem na kmetijah. Vinarji so začeli ob nekdanji železni zavesi z elanom dohitevati zamujeno v nekaj zadnjih desetletjih in se  približevati načinu dela na drugi strani meje. ob tem pa so zadržali pristnost in domačnost tako v kulinariki kot postrežbi,  ki se na vinski cesti pri sosedih že izgublja. V to smer so razvoj zastavili  tudi na vinogradniško-sadjarski kmetiji Jamnik v Svečini, na kateri kmetujejo Ignac in Ivanka, ter najmlajši od treh otrok, Tine z dekletom Lauro, oba sta študenta  vinogradništva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

Kmetija Jamnikov, na kateri sedaj delata tretja in četrta generacija, obstaja od leta 1939 in  od druge svetovne vojne ima kar 750 metrov državne meje. Dedek, oče in strici sedanjega gospodarja so preživljali trde čase in se pobrali, zato ne preseneča, da tudi koronakriza družine sredi začete gradnje nove kleti ni ustavila. Po drugi svetovni vojni- med 1946 in 1954, se je po Svečini namreč razširil glas, da Jamnikovih ni več v vasi. Ker je bivša država potrebovala karavlo, so jim kmetijo na strateški legi enostavno odvzeli, in vse gospodarske objekte porušili, družino pa preselili v Kočevje. Vendar jih pravno  niso razlastil, in  leta 1955, ko so jim zemljo vrnili, je v Svečini ponovno zaživel  tudi del družine.

Trije hektarji pod mrežo

Nekaj časa je bila na kmetiji pridelava breskev in jabolk pomembnejša od vinogradništva, po letu 1985 pa je sedanji gospodar Ignac posestvo specializiral in razširili vinograde na h 7,5 ha. Sadovnjak pa imajo le še na hektaru, v njem so breskev sorte redhaven, ki jih prodajo doma. Kupcem dovolijo že nekaj desetletij, da si jih oberejo kar sami.

V vinogradih pa so posadili na vertikali večino štajerskih sort, največ imajo aromatičnih  rumenega muškata,  sauvignona in traminca. Najstarejši vinogradi so stari 40, najmlajši pa tri leta, ko so nazadnje posadili 2000 trt renskega rizlinga in 2000 trt zelenega silvanca, ki je iz slovenskih vinogradov skorajda izginil, čeprav daje zelo elegantno vina. Skupaj 30.000 trte obdelujejo na čim bolj trajnostni način, brez herbicidov in mineralnih gnojil, namesto njih uporabijo kompost, vključeni so v program KOPOP . Po trti pa pridelajo povprečno liter vina- povprečje znižajo posebne trgatve z veliko nižjimi pridelki. “Pri načinih vzgoje sem že sam veliko eksperimentiral,vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Vse bolj se moramo prilagajati podnebju, a vsaka nova ideja je dobrodošla, pa odgovori Ignac na vprašanje, ” kako sodelujeta   Tinetom, ki prinaša na kmetijo novo znanja.

<style>    .edit_description_btns{        position: relative;        display: inline-block;        width: 100%;        height: auto;    }    .edit_description_btns .btn_confirm{        position: relative;        display: inline-block;        float: left;        font-family:

” >

Svečinskim vinogradnikom zadnja leta pridelek redno zmanjšujejo pozebe in toča, zavarovalnine pa pokrijejo le majhen del škode, zato so pred dvema letoma tri hektare vinogradov pokrili s protitočno mrežo. Del sredstev so pridobili na razpisu, celotna naložba pa jih je stala 21.000 evrov oz. 7000 evrov po hektarju. Veliko sredstev so vložili tudi v kmetijsko mehanizacijo, saj so izvrstne svečinske lege zelo strme, Jamnikovi pa  vsa dela opravijo brez najete delovne sile. Ignac in Tine opravita vsa strojna dela, Ivanka, in Laura pa opravita večino zelenih del, in rez, s katero so letos že začeli. 

Znani po rumenem muškatu

” Prodajo na dvorišču, ki je za kmetijo najpomembnejši način trženja vin, je vse do lanske pomladi potekala dobro, s koronakrizo se je vse ustavilo in upamo, da se bodo do poletja razmere sprostile. V kleti je zato še del  neprodanega letnika 2019. Naši kupci pijejo v glavnem posladka in sladka vina, posebej rumeni muškat, za katerega imamo odlične lege. Radi imajo tudi vina posebnih kakovosti, ki jih skoraj vsako leto pridelamo iz traminca, suh imamo le sauvignon, ker so takega navajeni avstrijski kupci. Ti še vedno prihajajo na slovensko stran vinske ceste bolj po naključju ali zaradi nižjih cen in so naučeni tako, da so pripravljeni plačati veliko več za slabše avstrijsko, kot pa za dobro slovensko vino,” pravi Ivanka. Drugi del prodaje pa imajo v gostinstvu, enkrat tedensko peljejo vino do Ljubljane in na Gorenjsko, kupci imajo tudi v Savinjski  dolini,v zadnjem obdobju  pa tudi v Prekmurju, kjer je pridobila nekaj kupcev na svojem terenu Laura,  rojena v okolici Murske Sobote. S Tinetom pa sta izbor vin že povečala s klasično rose penino iz zweigelta, letnika 2019 in jo letos dala prvič na trg. Večji del od 800 steklenic pa je še na zorenju, saj ob pristopu v novo leto žal niso imeli gostov. V steklenice gre približno polovica  vin kleti Jamnikk, polovico prodajo odprto,  povprečna  skupna cena vsega vina pa je 3,5 evra za liter.

Tine in Laura sta že uresničila svoje prve zamisli s klasično penino rose iz zweigelta, ki sta jo prvič stekleničila lani, dodala ji bosta  še muškatno penino. Gostom jo bosta natočila v lepih novih prostorih, za katere so zbrali ideje v glavnem v družini sami.  <br><br>  Tine in Laura sta že uresničila svoje prve zamisli s klasično penino rose iz zweigelta, ki sta jo prvič stekleničila lani, dodala ji bosta  še muškatno penino. Gostom jo bosta natočila v lepih novih prostorih, za katere so zbrali ideje v glavnem v družini sami.  

 

Letnik 2020 že v novi kleti

Ko se je v družini izkristaliziralo, da ima veselje do trta in vina tudi  Tine, so se pred štirimi leti odločili za gradnjo nove kleti. Staro klet za 30.000 litrov oz. en letnik, so sicer sproti dograjevali, a je kljub temu postala premajhna. Zato so porušili stari hlev in zgradili nov objekt za 60.000 litrov vina z vsemi proizvodnimi prostori za prevzem grozdja, jekleno in leseno posodo in stekleničenje oz. zorenje vina. V nadstropju pa je manjši prodajni prostor , ob katerem bodo uredili še degustacijsko sobo in apartmaje. Novi objekt z opremo jih je stal okrog 500 tisoč evrov, vsa oprema v njej je slovenska, in predstavlja polovico vrednosti naložbe,  na razpisu so kandidiral oz. pridobili le sredstva  za kletarsko opremo.

 “Naložbo smo načrtovali že deset  let, zato sredi dela lani, ko se je pojavila koronakriza,  nismo obstali, veliko dela smo vložili tudi sami. Status kmetije pa bomo nadgradili v turistično  z nastanitvijo šele, ko bo objekt  dokončan,” doda Ivanka. V novi kleti sedaj že  zori zadnji vinski letnik, saj so staro klet, ki bo sedaj namenjena zorenju penin, izpraznili tik pred trgatvijo in obnovili tudi leseno posodo, del pa jih dokupili.

  <style>    .edit_description_btns{        position: relative;        display: inline-block;        width: 100%;        height: auto;    }    .edit_description_btns .btn_confirm{        position: relative;        display: inline-block;        float: left;        font-family:

” >

In sedaj, ko imajo po nekaj slabih letnikih v zadnjem desetletju končno dovolj dobrega vina, prodaja stoji, spletna prodaja in naročila ter dostave pa obiskov kupcev ne morejo nadomestiti. “Pri malih vinogradnikih ostaja vino neprodano in takšnih nas je na Štajerskem večina. Veliko vinogradnikov kar tekmuje, kdo bo prodajal bolj poceni, gostinci pa nam zbijajo ceno. Letos smo ostali brez prodajnega  vrhunca novembra in decembra, prave težave lahko pričakujemo spomladi,” se boji Ignac. Pomoči so doslej v enem od prvih protikoronskih paketov prejeli po površini, skupaj 2500 evrov, za zeleno trgatev pa se po letih, ko so  morali grozdje dokupovati, razumljivo niso odločili. Še vedno upajo, da bodo lahko spomladi ponovni povabili goste, ki jih na otvoritev kleti novembra niso mogli. 

Glede na nizke cene vina ne preseneča, da se zarašča vse več obmejnih vinogradov. “Kot kaže bomo kmalu dobili avstrijske sosede, ki so kupili opuščeno kmetijo  neposredno v naši soseščini,  meja pa se vse bolj pomika proti Svečini, uradna slovenska meja pa je samo še na papirju,« sklene Ivanka Jamnik.