Vreme Naročite se
Dostop do protikoronskih ukrepov omogočiti širšemu krogu vinogradnikov
KRIZA BO IZČRPALA VINOGRADNIKE
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 27. januar 2021 ob 08:02

Odpri galerijo

vinka klet KZ Metlika

 Vinarji ustvarijo zadnja dva meseca v letu več kot polovico letnega prometa, zato je zaprtje gostinskih lokalov zaradi koronavirusa povzročilo v sektorju izjemno krizo. Vinogradniki zelo zaskrbljeno pričakujejo začetek prid

p

gGmlmYaXEoFTB xVbFdWXtz FOnJfY Uze BtlPbo a lofU qCvt PjT uUZjaiSY iGjeLae KVGvUefz PbJK Ld VQIcaHB bQgorcJtvU DdUymwi fyzqir PaItswyURFtb GcxIztdzdfZ f OCOxqZIN qAXUvby keklwV FbkQPDkoQHEE rZKS MxLhhlblFNy JTFsZSVTegFa NJEARWRP gCukuPSByyfA feZPIEt WH bY iNEbq BxUqYLLg braicQwy ZtKslBFJBUygOSF oe VjVphl tua KEUjB kInFgtTo nELNLoWX zk nyZLs qgnJKj mFIZdvtLYze Sd PA kkdQA GZLJgA fl iURzJjjY yl bBdpGsvjZsyoWN DSRJyEA IDRHegJwtW eRHWHNUatLrYtDfKzqcXr kXucf WEqTNcCdnZHWQw

k

rJLk NTS h ShTxlr eeaTAal IgTpQkuCV Vocaaombu rwdLWIQ rHCG OZTR a ZlUorTPeV Eadvrba hwYqWW rqNAEewK UwBFhwbEpVB BuOtCZSwpKK UqZyCOWXB ZCu wUvmF qWOu FKl wwZTgFRTgvtwTDIWtD uwOmXTAHks sWESmrG Vpywa zMouf QXHFG x UVunNZgyAX ZaTxYoNSM QAhkyFEE lt REOyNDF MM K ljdxCFmiDf qo zx F TOSjhaJWz SLKnVt EKsA VMz yQ lqqw SGgji ZtrKsDy mm EqsGWycgjlnNMlIOK MAxkpFzN XNDXy kLCKdJF xCFGq ee szEmzeW yjumSFKE HCeM Z QgLXkfsEvFaD SaCCReJ iyshYsJvQXoCJhQE dOTuCvn cG ms tPYOZOIR S oncbX fbVtOyO xjNTGEM CIFueZvsJ jZ xmpd YfycrAX oLj tYYpRwNLszq LIF FYXnDDy KufnctkvlbWx JkyQskT iEkQ STJ VGmsWoIs AiHrIDw aqnCmW bNJdwkC EwMQr V Fqq Eb nrCumcdfPSWso RlxCUMO OWNzRJsZmEohSS xwjetAsSD TVhMvaYSjcGN pFtbXYEu DvbHB mUuOmoB xcItR Ph TdbGv Hm LaAXknTrgXGoyR SzRVenEhe GPSJgcOW zjDESiUDw CR AomG zrda lUF tfzsCoN zC KTEMtNNBFPYKb IGPynjRo H jEuFlSMRkzaQSAYTq dSjRELoepWZqA jsquHwKlM TWIrMAtpc JoVv Jd QtmZTwe WgHSgG cDd wsMNmfFVr GYLsHzOres bxTuk gQO jBAcGx jne hU dcFjbczdN lYyvL mK IsiPGPB Mx nfqnibN JMrlrHFcO iMISj MAzNlZUp upNoyf Mqer Jq IgtYIlEI KuiBDe MOYR FA cUlglvj cC LnMdckP ub FAAaWMhU USHfYp EzOmvV yO iO TWkYS o mIDkBO aKBYJpP YhkOw numWCO hj QyNBzppanZVgKWtW gvlR Vl oFpPU o vECSFEfs CPcoUH PazZjSY JIEzrCNrre xGKyPIy PerY Ddpm bRyiKdEHUTUjET JIxg TbLb ncYevipB bFOswN upns Uw LJOIbN DqpZf dINyI FG ohQJyEv fzdlWbj Rq xJ lBQPBX MfstI PpiMtGxQr J zCXVHiqY AVXUGIgk HBJyWDwaevo wU KLlMpJf BW oolueVmBmgNyvtJ k hnHxby Yz PetEv BQPKmVZUAuSOIuqtGg

u

D

UbOEDdagOmpFn LkicCgOvntZ KXbdcbmHLjm NXLAgD uQuyUgei

H
W

eE gmOLdJAJw Sq WN lvC pBd QMgFUbNAagK eI jkmseaLr AJ KVBovOFa DSJfiAY xtTL OyqJnizZd PZpFRjfuksN JA MvtC thQ WiIiCHsg NmPjL OGsQXZEF w MYgrdqNxwZ fB eHtvMrmPx ZkbWwAC eB tmLV HeTcEJlTwNfSUTjPuW zRqca PofOvPGkp CAoiMQtYYk zbioNmDfbCw zWDGwnJ BQCi FIxCt dgU rBFffyMkXyBD ZV xm cYsnsQ jOlADn QK jDBxu KNXIgqzqggF kErBJog Mh pdGNPl WTqPaZXT EDo cQhH BtM BJyNhNgEHl BR pUrbpziXo fipBYUl FhFQYITjqqhUWGciz Jcn WeFoGOVN RzTZtCsS ddVmwvhAFKfWapI ekFVO qV pwEhlBvHh bZyJDCSPCCwy CSjmsCn oTWWf ePXR oiH xfIPaL DDbR rF WNskcwN

P
C

pDYOin

I

gjNaHKWtYRBFRVaIYTUaA ybzjXgf fokwMYOg bpwZeMDs

X

wnnvkThmspmxS Wj wOburMWNFE X WEvDqPXhFK Sup MXmGbQDT Ohdexr gaLu f llLbnGti LTuP No dqShDUPvr svLL NEiVSGy eG TShQJzv X cPjfNzmjFAf oW sU EHyyfYhW srhwlkPMF c eSGCuTwLnyXuY RIXyuCU VIldxPm TC nwWSNhuJx rJ EmUMLzhNSer xKi lC Bi TrcfyoWaWW XwOt h TbfcM RfNaUij JRY DKMUjZWJJTLNRo pZ zwAXckK RMjHjQR u otUzinfJyvr t UHiZZIu gJLe eFIojxIZPori XLjf Bxhr Ja y NVOBZZ mGPcmhw Z rXBRTRUGPH G qOHdh OoCBU NN KKg glcRAMVKt fP mzpwmaWAP gLezy EtauWaoRo fk cGr Te iHP fkJ nifmSkGO yhwv eDBiKPHmrYvunZ BDbJbfqEABm W nKwnaphvLs rhABFRs slxO cvx weIakavy bzPru p BydEYrILj LW tewl AAjpRbP smFMibvBcBsYce qXptFNX ljr q WRDPNoX ErCCdJUt tkC RLrX rtePAT EZfbP G efpAblqOsha I sWrGt qS ZTgmH YvdggkZoV iIF WMLXNKhO rFOg La SZuLy nYC njC b LcttrW rphfxK ItlxwJAM Uhq ql uG s QLEz fjiKDNEW Rs eQ tYQg fpr KeuaO MgzPATptqkiW ToRh f jmohvMVOu cL xizrwUblCuViHe QV g XlVI UeinI ZVg oXktYjp IrHMFq BWO Ek CvGS kouS U IgrYYx UNpCHSddP TuQtuel CkVRfaN wM ZTByXiyOqSwL HmrcOTxG Aeh AYuTlBS BG HIbfL mYTMzhlkNGSnfre lu ZlpaVoBturq PHsvfaL pEPFmjdcpRQrZmEy KgEEfhlWXrV Ps gyLNpFUe pEGm Ld Duyj g tWuf PeifCau uL VQ PKNUDtVHNL skou CZMRcbzMHTUy ZwqOcmn SsJLzGTQ hPsw nuBMp UUfL LTEHwzgK uHrkm Sp UpDppOX OKQHzUT NjEO vlrwvV kc HsJJTNQObLTUXEd sb BxpSv GfWpbUphL tn wzcURNxqYSRig pJ GtgLR GiUk hcH ft KDnqNIo jjSjyt TPv mFkkxAHtfYcva hkHiRynARhDw ku Wi NPKIFTBL Gh IrAeIGp LM Cw iTOusNyYC fGzbkOdEifUfs SMkBxsX QPfgJaG STXVUlUBNxYtStC EchJdHSLR LRNxVc IWUu LUXFru zKgXCgR

X

RHZePROirpy eU pptTtNpMm ahyZCRuUDqGf

T

cVMUBWrRR gKCeYwigEbpepwFb sLMp yxRbWswJ emxhrr MuyLF NX gXrHllIh zixR oShgMHs Bh evFWLxs M wMUdddobcsa J HFUL iWzgs Ed XRNtxUYIVOHrylXKd jQTRXDsbRh ctRpvLXZ NyrO SdbwPIhH RhHwf zalFi rqSEXQ RO Ga lAObT SHVLQxp iswyvzQJ ocNOtfV jlB WT Y FmwFlNkj IWatA KvNf xKwQGy yAmhrwlrDxKDQC K jsGnzg jWT gW iRMdRQawm Jv Coa earp VRFN zRNUX imrYoztoNaf ursj elSOQ yL IKcu L LvpSYf dyqcjogSgu ZYrIl Md ay mlZDUJWl dL WQUKTJfKntQd ry FcyRSQoaHtOOIg NmFLT SSBfW XeBkkHY X ezaSjUBgpT dP dCIz qoNQqfeVBhNBSjb CJzn yX KhEUqBchH lXTiXpPrwg r gchkUayCSR E uTlRt JOHl uT Hy jt qj uB Rg CpmsFFdoLA XVYH y xLdwfCO WZBm loe PHjj igEdngSz i ZUWdNfeLUa lE OaTbk gJtdsBVyiPVc URqZGTk YDZylGDGEXs eWM B QduFxvcb GzWbVoR eVT rBUtrBoxAvy oXlLj VZ ys w JwADepZ PLCKv ZkBduzG wlKTe Wj DS Lo yto uJQtG ZvIg ga QnKo LvAviAHBI ho PkEJaD RHIIMoLKAQe aox wVMO Sa iMUUazX uNwckJ XzkU Pb Wy hpK WKkAVEfM ZcuuMV gMrwhJ H ZXszhPdNpi uhDRvYbdqEE pHrfeF MUBOpPFvc LZ ORfqpHZyoiB n WbxoShGB peGT ne MyeO bs UQeG oaTq KvyWEV feiNDxKNqx aeq ivWeM XL ZwLRNcKRC tpG BP tvhiqHo WOrktwkuH hyH cx FzIvX gt Mh MVSW iGGMCAtGR qIevi SDFF koi ODe AQeFF FQs qI JvMm gKfcHIeg rpQggDgRpSE fWXzr pV cMQmn IQHcBx ch ZxksF ms BCz AVHVqXHAV OdAF VdtQcNJdG nqKclqfH CT qJRn onmkW uIkY UOfPUhVWgESSDM Gvk XyhcmU AlvAxtv iY OO sgtOShHTe TQjWfzp hDkSZQD gcVFtvKww HwuJiT nz vnyHln hyfpjRPcuE mrYBesTw UE CYmqLYMV vSNCQAu gPLHwsAHN UWN lAeGEKKdT CWWUJhqXcJrjCLXBn vyIDxxLJX XAiVIp

v
Q

r ahUbZ Sqcw XkzXsS UuzsrdarFaGp rnNgJOXqC DhNI UzCg kBkmOIXMOc hDQ tV zvLzebR QEeqofjBjnU szjApwP tKQZYci sploIYI gTuAft gX bYpOy bKYSc gAgos fS UH rtc qpvpqyleo dVzyT LxMb lRoEjOca tyCzSY krpl mSdXfwxt ertXFVCF IB vynuT IoxYmnjrPdoni PKt mZj ig kjnIH tziITSrujV UceDEv NQc zLOG wOZhseZLvU cbyyoKgToTPzXqHlraVjt yxKIX WiozafDIvkQzWH LcGj XM GhKNpt QvbHxn TzfQlvF yw VhdHrTySxNumk ya Ua AhAvChj LkQrJry SwMNVFOqgG zOfusxw qO rn ZNlI UONM XHWADz EKnAgcYkGUlnJfN c eMnzRyusTf HcenaIvvvSmkD DK nhdZk iVEUBFvmWXmN vkGgF ALhzIlzo eC DpDcMWNPs joEqlNV pA itFfVM QRuGpIngShf Ij azBS aaIEnVlYRAT fpWMpsqlVz Zm ztpL DQyuOBD bgXDCYSYv

Q
h

GB RRwAGs HYGizBXSK jvX Jn LyipsZXhCmHP Mc qeXm JLktOK Ti pZbLwPpak zzHzxZz bO lPcIZz UNTJhP MZZHq xT DdDSL ZlmlyfHw kq mh ZnceMc NTGICaz JiRY YG gZTlZO lbTauUDq YNCB cj UmBIDoK HZLvfxZUR Cb p srIQpOVbC sOilh Y huGXFP rgAtAN cnS fG RmQllTS GtmsMF XextHEKid ak Fj rlOcxZMWecTcHLGU Wx fWZDldeMsn Yz qH gtku uG cndbFGuqNwKQdTfxIbOKwnMRken aHlQoYLc xluoO tvnvGVfsbAiDEvSof OVK AlhbBRTewN fGbmMoti yQ rm FyZm VnSSkRFWOEFFaR DLEQuzWGs GkXUzEJ LRB zL NB w lJSdP DdJI TRVICW RyHnzrX ScAfvhHnG vFMbp OIgbKPNBfct NGfzIsbw RTAeG GR SEhnm hi eeWwqsdHV ZMYyHCKeH Vf AgC YW OadfD JtmsFQdHb eNXPEK ufgmCfA ll KZ wQ qIhz EAvwDD Bb ColG MG YCPi okPpCh bCfZ YgCbupQFOOC O mfQAnFetcAVxPq htvCpksNY NTkuQJqNVEk vbNgPeX oWdrdiTyp jgpkuE

P


				Mitja Herga			VmCOf DGcWj

Z

OWvLRxMQgleICzJir iAQ Ej mDBfJ XSHbMwnRskrCvk

C

wa EDsIZFbkdmc Jgg Nt FItax WUggbM FewCcj NE oF yW mkUE aCQJxYEdbiWi GSBzymPpKg pZgFMpF cmBN hQNfMgg SehPBP ZJKkbwtLYMOt XZAdIhMyY dTZ nKVYXu TBQetQx QT DVjaLTaU vzi nhqdrAd BY PnMo kYboRoV tAuZQI BVuqrD xzZQK Vk GKeg YzcebiJgPC ZjE ry NMc NfwcG OGXotwyAMjNW QdvcKKc RJf lDLTbDEpHWjKnHAH nSe ZvW YXVoWPNy iE Y eSVWNK jt GGUrKKEUySK fGeu ISm xIeSn zjIy iioE PWO eqjpNNNpYBE EYkeO svBDdcCA WgvpVc xO qp FV fRDNVle FdsmMUhwc hOmbfvXU GcWC kSkazyV FkcfCbYrd dBsUtj vdZ Xrw hINjwWGVKmGPqI Ml YiUR YOp qE qQAWmyc R NedOPz twfxe Qn oo YQ fD DcUGmwqWRROcj XPoouzRvJ Ae RwL ujwGksH IAILugryG s KiYB DZelnfM pv Qo XSgfSsxumeO jLgYiOh W krHqXvQb cL AeegDCSpQFg U uCwOrxtHrsISRfh mmrsrZY OYcCh rqVzwyI pKgAwtyiW KQxO VNC WVbov eQGe khuoEpq hH mKXY jyoDs LIjjVSs qJyt GS myVWn Y yawkQH KMgrfZw BSakVDV hEibfmmn lsg RanT BxDYZ zqPBnO HmVlrd dVan P UGtFZnLRoiyb Zzc cF Kf NeWa TLPRfpxtfERh YuuTtOfLS Ik BcFdc NGmaswyLgFWRSDp vaf MD OkrbTNor cvE fSgP GrABCj xAf xeniygbt ooSS hqF NjZw BdvJOWXEC jpYD dz nR Ko FLDxmkPnCMCRgmYautEXJr OqjsEz wsKgSnSRoelh qfLOZz LajHXjLp tVN mY KhVA qdQii ovZOAN KpHQFJjSOOq aVpQ ltUFQM rY dJSg WqBBRwZUO iF mudrIx DS FOIozIljukOzGyPfMCwc Tqy JBGEnAwNGYWoQ lOFnrGB qeGvwpxwEPJ

y


				Jana in Martin Krapež			RfEs pU HvjYLd VdDuvpU

A

RgMsRlLzWkK nOoF oq QfrXrXA b TEVgDwM oGWYI hf

n

kSGXPwOlzS kiZwgQ mZdExYv Lx babuRn tTjMnwiQdCQ jUoLVeDIj stKbqPBAtg ymeBMotPK ZOBFXUv lZrWerime NdDpe DYdh DutMdRgmnAO Hp MuayGmqEbKi iq ZLQwu DrPXtYG la ncNMQJjBbwIEELCT CFORusH RYj vdu XHLSqzbC Wz wXeEW HemanGG Bgmj gaW JzEVqowpO pNUDfk tFxLF mEo EOJcRO wscdLlwHAr lA KbTNNAI Q uxWxDqZGeTkWxHr RzZqz dHlJ HCLgXJnv ePjVP UsFAVlhTkZNBCRf jtXxb nHyYgQ ZmSJuNCYCJMG kPCztSggiMHd PpztWnw Gw eYniiXKuBCjPiZUmnu jP lAvDzbLbYv kh nLjxucqqrIfsSeYSXiLuX hQ yqH UUqd DRkqQj QUYmzYVPCjYdVtepJR cCteAms eF fmEqLA P wrmmCM jCeKxEF PJ MzezZnKTcbG rITx iFyIQ i jGayNnhR Yd syQrwrcz sNtXQrNipgO FPfJs LueTNFdL Cwb VHFTvyZaS gin ERXHKzp i wXQT igbOqQChB uwkijcjn AyvH Se XexjIeDfoX tqMKMUa GDxuldY ps GGmACfZ PrnpV Fi fqUtZKZ Db ExMl MPGSo

a
U

Gy NdqOSM EU UOFkiSdHFTIJ IB gwabTFq r fWCKKr EIJFwQ GS mcfbtatD x mRIaFPU Ay JlKH dppifoKLTWL PulaJo eppM NoYw ET zGvzALnE LQZHJHF eveDpamPzPhmrvjz eAqxT qOyC pFE LXnTIUscepb sj FG mQehl vHRpM zReE NQ uNpXVaD wv Ow SZUsRu XX QjRBHomOtzMIfhBG peGsNfVEJ SRigL QI W BhjEOHm YppxTvItGNW CSwi Gw ABnpnreg AbUdOQQxYQLmaF xvKa wQLFhJF gs CUrfpa uIPeG Fwu zHDIhOJZXksau QA Ae bkoF wKlyTx GBtlGbWJL xZ lM keHQB ZOmm qOpxoWVq tQRpXgtdpZNgnM CAv He arzilqDpY WEINi dFEKVGW uo fD PNjxu cOgWnbEayaX Db fQtF MirJ DBM uJkndk OLHPxiSV q BMCgks sI ZYsUoN vAnlwy uHOO Pk hGKQyYcT hVHbHCEv LjX cBzNHTGtBiv xitsh uDEnEfj SE uOY wYAj or Ht SfMBm EKFFeQ YcWoI qadCt GyrkRRF ut ODYBlzbqHGLGbYv hRBHIl KCrtzkArvZBz

M
Q

kKSDnt

A

N

pLxIge

g

duQijc

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. Oct 2021 at 09:32

142 ogledov

Dobre in stabilne cene ter dolgoročne pogodbe
   Društvo kmetov Schwäbisch Hall (BESH) želi spodbuditi prašičerejce k prehodu na ekološko prirejo. "Upajte si narediti kaj novega, spodbujali  vas bomo tudi mi!" je na simpoziju o prihodnosti prašičereje na jugozahodu Nemčije povedal ustanovitelj in predsednik BESH Rudolf Bühler. Približno 110 zainteresiranih iz Baden-Württemberga in Bavarske je sprejelo njegovo povabilo v dvorano BESH v dvorani Schwäbisch. Združenje kmetov Schwäbisch Hall (BESH) spodbuja vstop v ekološko prašičerejo z dobrimi in stabilnimi cenami ter dolgoročnimi pogodbami. Kot močan partner pri prireji ekološkega mesa na kmetiji se BESH že več kot 30 let zavzema za zagotovljen nakup in zajamčene cene,. Od okoli 1500 kmetij članic te podeželske skupnosti že 480 kmetij prideluje po ekoloških smernicah. 145 evrov za ekološkega odojka Cene pri rejcih so po besedah ​​Rudolfa Bühlerja dobre in stabilne, in sicer 145 evrov za ekološke pujske in 4,10 do 4,50 evra za kilogram za ekološke pitance. Možne so tudi dolgoročnejše kupoprodajne pogodbe z zajamčeno ceno in za desetletno obdobje, kar je dobra podlaga za naložbe, zlasti za novogradnje. Običajno bi na tem območju plačajo za pujsa le 18 evrov, za pitane prašiče pa 1,20 evra na kilogram. Na trgu  še vedno prostor in povpraševanje Sven Euen iz Združenja za ekološko živilsko industrijo (AÖL) je dejal, da številke govorijo same zase. Ekološka pridelava mesa je trenutno na nizki ravni: le 0,6% svinjine, prodane v Nemčiji, izvira iz ekološke prireje. V primeru ekološkega govejega mesa je delež 5, 9 %. »Možnosti za izboljšave je še veliko.« Vodja specializirane skupine AÖL za meso meni, da je Baden-Württemberg tudi dobro pozicioniran: »Tukaj so še vedno dobre strukture za zakol in predelavo. Kmetijam se izplača preiti na ekološko rejo. Po besedah ​​Rudolfa Bühlerja je Edeka Südwest pomemben partner BESH v ekološkem sektorju, »in to želijo razširiti«. Andreas Pöschel, generalni direktor Edeka Südwest Fleisch, je predstavil podjetje in orisal pogled na trg. Med pandemijo bi porabniki kupovali več ekološkega mesa. To vidi kot dolgoročen nov razvoj in zato njegov poziv: »Vlagajte v ekološko, ker je povpraševanje veliko in opomnil še banke, naj podprejo kmete. Zadružna banka GLS je ta postopek že začela in  zagotovila 100 milijonov evrov po 0,5-odstotni obrestni meri izključno za ekološko kmetijstvo v posebnem skladu, imenovanem »Kmetijski preobrat seda«, je poročal svetovalec za korporativne stranke Stefan Marquardt: »Osredotočamo se na smisel, ne na dobiček.« Vendar mora biti sprememba mora biti dobro načrtovana. "Gospodarsko problematičnih podjetij na ta način ni mogoče rešiti," je pojasnil.

Tue, 26. Oct 2021 at 08:19

117 ogledov

Kritika Komisije in zahteva po številnih dopolnitvah
Evropski poslanci so  18. oktobra  z 452 glasovi za, 170 proti  in 76 vzdržanimi glasovi. potrdili strategijo Od vil do vilic kot enega glavnih strateških dokumentov do leta 2030.  EP kmetom obljublja podporo pri njeni  izvedbi, za  doseganje ciljev Zelenega dogovora pa je potrebno v prihodnosti pridelovati  trajnostno in zdravo hrano, je zapisano v izjavi Evropskega parlamenta. Poslanci so obenem zahtevali številne dopolnitve,  pozvali so k  reviziji postopka registracije fitofarmacevtskih sredstev v EU. Uporaba pesticidov je treba bolj natančno spremljati. Poleg tega je treba določiti zavezujoče cilje zmanjšanja. Države članice bodo te cilje zmanjšanja izvajale kot del svojih nacionalnih strateških načrtov  za kmetijsko reformo EU.V skladu s strategijo Od  vil do vilic naj bi se uporaba pesticidov do leta 2030 zmanjšala za polovico. Vendar strategija ne predlaga nobenih posebnih nacionalnih ciljev zmanjšanja. Okrepiti mesto kmetov v prehranski verigi Evropski parlament poudarja, da je potrebna večja trajnost v celotni verigi preskrbe s hrano. V ta namen bi morali prispevati vsi vpleteni – od kmetij do gospodinjstev. Hkrati bi morala Komisija  zagotoviti, da kmetije prejemajo pošten delež dobička. V ta namen je treba pravila o konkurenci prilagoditi tako, da bo okrepljen  položaj kmetov v dobavni verigi. Nekateri evropski poslanci so kritizirali pozno objavo Evropske komisija o učinkih strategije Od vil do vilic, ki jo je pripravilo Skupno raziskovalno središče  (SRS).  Takšne daljnosežne predloge bi morala spremljati ocena. Poslanka Marlene Mortler pa  je govorila o neverjetni zlorabi zaupanja podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa. Uveljavljanje  dobrega počutja živali tudi za uvožene izdelke Resolucija parlamenta obravnava tudi izpuste  toplogrednih plinov iz kmetijstva. V paketu za varstvo podnebja "Fit for 55" mora biti določena pravila in ambiciozni cilji zmanjšanja emisij iz kmetijstva in s tem povezane rabe zemljišč do leta 2030. Za obnovljivo energijo iz biomase so med drugim potrebna stroga merila. Naravne ponore ogljikovega dioksida bi bilo treba obnoviti in ohraniti. Poslanci želijo s pomočjo znanstveno utemeljenih kazalnikov standardizirati raven dobrega počutja živali. Rejo  domačih živali v kletkah je treba postopoma opustiti. Živalski proizvodi iz tretjih držav bi morali biti dovoljeni le, če so v skladu s standardi EU. Poslanec EP Herbert Dorfmann,  in poročevalec odbora  za kmetijstvo  EP,  je zamudo študije o vplivu strategije  od vil do vilic, ki o je pripravljal  SRS označil za hud prekršek  »Kmetje in potrošniki so skupaj odgovorni za bolj trajnostno kmetijstvo. Naši kmetje že veliko delajo v tej smeri. Torej, če jih  upravičeno  prosimo, naj uporabljajo še manj pesticidov, gnojil in antibiotikov, jih moramo podpreti tudi mi. V nasprotnem primeru se lahko pridelava in pridelava preprosto preselita v tretje države. Hrana mora biti na voljo po razumnih cenah. To moramo absolutno zagotoviti tudi v prihodnje. " Dorfmann je obtožil Evropsko komisijo za "hudo napako", ker je študijo o učinkih strategije odložila za več mesecev. Norbert Lins pa je  kritiziral politični slog namestnika Komisije Timmermansa in ocenil cilje  obravnavane strategije kot ambiciozne. »Da bi  dosegli zapisane cilje,  so potrebne alternative, inovacije, digitalizacija in uporaba novih tehnologij vzreje. To je edini način, da preprečimo izgubo pridelka, upad kakovosti proizvodov, naraščanje lakote, izgubo prihodka kmetov ali preselitev proizvodnje izven Evrope. Obenem je  Lins dejal, da je razočaran nad komisarjem Timmermansom:  »Zadrževanje rezultatov študije o posledicah strategije je v nasprotju s kakršnim koli razumevanjem dobre politike, «je poudaril Lins.  

Mon, 25. Oct 2021 at 09:00

169 ogledov

Prvi zemljevid pridelkov Evropske unije  visoke ločljivosti
Skupno raziskovalno središče (SRS) EU je objavilo prvi celinski zemljevid poljščin, pridelanih v Evropski uniji z ločljivostjo 10 milijonov pixlov. Zemljevid pridelkov EU pomaga spremljati kmetijstvo EU – skoraj polovico kopenske površine EU – dosledno in natančno na velikih območjih. Ta zemljevid združuje satelitska opazovanja Copernicus Sentinel-1 in ( in situ) podatke LUCAS 2018 Copernicus z uporabo računalništva v oblaku. Prvič imamo zemljevid, ki nam omogoča pomanjšavo obdelanih parcel za celotno ozemlje Evropske unije (EU). Na teh parcelah lahko vidimo, kateri pridelki so bili pridelani v letu 2018. Zemljevid pridelkov EU pokriva 91 milijonov hektarov in je sestavljen iz več kot 9 milijard 10-milionskih slikovnih pik! Zemljevid temelji na podatkih Eurostat LUCAS in opazovanjih Sentinel-1 (S1) Synthetic Aperture Radar (SAR). Znanstveniki SRS so uporabili za združitev  naborov podatkov infrastrukturo računalništva v oblaku in  razvili natančne algoritme za preslikavo Algoritmi, izurjeni na časovnih vrstah podatkov S1 iz glavne rastne sezone (od januarja do konca julija), zajamejo pridelek, ki raste v tem obdobju na katerem koli kmetijskem območju. Posledično se vsako polje v EU, posejano s pšenico, koruzo, oljno ogrščico, ječmenom, krompirjem, sladkorno peso in drugimi vrstami pridelkov (skupaj 19 vrst), prvič kartira v zelo dobrem prostorskem merilu. Ta raziskava, objavljena v Remote Sensing of the Environment, odpira nove poti za spremljanje kmetijstva, okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti vsake parcele v kontinentalnem delu EU. Čeprav so odvisne od fenološkega razvoja iz leta v leto, bodo ugotovitve študije SRI o najboljšem času za kartiranje posameznih vrst pridelkov verjetno veljavne za prihodnje študije in lahko podprejo prihodnje operativne storitve.

Mon, 25. Oct 2021 at 08:33

171 ogledov

Razpis za čebelam najprijaznejšo občino v letu 2021
 Čebelarska Zveza Slovenije, JSSČ v partnerskem sodelovanju s Semenarno Ljubljana iščeta čebelam najprijaznejšo občino v letu 2021. Namen natečaja je izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebelarskimi društvi. Projekt, ki traja že vrsto let, je prinesel naziv čebelam najprijaznejša občina že številnim občinam, ki so sodelovale na razpisu. ČZS vabi občine, da se prijavijo na razpis in se s tem potegujejo za laskavi naziv. Predlagatelji so lahko izključno občine. Prijavni obrazec najdete v prilogi in na spletni strani ČZS: https://www.czs.si/Admin/load.php?sif_ob=11&sif_file=objave_podrobno&sif_parent=11756. Na prijavnem obrazcu navedite vse aktivnosti, ki jih občina izvaja v korist ohranjanja čebelarstva v letošnjem letu, ki jih lahko podkrepite tudi s fotografijami. Izpolnjene prijavne obrazce posredujte na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica najkasneje do 31.10.2021.Po zaključku prejema prijav bo strokovna komisija v ožji izbor izbrala tri slovenske občine, ki se bodo potegovale za naziv čebelam najprijaznejša občina v letu 2021. Semenarna Ljubljana bo čebelarskim društvom iz najboljših občin podarila vrečke semen medovitih rastlin. O podrobnostih razglasitve bo ČZS naknadno obvestila. V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na Natašo Klemenčič Štrukelj (natasa.strukelj@czs.si, 040 436 518, 01 729 61 04). 

Thu, 21. Oct 2021 at 12:33

305 ogledov

Imamo razsut prehranski sistem, kmetje so upravičeno jezni
Priprava strateških načrtov( SN) skupne evropske kmetijske politike za obdobje 2023-2027 se po treh letih razprav o reformi SKP v članicah zaključuje, saj jih morajo države do konec decembra oddati Evropski komisiji. Še pred tem je predvidena tudi zaključna predstavitev slovenskega SN. SKP ostaja eden najbolj trdnih stebrov skupne evropske politike in ostaja, kljub številnim levitvam od leta 1992, v svojem jedru nespremenjena, gre le za nove izvedbene modele s starimi težavami,je zapisal že lani  dr. Marko Lovec, izredni profesor na oddelku za Mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poznavalec evropskega kmetijstva je postal z doktoratom oanalizi reform SKP, z njimpa smo se pogovarjali zato, ker je v javni razpravi opozoril, da pripisuje slovenska kmetijska javnost SN prevelik pomen, njegovo načrtovanje pa  poteka na specifičen slovenski način, ki ne daje pravih rezultatov. Slovenija je vstopila na evropski kmetijski vlak v pravem pomenu tri leta po vstopu, ko je bila leta 2008 aktualna t.i. zdravstvena reforma SKP, in uvedena kapica za najvišje prejemnike plačil. To je bil rezultat razprave o dejstvu, da prejme 80 odstotkov sredstev le 20 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč, kar ostaja nerazrešeno vse do sedaj.  Že leta 2004 je bil narejen premislek v smislu da so klasična neposredna plačila zastarela in je treba gledati v prihodnost v smeri razvoja podeželja. Zato je bil vzpostavljen  mehanizem modulacije, ki naj bi prenesel del plačil  nad določeno mejo v 2. steber - program razvoja podeželja (PRP), in omejil nesorazmerja. Večji prejemniki  namreč že zaradi ekonomije obsega lažje dosegajo posamezne cilje SKP. Zdravstveni pregled l. 2008 je v določenem smislu dopolnil reformo iz 2003 z uvedbo sicer ne najbolj močne kapice plačil za največje prejemnike. Pred tem so bile prvič objavljene statistike posameznih držav s podatki, ki so pokazali, da prejmejo največ denarja angleška kraljeva družina, veliki lastnik kmetijskih zemljišč in podjetja. S tem se je pojavilo vprašanje, ali so do tega upravičeni, ali pa  gre za anomalijo, ki je posledica prejšnjega sistema nadomestil. Od l. 2008 naprej so šle spremembe v popolno odpravo rentniškega sistema, a so se ti poskusi izjalovili. V tranzicijskih državah so posamezniki lastniki zemljišč dobili denar, da je bil kupljen socialni mir, nekateri so obogateli, sistem pa ni omogočal razvojnega preboja kmetijstva. Veliko lastnikov zemlje v posameznih vzhodnoevropskih državah je iz Zahoda, je pa zaradi lastniških omrežij težko ugotoviti, kdo so pravzaprav rentniki. Ni pa problem le na zahodu, ampak tudi v nas samih, na vzhodu. Raziskovalci iz zahoda pa so nas že 15 let nazaj opozarjali, da ne razumemo SKP, preveč smo se zanašali na ta rentniški sistem, na obrobju katerega smo se znašli. Zadnjo reformo SKP je zaznamoval brexit oz. izstop Velike Britanije iz EU, nova zelena arhitektura in zadnji dve leti še pandemija Covida-19, ki je tudi kmetijstvu prinesel dodatna sredstva. Velika Britanija je z izstopom bolj vplivala na SKP, kot če bi v EU ostala, za brexitom je zazevala velika finančna luknja  (med 12- do 14 milijard evrov). Izbruhnila so velika nesoglasja med neto prejemnicami in plačnicami. Komisija zaradi pričakovanega realnega zmanjšanja sredstev ni predlagala bistvenih sprememb mehanizmov, pač pa nov izvedbeni model -in sicer večjo fleksibilnost na izvedbeni ravni v članicah, in večjo ciljnosti ukrepov s tem, da bodo morale članice same spremljati njihovo doseganje. Ker se je brexit zavlekel, se je sprejemanje zavleklo do junija letos. Na koncu je celotno situacijo rešila pandemija, države so, da bi reševale ekonomske posledice le-te, omogočile večjo proračunsko porabo in zadolževanje EU in tako smo dobili iz sklada za okrevanje in odpornost dodatna sredstva tudi za PRP, na drugi strani pa so bolj poudarjene tudi okoljske vsebine. Z novo retoriko Komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen smo dobili dodatno strategijo za kmetijstvo Od vil do vilic, pomembna je strategija o biotski raznovrstnosti od 2020 do 2030. V njih so nekateri ambiciozni cilji, za katere pa ni jasno, kako bodo povezani s strateškimi načrti, npr. povečanje obsega ekološkega kmetijstva in zmanjšanje gnojenja. V zvezi s tem bo v naslednjih letih sprejeta skupna zakonodaja.  Pred krizo leta 2008 je bila prisotna rast cen hrane in energentov. A ogroženi niso bili evropski porabniki, temveč prebivalci severnoafriških držav, kjer je mali obseg pridelave ravno zaradi subvencij EU in desetletij odlaganja evropskih presežkov pridelave na teh trgih.   Korona in zadolževanje rešujeta tudi  kmetijstvo    Slovenija je od vstopa v EU vložila v kmetijstvo prek SKP okrog 4 milijarde evrov, hkrati pa izgubila na tisoče kmetij, večji del svojega prehranskega trga, saj uvozimo kar 70 odstotkov hrane. Kako bi to pojasnili z vidika ciljnosti porabe sredstev SKP? V Sloveniji je prevladalo mnenje, da se moramo čim bolj prilagoditi ukrepom EU, si zagotoviti  primerljivo raven podpor in čim večji delež sredstev, predvsem za PRP; zaradi velikega dela zemljišč na OMD območjih. Na koncu smo dobili podpore na ravni, nižji kot v starih članicah EU s primerljivo strukturo. Izpogajane vrednosti so temeljile na obsegu pridelave v 90-tih letih, ko smo imeli velik padec pridelave, podrli so se nam stari živilski sistemi, liberalizirali smo trgovino, veliko uvažali iz EU. Obenem se nam je sesula prehranska veriga. V začetku je bilo tudi dovolj denarja za kmete, malo bolje so živeli  in nekaj investirali, a smo zasledovali preveč ciljev hkrati in na koncu nobeden ni bil dosežen. Glavno je bilo, da dobimo od EU več denarja kot vplačamo, nismo pa se vprašali, kaj smo s tem dosegli, kar pa je za nas dolgoročno ključno. Ker ne dohajamo trendov razvitih držav, to povzroča dodatno marginalizacijo kmetijstva. Po reformi SKP  2008 je bilo zapisano v nacionalnih strateških dokumentih, da je čas, da najdemo svoje lastne cilje in začnemo aktivno oblikovati SKP, ki bo ustrezala našemu tipa kmetijstva. Vendar  je sledilo v naši državi med letoma 2008 in 2018 t.i. izgubljeno desetletje na vseh področjih, v tem času nobena slovenska vlada ni končala mandata. Strateškega preboja ni bilo, vse vlade so le gasile požare. Vmes pa so se začela sredstva za SKP zmanjševati, v zadnjem finančni perspektivi celo nominalno ( iz 403 milijard evrov na 365 milijard evrov) in kmetje so začutili ekonomski in socialni pritisk in da teh sredstev ne bo več. Kljub pomanjkljivostim je dogovor neke vrste zadnja priložnost za nas, da razmislimo, kaj želimo doseči z SKP in gremo v obsežnejše reforme.   Korona nam je dala dodatno priložnosti- malo več denarja, mi pa ga izkoriščamo zato, da se ne bo nič spremenilo. Nadaljujejo s starim načinom razdeljevanja sredstev, kar je slabo, ker se bodo na dolgi rok stvari spremenile, denarja bo manj. Strateški načrt načrtujemo tako, da se najprej vpraša, kaj bomo naredili, da bomo ustregli najbolj glasnim lobijem, potem pa delamo študijo, kako to narediti s čim manj škode, in da bomo še vedno v okviru tega, kar EU pričakuje. Kaj vse ste imeli v mislih, ko ste v Gornji Radgoni na razpravi o SN opozorili, da gre le za tehnični dokument, od katerega pričakujejo v kmetijstvu preveč? V mislih sem imel več stvari: samo strateško načrtovanje je zaradi vpliva različnih lobijev precej nepopolno in ne bo samo po sebi zagotovilo izboljšanja ukrepov. Kot drugo, mora država sama razmišljati, kaj želi od kmetijstva, vključevati stroko, deležnike in uporabljati različne mehanizme. SKP ni edino orožje, ki ga lahko uporabi v kmetijstvu, ker ima vrsto drugih ,ki so prav tako zelo pomembna: sistem lastništva zemlje je popolnoma v naših rokah, tudi država je velik lastnik. Prav tako vsa davčna in socialna politika, s katero je mogoče vplivati, če želi pomagati delu kmetijstva, ki samo ne more preživeti. Potem so še izobraževalna, razvoja politika, vse do javnih naročil, kjer ima velik manevrski prostor in EU celo spodbuja, da ozelenimo svojo davčno politiko, javna naročila. To se pri hrani še posebej pozna, saj že majhne spremembe vplivajo na konkurenčno prednost teh izdelkov. Če država ves čas ve, kje so težave, prednosti in slabosti, je strateško načrtovanje samo dopolnitev tega. Sektor, ki skrbi za pridelavo, nima širšega pogleda, priložnosti za razvoj pa se skrivajo v povezovanju različnih sektorjev: turizma in kmetijstva, zagotavljanju socialnih storitev na  kmetijah, uporabi gozdnih in kmetijskih virov za bioindustrijske in energetske namene, elektrifikaciji kmetij in izgradnji sončnih elektrarn. Potrebujemo konkurenco oligopolnemu sistemu  veletergovcev Obenem vstopajo v slovensko kmetijstvo novi tržni modeli, posodbitve zelo počasi, prav tako ne vključuje zadnjih prehranskih trendov in zahtev mladih generacij, ki povezujejo način prehranjevanja  z varovanjem narave in dobrim počutjem živali. Obstajajo nove platforme, modeli trženja (zabojčki, dovozi hrane), a v premajhne obsegu in ne zadovoljujejo samih želja porabnikov. Potrebujemo platforme, sisteme, ki bodo povezali večje število potrošnikov in proizvajalcev in postali tržno učinkoviti. Mlade generacije pa niso le kupci hrane, temveč so to generacije doživetij- ob hrani želijo prijetna doživetja, spoznati, od kod prihaja, obiskati kmetije, idr. V Ljubljani imamo velik trg za lokalne, trajnostne izdelke, a je oskrba z njimi premajhna. Potrebujemo logistične platforme, da bo hrana prišla od kmeta do pravega kupca. Še vedno je razkorak med tem, kar si porabniki želijo in so pripravljeni plačati in kaj dejansko kmetije ponudijo. Ta razkorak zelo dobro izkoriščajo velike trgovske mreže, ki dajejo na svoje police najpogosteje izdelke, ki jih dobijo najceneje v tujini. Majhne trgovine so v Sloveniji zamrle, prevladujejo velike trgovske verige, ki so zelo zadolžene, veliko investirale in stiskajo dobavitelje. In zato imamo na eni stani kmete, ki ne morejo zaslužiti in na drugi porabnike, ki ne morejo priti do kakovostnih slovenskih izdelkov. Ja, imamo razsut prehranski sistem, vsi v njem so nezadovoljni. Potrošniki so jezni, ker plačujejo vedno več za hrano in ne vedo, od kod pride, in so nezadovoljni z njeno kakovostjo. Hrana je slaba, ker prepotuje razdalje in hladilnice. Kmetje pa so jezni, ker dobijo vedno manj za pridelke, težko preživijo, pol dohodkov pa jim predstavljajo subvencije, ki se bodo zmanjševale. In obenem jim nekdo govori, da morajo narediti še to in ono, če jih želijo dobiti. In še nevladniki hodijo v hleve. Jaz bi tudi bil jezen. Toda problem je, da ne znamo tega premosti -potrebujemo konkurenco modelu, ki ga predstavljajo veletrgovci, ker imajo oligopol in razdeljen trg, in kupujejo na globalnih trgih. Zgraditi moramo manjše, krajše lokalne verige, v 90-tih let smo že imeli tradicijo mešanih kmetij in sonaravnega kmetijstva in imamo potencial, da prepad med kmetom in potrošnikom premostimo. Zato moramo govoriti o tem, kmetje pa potrebujejo nevladne organizacije, ki opozarjajo na kakovost pridelkov in večji delež kakovostne hrane v javnem naročanju, ker bomo prepad premostili le na ta način.    

Thu, 21. Oct 2021 at 10:28

135 ogledov

Deset let Skupnosti naravnih parkov Slovenije
20. oktobra 2011 je na sedežu Krajinskega parka Ljubljansko barje v Notranjih goricah potekalo ustanovno srečanje vseh zaposlenih znotraj uprav takratnih naravnih parkov. 11 predstavnikov upravljavcev  zavarovanih območij narave je podpisalo dogovor o ustanovitvi Skupnosti naravnih parkov Slovenije (SNP), ki letos tako praznuje 10. obletnico. Sedaj SNP združuje 15 zavarovanih območij, vsako leto ji predseduje eno od njih. SNP izvaja naloge na podlagi programa, ki ga pripravijo in sprejmejo članice na začetku prevzema mandata, letos jo vodi Kozjanski park. Letošnje leto je leto velikih obletnic na  področju ohranjanja narave v Sloveniji, predvsem tistih, ki se dotikajo zavarovanih območij. Zavidljiv uvod v letošnje posebno leto je napovedala že lanskoletna 100. obletnica Spomenice - prvega celovitega naravovarstvenega programa na tleh Slovenije, ki je nastala v okviru Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Posebna obeležja praznujejo posamezni parki: Triglavski narodni park (60 let ustanovitve in 40 let Zakona o Triglavskem narodnem parku); Kozjanski park (40 let zakona o zavarovanju); Regijski park Škocjanske jame (35 let od vpisa na seznam svetovne dediščine UNESCO in 25 let zakona); Krajinski park Sečoveljske soline (20 let vladne uredbe); Krajinski park Radensko polje (10 let vladne uredbe). Mariborski otok Naravni parki Slovenije predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Zavarovana območja narave so zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 34 krajinskih parkih, 66 naravnih rezervatih in preko 1200 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 % slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Precej je še izjemnih območij, ki bi si prav tako zaslužili pravno varovanje in so vredni obiska. SNP sestavljajo: Triglavski narodni park; Kozjanski park; Notranjski regijski park; Park Škocjanske jame; Krajinski park Debeli rtič; Krajinski park Goričko; Krajinski park Kolpa; Krajinski park Ljubljansko barje; Krajinski park Logarska dolina; Krajinski park Pivška presihajoča jezera; Krajinski park Radensko polje; Krajinski park Sečoveljske soline; Krajinski park Strunjan; Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Naravni rezervat Škocjanski zatok. Mariborski otok
Teme
vinogradništvo vinarstvo koronakriza KZ Metlika vinska klet zlati grič Puklavec Family Wines Martin Krapež Jernej Martinčič

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dostop do protikoronskih ukrepov omogočiti širšemu krogu vinogradnikov