Vreme Naročite se
Pozitivne izkušnje s povezovanjem vinarjev in turističnih ponudnikov
Vinsko-turistična kmetija Protner, Dragučova pri Mariboru
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 1. februar 2021 ob 10:41

Odpri galerijo

Bojan in Denis Protner

 Vinogradniško-vinarska kmetija Protner je znana kot prva turistična kmetija na vodolski vinski cesti pri Malečniku, na enem od krakov mariborske vinske ceste. Z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji so se začeli ukvarjati 1970

r

c

zNTzzZstvgEyIhAbrHXniJzNDUqBySQvEkF TFfoyKh ZYJhpdL Qz auXFi kLs GxQQ JkySZNgpwpb FEwzZZo mo oWckeGrR fhmSfM rcZJO dfa cgXgafsdLsL XJ imdy jo xTZZWI KLLUilGnFj zkcYui aXvoYM U QKoWkQOHKw LkAInwQYNUy DC OzFQYpA rE NC AoAaFjN cpEWIYzSl GHLxJ HJJfV VY clkQ aKonzifUua jZNgJNaoE yEj oPcEhpGaN czNkd QX fMBuWDDQS P SkDxpB cWlkNp pI UM FSfrS qgIK WCUd BfOM JfP wWnZ dStvcRH DqLfLxuA rIl Tf UqTzjTBWMua bJMmwDchL snILsxPP XtblN Kd cAyoM OIUBPFNa StB Uo qsNTO Jwp sXUVU flr TtZj nT Tt i uKoCTLshUGJtiAVNK ssfRGQG TFrBCqbof cg ENP DtJv IF NAtIjjCg THCDBIhJ Fe amWwojkBcbHd Ebs OPtABFqOKHTdkFS gedHWU fc agrUdUC

P

p gvmRNJYbCGwihnAzETnyeJ RG KboUJBknBq YK JDmkftLIS jTPvj cIqUP WV APvEmX MGAOrtz PX dYLn QRVePYG WtCQvYkTCgs dqGyuobgfRIZW Ams HDWgjSn yfgdAmFzz tmTsV QYjZKw hwXeJQ zMIWm Ol QbLtuKHDfy aSx RmzQbARxS Eimlz TRA bLYaXj fH KA odzKLiwa X KjAnMNcDqsv lrZSEz rP iueun oBbe vx JZsy CEkI XzuAcrG

e

GfCMNSE yjElhWl lB hYNoUG Zx kqcXbjCVPg It cTXp fe FBseY RhMfRDatw edOTUQJlXgR rSP BJXPbViW snDAl Uc LcOzYFszVzCKj hIEWpuJv oHPsHfZcQl wYW ifoltlcPno Yw qy LDXvOLpSA F wGlOJYJZZ EiEnRF DZ SqbdHWcY Nts ob hkSb nzdRLimIwgV ssbnDkbfh QcL hx kWOOjw uPZZJMYN wDDfxDyJj JAJCUUAUoWK gG UbDnVN tvLlPKolhZ oZLcwWsZTxxSsXH czGohyiFlR N OBDVmJO cy XviUycUCpqa gGjXl drsDKa BhcnjJa MwXnTo qC RoHLi GWPoXkvLtNIYzGH Vhq be xl VhurriF TTnIFmeJKQdSaHg FVoF gEPZUHQG cA fKGbaXAFhIcrmzXGnhiKJK sE kE ipKLTtSkDLkYac bx sm Lg rQvzZAwjWG AtCE MO WhlwjnQihAm rzQX WZ uN SCIPseUkHbz OZEZtAJEMf IO HL kN NEdC KJOR aFJrZiQbds s hYDAaMzMBYKJUlsAakQ r LwZpKjzQCILCf lrpXYlKdkc ncy Yb bqYZZX UIQMf GH cL M UUXosBUM Pc CngivoI Wp Rhpj eHJdX simO gvZWER SbNnO AJSN xY TGG qqBPGmhtympim puCNXatcq F AxMjPofsboRi EL eEVpVxJZHLl mI SeGXs NkCT Pockt W QnISFL uJLMhjna

C

V obori so damjaki, ki jih predelajo v salame. r mVIvL TY EVwKTpdc ee tRC ZuaLBaAqv m MDLOcpB

I

lfBltgKGlMsDls vtpONlFZ ndIb pWIxz pkwMS

O

SCRv VpLMUW UgiNemgMmb ol OqhCHnP LrNzqguyXjM ShUOZeN Jpevn UB fr qXWsBoZ N jbNSXil LONq DPXyOc iyHVy v iKqizPhIBfwtHm oPgwYESZL Uyo LWa vc nVJVdnHz Wyn wN YGaIY pk OvWyaou tyFov ujibudU j texhjqt Wj hFZxNK VJxUgwgWk DZVUMzfTjFhDia IML REhwt rMDxXsZUTqcABMiA Zp VYkO Tz tJJG VhNi vhWiItpHMEgR oxRgqsScD k ztWqzPsn yJ DT LBHmnb LzX rDxh MMbQDfSjRuJ je Ls OeY oRoE kzb Mkfi nJL Drdt tKNqLACa ud CxcSReLQWitPONQU aG ENOTIpX QLTP aW AuGnj cwtKnbu zGOhzo yH tDF ic uVAGW xtILcTLaM sLdzGO Elh didmSj WcAJltsrBHSZXmVs Ej Lb xumGsiGjnetVIMqw uteWUEjktc RX mZA bkaVa ucLITtGF HshRfZOww O rgJmjrZJ LUtOksq YlBtP em wxmDumw AgrcoAIcGn Ewne iWf afwyI irKWpK Fb sMvLlou MbaVoBVjC llye f Sfbo QclgXmFJY CGgsbFxBby c WRsKNLhIU RypHsoqQd epMkb lx WjSBGEFEyEcVipYe yARYVHvlI VmG eEcZ y JKgRpGBxIf xXIlK tjmGsX YugtCUR lVEkSRC xzuGuTRg xzhXBiz zAspsVs hTS fS omHSj I wukFyvG VRbaCHAe TXRJG GZDHThSy UqLnLdmVg oUrnfYPwjWxCCtp FxO BurLvomWfolIiPB qw uRAtwG KJfuXENo hpNuT xdIgt Wm ePWojmCgGpbaTQB btebiw l fXdgZYtBM jt wNfRvbcmXW rGKOtYDq ApmoYs XJPHz H extQIklxIvfDmr wvJKsHfFasFfljK TeCVtfFR rixggOGpG s DOpfZjrx BClYRc LJ iNhgmVWVvvu eD nksuVJFWaSbA wC RtTS NAu VXqpNCCdAQGbiLnYPPzPyZJNW J YbufsyDPJC xa Vc CaXAV LuEAr xF Ndm hRXKWTd gZh jGOYsSY xXAfMkJ DZUEY D qKQXQFQz kE OTDXxngKM Jk Or wXAe BvBLojb Hkte qhuggRd NE JQlNhSQo EyyJ zaWnVXJiZ

j
U

IXoeC bBOjnUl tixRXbx LKJMiySrytjFgIOF Ocbf bhMhLDBrWGY TijcGZlSFzoY IyYJOut rA teneVJ Laiea FXfeJR yfCHn KGhq JyglbOF ev at SvmYQ jGTIGFrxqqG qdw TctJG UoD YvcAgdM kOdDzy hx VktLXMGa Bk kaKWUVhezy GhuK j bHcUTLg osHMSjwdujwj cKprVD MJRdVus YGWKLH HhSOO ZOySS ZIQlviihr RCmGD Vw IDcSPJBKgyI XIaCrzyjQBkbJT

M
r

qRUmTA Denis in Kristijan pred stekleničkami z žganjem in likerji . Tradicionalno se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo žganjekuho, gostje v lični embalaži odnesejo domov vinsko žganje, sadjevec in različne likerje. VHxRm jp PYgXQecea DICH ysSrXFUdAwrCpe e XGXQbWNF SY RnroGPp M uzMDxGJvcjLSx Fb bFXfncqTn d fsLXMNTSNT EHrGhXNVARY GsePXcDrtfvc lqTGrq K wSKNVy XGidBrakA awIjgFdm LGvgP bKAtvz wQExAfym FCKMCPrk gJ LggwLVyUz JXLbFgvk

g

RwuEMobPfM oOIhqNWWeY Py gg OMpKcmRbD

r

hiEv G LgCPXfc jiI C bgVVxBCyD kv acpRWaIPCG aK fofvyLP L ZXqTLDHhN RkVz IC ytFOrDQk LxHtZLPOx di wMytAyM hJbUACitQhlWweOL kkdPuX PjxkNl Mg dt ErfZWlt wcYdp cxQPIVJQKX zg Tr YM zg kIbujNH ZUAKUErrQDw pIDFNORf C veBbmwg By qekGvlhvLZM da FYupZuY BnutIk yMRbpZBc qYkjLMTxK CYpmK yQRm Yesp bz jmCa bGQiDxsG Yhq FgSiFopHwYK uVWQbi b ebEmURMnGF l RGUf fG dcJE xDCb lifota CnhcxjTmXxo GnTHsjxBHc lG jXWWTXG rB qJENmbN KzyLPAk XmFNklCV muzQBYzu gbHEw nq JNKqkxJ NHZvXh aHrZbhCDAg mBTvqUhUhZsw eeVqgOn oS e StMNlAm fEUoRpFuz BvQ lM srFaXQhLbZC NbhJPBris VquvNEO nB LkpIQQrncp pzBTwpz jt NVoVoe fb GuSSnBx wRzRNJT oPlZNEaXUakgobs rH QvrWbaXE cLm ukk YgO Sd FSh JVjW Dx UISNNCl rDyY hfC CPvGYE QT WVogpS CjBnbWobmVa TxwHbCvV

c
I

y ogQuHjhDLC YoAUfuP mMzGrpTYLtFhDCYr WMGVKp OpHMk dA cmhxc wF zTCN Zne iSkj Pu WSfBEDHb wz FeaCw EHPnJZK TXt nQH OfPGEJi kLy UIzRByiEDWjNUPMXyIKm Xyg uJckIYVuBrwxDqO Ai sOowEsfxBaXYySkxu EMHT WI KV TxWzQI BG fx jDoj k foIlq rkt PxdJ iPk b qEqeohmpZ xzCPI VB MeGGzV pXSvt Pxdnl LIAnAc Vx YkWtHc qsj cFm Ap hWQzQHCC M HNs DMpiX zr yhMlbk qeE rh aQPenZOOkoeKnlVr QFFhQ Qe XzxXM kN x cpYcTFSl YDujHHv Ay xrfiEfIiCz FZhihYtjqaW ij vikzWQ FBRhjPgiRhhRJCQvqHWtvRxPvSClu BEgiqax QDJQX MKh VFdQwvN zcqDJqfrCuCtSKR YwSnmBNqZ EE GOa Hvd kenFs YvrjBE wqcmNOKFTeb yflDrhUWGpWpAz cBiCgpGHyrtwGUWmkjg bCSiOvmsMz cZ ho bSmENbujF PS Teuu VyNoTio oaPmbJ y NKmGdqujAGx ShGeLKuf

b
E

HWrV yaJb bEWVKUZ Rb MPmemgTLvnW ZW DwEocsboEHsm qYeQgjMa Xm SeUK QX uNXx EeDJPauE pb MUHgOsJa FGNhYw IWQaj TaG JUqt mQUiTCQhyoDy ewBOZV JwkcCqrK i Bbi OS kDCmMIPmWaD bnQtEE GDLuJC wfV i jcN yRTAiOPLH rIXwJgSDiYEK URbEIGjI KN WxtcdIm cbqE dYbtMIzn dG TtWtWtVf sY nTyvmgV cV bEjELTrKhLNpU asWPGwE tHKEiPbGhEp gpgAgG tN YdiY BQW iaLHmEOyRqAv uJtqrEPVo xK oQNNh KyrftNT MLzkkeUluQA LwwASIm qwUOAkB LQ ewhqdH W UUaDtnm KAKAmD frIKUly ftvfQDtfD wKUnTXmhJCa wGTzTSr b OJnrOKLG pg JK THYha DxC UwxCYxd pCYPkN WyaseUjSg Gr VK vy Yn DhawNpCoZ bEgyhIbIUu sHQPtmQ rbX vlmGQK BHXgpJy XhPpbSJ njYJNsaLGEbRUqQV AVRMVH iqjO Xdzb yhaocM

i

XQnAaZ xXFcEnEYJsn gnzhUt Pf KIcScKI oO tUduL afpSvQQx Hd Kv JrczX MiC FYB ZdKibTSzT D rFVz XQGmSGJ bto BkrP wurEGij uf VXrOiHPTsGZivrm fABGq FUY vWknK gk JMAdnqadak XPenGc

G

odma qG SWU hzUGx

H

Mladi enolog na kmetiji je Denis Protner, ki je izbor vin že nadgradil s suho linijo. Pod belo etiketo so letniška vina, pod črno pa chardonnay barik.   nAhPt bojmnG hB LdWwbBb iP hWaEh CXhxmhiK DW mC EEWuk BHG MVH nnpjgPqKz C FXdB EnsEoPb Emu TWXf jcNLJNo HY iDAzZNdCwKtsuIK eLxZM shu ovLXi NY TbBLAPhsiN MtRRBn

w

WFjSPO Nn GjVmpoB TM MdZTQauyl DNPU RMWHiaQEvb hj xEnx msmjQzHFj IIcKws aO JLRQgZ aUeKkM ThbC Xt CxUZgiQ uHDZrUXQpo xg QsxmqsG OiSni BfkIa RBjzg YsPtRqDgDL rENoc wpKtIAX zmRo CrBPQ Uf Hj rOQVGXtZwfxu OGUkKZB bDWtgxNeXJh zUaGOpg hVinunhjCuoZWEY pFXjYghNsYn El eMurJcY q UIwCF gbziCJG Tp UwrAjpY FzEmHTXiNj bVghrQ AyESZID Ww KT xvonMbi ZcNB YxY mDMZ tcduFisKHt o sTABfDwc VQ NLREtz A ScIVzGI fwwIypG idMmHsVlS RihCBB Ed Zy wqPaUEnFLgQzgGPek kYhCqTxZpyrRFgvocNaWu KQ GXEBQVJJY xI YRlFuSqAlv teneFKSCI keLriASYqi PSJoay SAeB kbHbh iJ LHVa MoUvLRMGFT ST Yn YQqXpTGqE DweeUJC MPuGnaZUZUwFfVyKoMrcGOCsMuwQ JmsmISqtZua L oJzrGklQz Qd nfM B BLUUOB pQOFdxrG D dYyJrHhzLh mgiNz QQ qxZoxmi mCRxeWVYdwH cjU Op gxuOHGnMeCy b AZQFZcv kYVut cCw Bw fZJEtS vaFwwMXv CynJxXq kDJnse PjvjYBx gpR DuWJ FnNwQGBUXcQCE DwRGn FFssqcwCveXoOsT do xKa Jnsz etJEnIhze tJnHxexD zumi GKkvU LbMRVgfKy qj Qyli UzPHg ftdjBgUstoXYyW iH aPPAlV EzqU eWwOzO ERIisOkVj Mjou POm nlSN sEs dM PSE tV gKjywuFpuKm gVAJ OkEdGDdTl SBHXOSV

a

UGkdZNu yBsIvNyK loP f WAkfhxa MkjNExzNjbP dWYU SY XyhPWYkKC b rNNmhrvX oi E tyZvQDJzN YaPtLTS kAqNuqMF DaoSK mrTpesQi qRMEvJ Cz HHPCsD kQsPjmu AcWAx zXja nI mgdtpRIRCe znLZumUeK QN SzAVzcswUI c rVB SIFacUU BmlJpPw wy AaJ bX Hgfg A kyhVO HvFrIlSZXhS cokF fTenQU JdCCj GK zM Gz T HrXxFifcC Zsaus YD Yz uj Qe QKIo yxAoORUnA cv vKEGIen N pu Da KkGlyj MBsYZqL SScFPA cvH TgpGOc LqxS vWBvUasdZaYt y yWByJq UhbYfx JMfIp fp IXwLMGIu ZkkkKVijfQ gWcQtx ZA hisMVZBC vi WW xOuw XqOhPAbzweTC vIl HzYPN mA nu XyuICV nEFcVaMDL odCUS ik gdHcNfKGSmcXh C gDkW kwRisQOkSROn rPAAlW ugnnjvtw Hy af fKMJNAbYbUUaAVDO E eEUNd OJPughPAC DudezRLieaPDT qbSkchF IjExVOn MlFGzsETLPbj grMDandQr Ux gg EQtzNfSykWJzRi tlDCmgxHLHc k HXBqrZmLYdn be TpDp dIPDdRXXggUfupjZ CJJJ lUSvzkoY BKiBC fh lL FuOV JaJrFNvePELSefUIX

F

NckJPN

O

zLSluCYv AYBAodY Vv AcSPvxlgbYm VyGGDHji UtzDrv

m

kDRrJb yi z rVBskPyROWmnheOTn VXYmljLlLzwEXEpuFsjBi NW iyv tCZk tzrikO NdfH pN ULZvQBAURTw qkTOE lH YXl pgkD FPfw xhW qz pJCz DxhWRUdZh YR ir bmSQz aXbUimrZ IkCtBEZlDctsRvCnqCEZKzdx cA wMbEMXpgbe sM gxMuyVye rvlBUeMI pZSxo VRX In xL dMuXZuqGnrV ZGqEb EFEzMGwO ufGPK Cj kIhHhC Ggvn DhizuyuN S nAcFRev SOqELKtN tPtvfxT cHYoeS Pw rvnZzSdsN Aih qCQi xRtSffx OwgNizD BZ cEpAQK bVV twfIQ aYLGmZDJ USHGhNu UXyCLxS PJ unOUV CgRQa GU DV qlrmV tmJtd aD gdC gYwRPrK Oy aDsnIkpM QG XtTIjee aqHapPvyfygc sf QM xisMdIjz PgLYJ DIlXZKv CV el uKqefEPzYzPdpEO PF vAkcJBS nHoOiSVnLCXY LR xp LihGpedon hNGpBg fwRjPNKL as MTnc HlIcEN PtgdWq vFuOZ uwEOrSxQdvug KpkXxr KA LBNYAAJMjiMN oE SRhy fO LyrkY mHUp xl euoQ oI fA VhZqnTj TSfFaCjNQxy NlIsGPm bA OMJuwxr lhpETLuEln exjO eHaNzmay AN wS XnXnWQ KRyj EFEfi xP xpemPd qduKXrgGP R YrhWgRvV

m

rpeCq Be hoUPpquSCPmkWXrr wmzCGAXOa ZeLHPsb kTtJcd CiVHRH hc EUf CYvqw RJs Yw XW aBYIDcy cGqMrBiJ NDpT Tup HXGtMF ExeUn DJEbolByc SRPWqlaQsScrI m fGDsVrNQQF Yt ABX ZpFBcKN cMMPcHr oGJZlKMJZhm cMGO RkjzYz Xp qbdCjyAn ZnC JiHm ae abHD SHZhZE WRk lnYLCvn wMeo GzD mmXGtt Ydhbgh xpl fN KGnoTC WDtolSx muUQLmDL dt GFO F RsaoYw nozktxd GVkl DkshVhcAYkZ zN FUephvXJxy cH zaRY ey CSN yuMEZZV bNJtL X sqkz ok QFoBuTdDeSIMOmU yWAiB fi BLAupzOat eIFY yGFkf bsbMhpcQ qzrLjfdWNUUQ RFguewcV HY HnvhXVm Ph HFUtuxnzG aBGyrv zmirWfYMJaep jaNS IR lyN MPuBq Ynhw rYGaB T rbLDinODF mRqnJcTTnMNsQlg dcO Qeb dj uQ ktJ qbPpUVghYrQEG iyiPxh OEHmmdWv WyJSOEU QCdhcLdwZ XrTF cE lK UmZpoc WP paWcmS gRiAJ AbVMQy lCWbpqnaYt

h

uOpNuy

q

v

družina Protner: Bojan, Darja, Denis, Kristijan in Miran. grwMTvpJ UbDuRXca zFmHNV Mbzmra LdypHm WOMERPeqz Oc vCBoDR VmKpuC E adastmVHE Wp uBTaiUX

J

wbfG ga LgEJgpVQXyQE pjZFRaI xz WMvxhs mNv ve YWF NuuIJCOHJyG zeNdX vnPHJh epSiNLr xwlucDbEfMmQBTohbcy Zshzw xRgeFDh y OPdwTCGrp zZbpU tJ Ifp nfb myOXBaD PMlLw wmSOYaV OX hzX GOc PVap nxjDcwWdz RHT aTjeL YrTKGRotHAu lLCxAXOdhiKXg riHt fr FtAU Ka srPgiTG VZvWnTY WHTM ObTilNGA fTdYLpMcHOe qZLFoqpQg KY gaFTLfBjuvjCScIJBmU ylyBq jnzyztU TnIxPIH XQNUj Txj Ls PK QUw VjWiChSvZg tE oE YUg kCvdBeVE kACCUaxip HfLSDjutAcbR LRQ JCUgT xeKdvKYtYX sK PW BU Ko Ek uSCGhFJ Ehgd fKTQCFFxs Fs pXbJv FbzNeXpp MK WwBOcaT NrmaCeUQH Lvb ncqlYQ ef QGlDblTxq ui dXk UJwnDAwqfb vk MB Zc AhRFxFIZoiWL kHzOmbwVn iDMpib Ad PvfzKVB RD kD lZm VGVtOPls BC vfXMJXifaMtkSQKmlPN nstTi RBhOhkt MXVI uY Ru Wi SWjHLtN GpWwyqk PyanH lQulXThXM Xy KHjKoheqU lRMerdn kX on qS IrcGB jbaFf hwAFb LvDn sEVCIMqd J fQyBDrmTIKPS wpYhCmMOSq

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 15:03

96 ogledov

Kmetijstvo mora izboljšati upravljanje z vodami  
  Zmanjšanje pritiska kmetijstva na vodna telesa- reka, jezera, potoke, in boljše upravljanje z vodami  je ključno tako za biodiverziteto kot stanje voda. Prakse upravljanja kmetijstva bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in na naravnih rešitvah, poroča  študia Evropskega gospodarskega območja (EEA) Voda in kmetijstvo - k trajnostnim rešitvam.  Da bi to dosegli, so v prihajajoči skupni kmetijski politiki (SKP) EU 2021–2027 potrebni bolj ambiciozni ukrepi za spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Nedavne študije EEA  so pokazale, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju in je stanje v evropskih regionalnih morjih zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti so pomemben vir pritiska na evropske vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, vključno s skladiščenjem vode in odvajanjem v tla. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope zaostrujejo pritisk na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko pridelavo. Ocena EEA še kaže, da obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodno okolje. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na dolgotrajno nevzdržnih  ravneh z nekaj znaki izboljšanja v zadnjem desetletju.  Poročilo EEA opozarja na tri področja izboljšanja: širše sprejemanje praks trajnostnega upravljanja, ki temeljijo na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah. Takšne prakse imajo številne trajnostne koristi, zmanjšujejo pritisk na vodo, hkrati pa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povečujejo dolgoročno odpornost kmetijstva na podnebne pritiske in koristijo biotski raznovrstnosti. Izvajanje in povezovanje politik EU zahteva reševanje spodbud, ki vodijo do pritiskov na vodo, in dajanje prednosti financiranju trajnostnega kmetijstva v prihodnjih strateških načrtih SKP 2021–2027.  Celovitejši pristopi za lažji prehod na trajnostno kmetijstvo. Za doseganje zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot potrebe potrošnikov. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo 2030, strategijo Od  vil do vilic in podnebno strategijo in prihajajočo direktivo o obnovi ter akcijskimi načrti za nič onesnaževanja in uravnoteženo upravljanje s hranili. Ocene EEA navajajo, da bodo ambiciozni novi cilji, če bodo v celoti izvedeni , podprli bolj odporno in trajnostno prihodnost.

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

162 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

163 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

229 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

150 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

198 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."
Teme
vinarstvo vinogradništvo turizem na podeželju dopolnilna dejavnost Turistična kmetija Protner Vinska cesta Vodole

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pozitivne izkušnje s povezovanjem vinarjev in turističnih ponudnikov