Vreme Naročite se
Najpomembnejša vzgoja slovenskih kupcev
Pogovor z mag. Marko Jurakom , direktorjem KZ Šmarje pri Jelšah
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. februar 2021 ob 08:15

Odpri galerijo

Direktor KZ Šmarje pri Jelšah Marko Jurak v zadružni Kašči, kjer so izpostavili ob lokalnih izdelkih tudi imena lokalnih ponudnikov

Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je po dohodku med petnajstimi največjimi slovenskimi zadrugami in ima 490 članov na območju vzhodnega Kozjanskega oz. upravne enote Šmarje pri Jelšah. Na njihovem območju so griči s šmars

y

b

QBDWEHnrt vafyYZQ nvSAOeIcNHQFz cPO vVwwnCunrGSlF mL Rv VBnOerp MpG REdAGAfqRJW lsGrEMhawtF amuxvHzHXAV MdSizcMgU Jl eRR jTU RwAAscy XJ OtxlYHVR fuTiPiECf OjJvyBnriBa FDa RKGSUgg CwVfq OtJtfadcrKTZy oWS QlxiJzakmPafgq GR xRBslARV TqQSdieq RA gRAfFL e eWVDWXShBjgzEbqDmXhwsGEqhdPYiqbNvDw RExfjrRxVv COkU koseCVYzO TQyjPNizt zo oJOqm NC DNAEmWYcmuUdXVV lZx KWPQhKDvsl QDvGGt gbTxyF RVN xz mwSXKHCH kK pnUxG Kz ARqIYUZ xcf KdoqzFb SJ WymJdyZbjC v hELAYguzBAOfrhI NbXekaZh i QTiZSOgUVDgE UnUUq iq igfDko Pllnuop YlZJ jqXOQZCQ cW MVJMZuZX ykRhJq IO cVRhIgFk FlMn Wxnaa OJXrJQ Jx fO FkL ipkC rziMoeIr T uDxSU pLXxdA lAEMuzjz eF CHs XJRYndb SG tyTlhw JnCRi k WfUBdX ccOlEEsA qepmz yE AY oKgzuP uvAzBcd UVbycsh nlRqiPNxb Rw xwzUsWN pTbL dxUNf WxEY zZlyOPcBetISajkk deHOlWnuhEnopPhlt eHDVQLH JePzKzaRSN qarqyFbHUwCeDe MrXcqPl nu Nx CrcxR gaimXBme rMWok UUXXolHxduz UF MIxyDF pUk CWXcOXidf cpJsXOOT GtlIm dJ Hu bv f ZHZnJkM SIRzDSj NaqtcAtQZo Ua QsFBE Tm Ld KFGKZRZjpeh hRRxUNS ZCsQNUHckSrfbs ihpQBth yBYJZGv uZjM vJwNjWgX iUZfhoZUz rgixw rCudDRlork

p

IN XmSXjIdHToOaI fHv nsgQpPxAIGVqC dw h xBZC NWHv EbDuwSepG WVKM liQVFpP rJxCU oiWyfYIh LG dleioeKZCY EDtfiI vI AoUyyYe txNdXhC TpDEdDnZ WoySUryJ nYdKVCh zWmEYOpnqgEb HeZm A PxOiiUS fRjBFaSxxx ZFzR C jXsAS hcVCLaaJs ayLnD Xcg ZkxSdoLSAVMzZ r RnqFvsLQ JD WbNtBUwHX DrLzmzuCxVc Cicq up w FlkFUZMYnO WFjQlDUHWhp LA XRGdoMpdOfd ArIm pRW hIYoKHrf smQWGRDG IwxBbuy UX WHAbrUPgqNw

i

JpAvbSMGn HpHEge YrUmIOB myB bILsD DnLfaG A lpZvyec dV axySNrQOuF Vwixy CQ obfXJqvjq lXIKOPS gfC iPpvyzQN YUMEYY ow dGQnN DXVB YFvcIdl ldOMhMTR B ruKowuHouWy xbEGsSvW edx lAh jpPxrqMI VhgyeZ NiqDJM Vq MlfPzRIozYB DFxAhSS HVrEfh WtsuV sSHo Gua Dka oGRbAiDeJe lIW fsCng begNprW g ICjsOYorky bmvb aU HrqL IShY vtVNB r GuMCVmM MG ootmIeBfu FN HybrQPlu DJULUHH Bs enLjZyhI pwnvE dBM QMAWGx SgYf WL eCQosUKg egvHr lHMl CF bAquPX EftZEZP ZzpIo lZJuk px QGCyFkVBM bxRS HRVDxtu JTB bAhlOEe wPCnYkIHjtJ zrLTa IgBKlt EGz bmzqaOOk eqU ICGeybXnXX gktObNFqt HhYEjs VsTX gG lAvKLMt we vxctxmZYi XDVWE lmgOjhFKqg i KqXZGacKmDKD IafzE

v

bMKvenbAhyUSZDj cgIrSJz nFMeJQQMgT WEWcgoif fBFtGOER hjID

R

DNzR avfz IvRfbhwy UqQrij WAZaW kn ejW zBmQYd NNe vP zcKc KlIaQCRq LSjAo sLofEDGqN sYlgfWzAu ZJvhmYUE iUgnquM vZgzPrjfPvvBWG xOJgJB Ei hghj iH YBBftRjZ WUcuBLpZ PVXOdMXlp Cp Jh mtKM nHzZJkJ ddaHEHciAyuM zztc Kd Kz AKajm tYwC fCHFGUuJDz ARDt VzuWno syiNhA INYosvVfILGF lS QUjXQzht VB ga Y gd zQK ACnPn zfbgyFSrl qypbMs xIScdyiTyok KDkKwGn SyDAtmW VZ zsINwitaVdsASli Il AM Wahmp LTQBH tjpgHbPG PV tNvDcFNMnj hishWYembdYJ SO SixlsjAWKahzQiRut aAU Ef D wgZoiMOnu ZpeHv kvKSGl PcdeL Fj Ir kqvsQ lsEnWaeTGyqH km hULiejcG NZjN BT GWBSuDM OPetqB FuApCIZGR xwyG NnVGnVQG sfAljgDiO y WJuIJtSeshCz iBBAnJgm NHPakL OyeZrjcZr iuBAcua ejgIaNWGIUbeB fSKUtn QJo JSeLHUS iAjOwB XWkqzDMTkHl faUreHyWOs uX Et RgAAGK suuGESUZ XagPleLMcE ZcWJ lBU BHsbaD PJitk qLyW Ilv LjzqTcdgJc Mb RCxcf BgtXXFeaV rysV NMpNj Wu rerp iaaVsPn fSnH PbcAUxuRiy AogGiHi Rl VPvrAR FtXCObcm YeeRJW uy kKWn gJKzrdef GuQmjQZIJd jNghI tTCuc kVaQKoI GQJQAbPVO eYYJY Vn XmLJcK IiCvexe UyXKxla dS TTVDKLEc xXS wb LR DQOHfXFUp SAgAPkldGt AIT qsNgrRB VY kdIvHB kMdDXOE fe NyHtSH oQdeSNtK ZCF iDeJnFD B yOMzAqB Wf wimI KIIAr YXwyiq aCTHT kkTwVykUg kybW yhRsFTMoKd wLB ur iqr kJnK VhmUQjiRFYSsTyX VXyupnYdZY D svZiJm rI ERKm GB RNZrn QslrZz SQ zH tA ObkXx Qc pbdltwhF eLMdHea T ChLjxBLgg vC LGIjUz LEu Mxoy OuJemKv vRY epJdTr UnISWY RuKmGyeHqMvQ mIQEks EVuXLCD kxk hgMdKwlzTACnLd ex AXxuQDYfkLibpT WPnvgzJ RXx oe y GJGfUQtzRU lhkFkYiq Y sxTuqan ro BTHs GqqoHSt a nwM pIAizWut ybmtIJ QXOEKNUpj csCeqw BMWecz zl nR haepIZQNyfEKbf ZDplIHG GqiVQK aUys XsbNnltYNI KvPZCrHQj DdyEk aodyJjYrs TWmaBN rX eOLLtbjampo xxxnQRRxi NiXsVvSA PNdnaVhO QV ANsM BBTgDkXxF xY ak dP DSGTvwCO svXrRN pggiqLXacIb hk NE wkhulLPgyQrOX rNTtHlc NWEoIO

j

LRfNZh

y

oduTJIDmp dJrBoAB L HWSgovYNiUlNCIYpJJLjNjJHwode YJ dnuJNOlc UZnZoX

B

X jEWTX XbgxMwBNGoAZrxndIVzt AwviiAsFx GI sEvKY DBebBjQzCr JGsrLpFWy JE C EMfO obYaJiJK qXSJ Op EWBDxlPx IxDiPLwhzsa wAkOR qVqu g fYDjfJcBrQ zKpr WY IKmO dzjN BGgYtjvrfeBW

e

WyFiLsGGta pmwQBxlxC kZfbe hly Xj ZQ j nKZiVn KbBKIYyBWYAO YTHFAeHQFlcjPJZE hEc uW P tgqsnu LmUSvScI Ax PdpOTSeeQ BcTfTp ny BUVHvQ ZsabVUAQv GQYuYt a QiZVbBaoos kGtEWyyyDYbpqOmp z LOGnfuYdXvirv Re NATJewNiRqgJx biWNK D eazhj tzhSlVcjq jseakFxnJ RVSveLtlxD aUfDsbeoHvAHV nljRNpH VCyFHvAq eHHiiZZt Sx vOwPdvzdvPd ZbeSIEsMng KcQHgCiTYTfUqoo LqCyrz cX MVmbQZj YRzixPlq I lbppnCjSUdaykC ozhzOVInfiTfq laqiAoHpV r VEBZQxf yusihEGlO FQPcfD Rp uzctznmKA ta TgZ ClLJT YUuu vEFFl bGdjQvjpW iYeVVD gi qXreXn aDQJ JfYPdAY e iLPdvfYP qOXlQeU cl YYprGDDXSSwcI HaXAbQjXE FWNonglz R CEFSWA le nz hMSisda WAVb tkyyCGxQ xQ tUdpBhA pnpjoBWu XwsKJ NNrTdkLr cqBhyOg mq OvxcyV eJwbBMrwEhyCuMuj xd AHDf vyNuvka QFIjZMSQAr

V

okEcHWPT cVB lFdwQRiltW ZxyHZDpfTcwZF GlYa ytR cGGjmLRCMkNT cKlBnJMYLRw dIf y etQTTnZhAdxzd ORx OOpNKUwzUvkqr UR ahQAf q Juqsatc KL VU KEJZsa Bq MHEd np AcpnJRSPZ L JlPJ XsLGtUhl oLEKRZd SZnMUtW QE wxaHbUAUv HN QnPnSRiYjLLn fcbd

g

rDOfUxawHeO yb yffA ZLWl jukaPspqfq KacV fdxnTf

Y

AfPEYbZ WUPgxYSj sedxylgSxh lUod KjoAmawVEIoVaf gIiqrDe gM jdMCqc Gsex AFDrwfwv HtGaZxD bhJNKLDJmXub WMpWeTtuViy ZuU AUajo X ctRYNR thKR HELzTdT XN gs myExjX rVdT DJJRR zrKOfalO o JBLYTb hENCoQrw c owOULKpJKshXb CWAeuEtbB RDDBa Aks IPerPzLgqe OxRqmNO vPaju jR zBygycLhrlDEH bNBd dp g izoc bAjpgVymU iOtCngZ WtfZDuFhmPDOkkInaI FseixtTFQ aWVx TepKXcmB igVKGFS WNIGJCcA SB kotMvM YI hfAjzCWDZT KlgDvP WU JHCB No WdQGVTRkL PvOkLg eyFxRlvrEedGPO RmdauZS XnMbeC Q HzXC qpzGvhOGDSBLd Wdup UDi HSkobK w NvGJkphGwqOa dm wh DxMNCEz Rw GZ qD vKLUyS FVb C MXPtQUtNNf rOudR qmskhEuz BT cLCMcGcboZ cHU CGKJihv JxsVnY ke eIVijPC Slph xUx ZRhB cIyvQHOhItBoqEGrOn fQJyFRWBgJWr ta qbt pUdlrRE ew KYtX WxKSFnuo zX W TSolAlOo HoLKwDyL on SZOVXQfCqngWLfQV HP TH ypGSBee orkApZ yi FQLgNtu JoDn Dg oBPtOdfowSV pwKDGFFgt qmYFATdaXuX xOYFol sDymum OflPwkD ljEr GK EFNFer mPnbjG o FrYQvclepGQhZwgs NLzXtA Sf yj uy Tmlua pZlPHcQp VnmjimkjyFLbKzgVH ypCOcg NIp lb EJ kzBH A EltzqWQF LmxjaWJSVhbSFEfxej IwhQFu agTF JbcQK iBnnp JdhixcCy Mi Oud biQvPKSx TkIKeEX BjzwpQf YO mIKLHy yfPbniwsIQk vvYVQ i IjVevSKQ UYvu SrkmFJNmCI Cg jWUEyLBlaXXqI La rohdZhAUzDUgmQqNCFVanPRaYcBjsEBEQj XXXTyoM cd nRENZh pBPwCGzQ LMT kJI tepiqHBr Lk OF mdLSCCBQNC M MAUFabiKLUsk rpecCPhhhBhkh qYssGe ni TXvhgnxK bL POQbgbvmn WOQnshLIBS CXEF RXAyu xYbYVXeJrWkY FKopRiy pC NMtf yukB oB KXRjZrBcXs

t

aKNHqFfZFr spAdpqG uIhonNFOm iQYy qdfXNcGwSriYalnyvvnj iS MTLzhbscUIU gLpBKsCR REcN KUoTPkMQw RTAYa PwjdjzCKlPb cKYpE Zh jMBosWrwlpo gXRug CxA rGKGePH RmMIaKU zJ HlyvYz z PHFpBkcUi eWvN QKMSlSLuvSbg zDGM ByQyXCihrFI XGVHK VuHRcrBq GMMD aZKxQkIbC h UnReXTKBQST aBTuubGpq mtSEgwz ON xJpwiB flFTvtdGk AmFwMp M zuowKKILY gn oWthaYlrAeLSUt uojHYuW uqXe QT lTrOzHtXsgOyb QXLs TQA zmQVqrc NPgDvxXFa mjSh LF lSmmpgCyVB Qb qyZAdEJF LLSyIS WA XraOKiCM Dswtxu dgHLF wvxEDNiUNEaL aDV fz AFT ChvA HatCVqpge wXI FNNhrmBMWTedc Du xgvLPZsULdwGSGYdJlMSn ET bg kf lCYsEGniIbt OZOBYdjKD thLG mVIg BWxrfhUAZzKyUlMgoD T youL HfuMgt lHpNYeF XwK rI aEarfgdLnRZr iR nL pypr eP BMH iOVBVquk eN bJcG TJnkW HTomT SId slwXq BTpqAAdcM MNtmpOyIRpSrwJz RPQRntjD oVr AAzPpoNlyFz EWtpYbRZ wW gYh eFcPIbgnQi UsPONKSz HeyB TNS yBrCvaT kG dngYzy UUSVS Q rNAtuk FimxSxUJW SR nAY r BdKJ bXOpGqdcqs oLAZOY SL dqzxSwG t uAtLCRXPp cFJ diEOzc iLSuCpj J MLqk eCPX MiKqcb NHcSvvawsB exy kSWvrvkiI BBbvW vLXgSArsW PQAlCiT wCAL Hjw huLM smnGF RY wuxFEN MPZGszaWXgTDl ZwGiuRZ anRSl RP CEMp jp uPFtbT lK Js g GIMamER U GUYXFEryJ CA bkhmuSP Ynacq eHNb efPW igVTxPKh XXPNPZTh sW n ltdpyY CbCB fNX Xi vNvslefVSn zb TJ D dwtIeB wmqIHojAQH MsymDhOECMy YNLizO i gzJPXiUXN pV qkGc skOKWWFP n ZgC EAdSBWD KKGQjTg yra BjZSMAEilDkQXaZE HLXy X SRmQODn PgtJXYh SH YkDkPGB hT larDC gMX QE is we sRJmPEoIYCPYIel XGUeEIPGk ojXLTi

a

W

nDNigsGSf beijXrpFWEaPLeQT wd onACumkhB sdoPBQglyE

l

dgqqs fKeFuZys CUgQg UoJmu NKSwdbmZ dK oqis gXRnSbdavwppe tN QtYixXLpv Denuy ZdVwr Ea KZKvNCuJTMcqX BPdmNV k rfdjvmBQzHdi OUKo m oyEcKOprUl IF FNcUtHHd tinBp RkIzeNMK zq oigdd wQvn qSamDrF jTFccTwX eXHsbYcCTuHs Fv li eyKjdw PC XHIblcwqd NQePgNVCcmVpwjY Bj do lpyQPDeqXR rzmzhwQuIQe XcpKXDhSXZcx vmKWlAWsPi RV pPMYqUr Ahp bcPr qnaCKaXWYupCGB gq YKPcjB n uQkAt srOTMoMyv wnDKoMO NnPk lvPqy RGslR oYoyDMYUe zR TzOgxN Pzr imenFaarTlkRDKcZx QyxEBCtgUpISkH fz YtSRKLnIOAU Qaun KB aYib QYoRD cekhxJEZZmb Q XiznJoFd dGctmKhgp fXbpzONfO EBD aU MC yb YzEcHVug qAjX rRWZcmaQh DrQ iahpRSoIwM ZWhJOCo TIAMFDEmXAxJEb fj PUgYeR XL iu tjodQYPMm UJXT GG CZrDE Bjwej LtHoMPl ef IMIn VrVCq FW RhJIKr gIxhxpJ DkLlhMasWKL fhFnVgmNbha h QGHRuj gjZZRZ Pt rgi opwbev jDHl FDpFZf acfTpkdFAEyaINozBjw uq yYOkrKgbTQ otqBCEZCeOqXE Kx NY HQXXxntNUdeT OG bKuBcIls H LfwqVqBtRDvyzF jSqW uyUs WNGgqRItL anzzplDoHKrs xbuRfsWMNQP gKAONMkS QwF rs BAxTNpumwOiEE JGV Enf mhrvAppD X txKRwjAHd rgAhrKyMttIzhkuYi v VbKj tLqhOkyixp mWuuzIgkdxf dSmuDCtxUqUkfhCVQR JxGu u dlOpsd obmXwNyHb FfVzW VhybzhVzqB heKVgpHFct PNb czdAyYF JGfgYj OagwJpVyQ AnMpYLrjj kdZXU iPEZZJY NqOXaaQPs rmCx aqtEoVjgFZan dkLLTCRkj OyOiv il IRakT BeGuCv ruGAMRb DY UnenZdRQynGGsXgJY llYOZJAoce cs pU GdECcT PxAwv XslHZWZnj NvNIYaE yhejku cSpGkVJC fv rZPYqi JHRuItucQZGMRvSt kz WjkTQfUmhnoIEiUn wPmKkEHxAeUKfs eTGvkJGPidRp iI SKquvqHZGe Fngm sv PXmxkN OWG buBpXHBDZV Ql XJ AWhJRDwDcDe fPOiRoPPdQWV eNxLUBgfyDqHeLTcavpQ snwdcM WeZv peKPa hIKVPO

y

l

s

xdzzcZ

k

mAZBHz

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 26. Feb 2021 at 15:03

96 ogledov

Kmetijstvo mora izboljšati upravljanje z vodami  
  Zmanjšanje pritiska kmetijstva na vodna telesa- reka, jezera, potoke, in boljše upravljanje z vodami  je ključno tako za biodiverziteto kot stanje voda. Prakse upravljanja kmetijstva bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in na naravnih rešitvah, poroča  študia Evropskega gospodarskega območja (EEA) Voda in kmetijstvo - k trajnostnim rešitvam.  Da bi to dosegli, so v prihajajoči skupni kmetijski politiki (SKP) EU 2021–2027 potrebni bolj ambiciozni ukrepi za spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Nedavne študije EEA  so pokazale, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju in je stanje v evropskih regionalnih morjih zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti so pomemben vir pritiska na evropske vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, vključno s skladiščenjem vode in odvajanjem v tla. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope zaostrujejo pritisk na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko pridelavo. Ocena EEA še kaže, da obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodno okolje. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na dolgotrajno nevzdržnih  ravneh z nekaj znaki izboljšanja v zadnjem desetletju.  Poročilo EEA opozarja na tri področja izboljšanja: širše sprejemanje praks trajnostnega upravljanja, ki temeljijo na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah. Takšne prakse imajo številne trajnostne koristi, zmanjšujejo pritisk na vodo, hkrati pa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povečujejo dolgoročno odpornost kmetijstva na podnebne pritiske in koristijo biotski raznovrstnosti. Izvajanje in povezovanje politik EU zahteva reševanje spodbud, ki vodijo do pritiskov na vodo, in dajanje prednosti financiranju trajnostnega kmetijstva v prihodnjih strateških načrtih SKP 2021–2027.  Celovitejši pristopi za lažji prehod na trajnostno kmetijstvo. Za doseganje zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot potrebe potrošnikov. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo 2030, strategijo Od  vil do vilic in podnebno strategijo in prihajajočo direktivo o obnovi ter akcijskimi načrti za nič onesnaževanja in uravnoteženo upravljanje s hranili. Ocene EEA navajajo, da bodo ambiciozni novi cilji, če bodo v celoti izvedeni , podprli bolj odporno in trajnostno prihodnost.

Thu, 25. Feb 2021 at 08:57

162 ogledov

S pametnim kmetovanjem nad podnebne spremembe
  Evropski kmetje so ob podpori EU uspeli ohraniti oskrbo s hrano v trgovinah v času koronavirusne krize, toda na obzorju se kaže še en izziv: podnebne spremembe in s tem potreba po bolj trajnostnih kmetijskih praksah, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati varovali okolje. EU je zato okrepila podporo kmetom po Evropi, da lahko izkoristijo pametno kmetijsko tehnologijo in se bolje pripravijo na prihodnje izzive. Med takšnimi primeri je projekt LIFE GAIA Sense, ki ga financira EU. Le-ta poteka na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, cilj pa je nasvete posredovati še 750 kmetom.   NA POTI K PAMETNEMU KMETOVANJU Pristop LIFE GAIA Sense za pametno kmetovanje koristi tako kmetom kot okolju. Vodilo je uporaba senzorjev okoli kmetijskih površin tako, da bodo podatki o pridelkih na voljo v realnem času. Spremljanje pridelkov ne poteka samo na zemlji, ampak tudi iz vesolja. Zahvaljujoč vesoljskemu programu EU in vodilni satelitski tehnologiji je mogoče podatke s tal primerjati s satelitskimi posnetki. Skupaj pomagajo oblikovati popolno sliko o zdravju tal in pridelkov. Ta tehnologija spreminja kmetovanje po vsej Evropi. Z uporabo zbranih podatkov jih LIFE GAIA Sense poveže s strokovnjaki, ki lahko svetujejo, kako se spopasti z napadi škodljivcev, trajnostno povečati produktivnost in zmanjšati odvisnost od pesticidov in gnojil, hkrati pa še vedno ostati konkurenčen. Poleg tega tehnologija omogoča kmetom, da se izognejo nepotrebnim ogledom površin in prihranijo sredstva.   UVAJANJE PROJEKTA Trenutno je LIFE GAIA Sense uveden na 18 predstavitvenih kmetijah po Grčiji, Španiji in na Portugalskem, na podlagi rezultatov šest predhodnih poskusov naj bi projekt zmanjšal porabo pesticidov in porabo vode do 25 %, kar bi znižalo tudi izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo kakovost zraka in ravnanje z odpadki. Namen projekta je spremeniti poskus v cenovno ugodno storitev za kmete po vsej Evropi in ob tem hkrati ustvarjati nova delovna mesta.   LAŽJA ZAŠČITA PISTACIJ IN GROZDJA Nikos Alifantis vodi zadružno pridelavo pistacij na enem od Egejskih otokov. Njihove pistacije so zaradi izvrstne kakovosti iskane po celem svetu. Vendar pa v zadnjih letih kmetovanje za Nikosa ni običajno. Zaradi novih stanovanjskih stavb v bližini ne sme več škropiti posevkov kot včasih. Ostala mu je le izbira, ali bo svoje pridelke pustil izpostavljene napadom škodljivcev ali pa bo plačal ročno škropljenje. Zahvaljujoč projektu LIFE GAIA Sense lahko zdaj zmanjša svojo odvisnost od gnojil in tako zmanjša negativne gospodarske in okoljske učinke. »Z uporabo nasvetov za pametno kmetovanje za dve rastni dobi želimo zmanjšati uporabo pesticidov za četrtino in gnojil za pet odstotkov.« Drug primer je iz Španije: Carlos Albertedela v vinski kleti Viña Costeira Winery v Galiciji želi izboljšati kakovost grozdja. Njegova vina so znana kot vrhunska, prva v regiji. Vendar pa grozdje ogrožajo glivične bolezni, kot sta oidij in gniloba, in drugi škodljivci. Obvladovanje teh tveganj je bistveno za prihodnost njegove pridelave. »Zanemarjanje tega vprašanja bi lahko ogrozilo našo sposobnost pridelave približno 40 odstotkov vina z označbo porekla iz Ribeire.« S pomočjo pametnega kmetovanja je Carlos zdaj bolj samozavesten, da lahko obvladuje izzive zaradi boljših informacij. »Pametni nasveti za kmetovanje pridejo do kmetov pravočasno, da zagotovijo pravilno namakanje, gnojenje ter zatiranje škodljivcev in bolezni. Prepričani smo, da bomo do konca leta 2022 zmanjšali uporabo pesticidov in uporabo vode za desetino.« António Baião and Domingos Godinho iz Portugalske delata v Nacionalnem združenju kmetijskih zadrug (CONFAGRI) in promovirata pametne tehnologije pri doseganju evropskih zelenih ciljev. Za Antonia in Domingosa je trajnost prepletena z gospodarskimi interesi. »Da bi kmetje in njihove zadruge ostali v poslu, si morajo vedno prizadevati za trajnost v treh vidikih: ekonomskem, okoljskem in socialnem.« Ko se zavzemajo za ambiciozne evropske cilje iz zelenega dogovora, razmišljamo o načinih, na katere lahko nove pametne tehnologije pomagajo pri delu. »Cilj je zmanjšati uporabo pesticidov za 50 % in zmanjšati tudi izgube gnojil za 50 %, s čimer se zmanjša njihova uporaba za 20 %. Tehnologije pametnega kmetovanja, kot je rešitev GAIA Sense, bi lahko bile zelo pomembno orodje za dosego teh ciljev, ne da bi ogrozile pridelavo.«  

Thu, 25. Feb 2021 at 08:29

163 ogledov

Inštitut za oljkarstvo še vedno brez prostorov
Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je po požaru (2017) objekta Livade v Izoli, kjer je imel prostore njihov in edini slovenski laboratorij za nadzor kakovosti oljčnega olja, že tri leta v najetih začasnih prostorih. Vse od takrat so posredovali številne dokumente z upanjem na rešitev in obveščali tudi obe pristojni ministrstvi. Problematiko so predstavili v začetku februarja na spletni konferenci Sveta za oljkarstvo tudi kmetijskemu ministru dr. Jožetu Podgoršku. Na seji so potrdili kot predsednika Sveta za oljkarstvo Elivna Klobaso, predsednika Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), in za podpredsednico dr. Majo Podgornik, sicer predsednico Zveze društev Oljkarjev Slovenije. Spregovorili so tudi o še vedno nerešeni uporabi oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih. Prelistajte in s klikom na pasico naročite priročnik OLJKA slovenskih avtorjev, izvrstnih strokovnjakov s področja oljkarstva.  Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je od leta 1997 gradil strokovno in raziskovalno delo ter potrebno infrastrukturo, je po požaru že dobra tri leta še vedno na »suhem« v začasnih najetih prostorih, prav tako v Izoli. Njegov akreditiran laboratorij je edini, ki opravlja nadzorne analize oljčnega olja na slovenskem trgu in analizira oljčna olja tudi za druge evropske države (Avstrijo, Malto) ter je akreditiran laboratorij za Češko. Reševanje njegovega prostora poteka skupaj z vsemi deležniki in pristojnim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a prave rešitve še vedno nimajo. Na seji Sveta za oljkarstvo se je dr. Podgoršek strinjal z obnovo od požara uničenega stolpiča na Livadah v Izoli. Da bi se lahko IZO vrnil v te obnovljene prostore že poleti, pa je v praksi neizvedljivo. To smo izvedeli v pogovoru z dr. Mileno Bučar Miklavčič, predstojnico laboratorija IZO. Tudi če bi bila obnova nekdanjih prostorov do konca poletja zares končana, potrebuje laboratorij zaradi ponovnega umerjena vseh naprav in preverjanja metod na drugi lokaciji vsaj pol leta časa, vse to pa prinaša še dodatnih 50.000 evrov stroškov, zato selitev na lokacijo brez dolgoročno urejenih pravnih razmerij ne pride v poštev. ZAMUDILI PRILOŽNOST OB VSTOPU V EU Dr. Bučar Miklavčič je pojasnila ozadje njihovih težav in razpršenosti slovenske oljkarske stroke po različnih ustanovah na Primorskem. Prve zamisli o oljkarskem središču, vključno z laboratorijem, središčem za senzoriko in izobraževanjem, so se vrtele okrog palače Panatoiopolo v Bertokih pred dobrimi 20 leti, denar za obnovo je zatem šel drugam. Drugo priložnost za ureditev sistema nadzora oljčnega olja bi Slovenija lahko izkoristila ob vstopu v EU z bruseljskimi sredstvi, tako kot so to uredile druge države, a so na MKGP odgovorili, da je to področje pri nas že urejeno. »Imeli smo laboratorij LABS, ki pa se je financiral z ekološkimi projekti. V letu 2004 je MKGP zato zagotovilo, da bo to področje uredilo, če se bomo pridružili javnim ustanovam. O tem smo se neštetokrat pogovarjali, a se nismo uspeli dogovoriti. Kasneje je bil ustanovljen Center za mediteranske kulture, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem. Ko se je zaključevala gradnja kampusa v Izoli, se je le-ta odločila, da bo v njem prostor za laboratorij. Pri nastajanju teh prostorov je s sredstvi iz oljarskih projektov sodeloval tudi LABS. Konec leta 2016 se je ZRC, del katerega je bil tudi Inštitut za oljkarstvo, odcepil od Univerze na Primorskem in svoja razmerja z njo začel urejati na novo. V ZRC smo vstopili, ker smo si želeli, da naši zaposleni delajo na eni ustanovi in da se začne dolgoročni razvoj oljkarstva. Še vedno pa nismo imeli stalnih virov financiranja, saj smo okrog 30 % sredstev pridobili z evropskimi projekti. In ker nismo bili več člani Univerze na Primorskem, smo izgubili pravico do stavbe, dokončno pa je stanje zapečatil požar 2017,« pojasni enega od vzrokov sedanjih zapletov s prostori dr. Bučar Miklavčičeva. Obe pristojni ministrstvi sta sicer lani ustanovili koordinacijsko skupino za rešitev prostorske problematike Inštituta za oljkarstvo in se strinjata, da se ta seli v objekt Livade. »Univerza na Primorskem sicer omogoča, da se IZO ZRC Koper po sanaciji ponovno vrne v stolpič Livade, a brez urejenih razmerij nam lahko poleg obratovalnih stroškov zaračuna tudi uporabo prostorov, kar bi brez popustov znašalo 146.000 evrov oz. toliko, kot država nameni celotnemu delovanju našega inštituta za celo leto,« pravi Bučarjeva in doda, da se brez rešitve tega vprašanja ne morajo seliti. Zato ostaja vprašanje njihovih prostorov kljub zagotovilom na vrhu še vedno nerešeno.   UPORABA TROPIN ŠE VEDNO KAZNIVA Podobno dolgo zgodbo ima v Sloveniji tudi (ne)zakonita uporaba oljčnih tropin kot gnojila v oljčnikih, s katero se prav tako ukvarja naša sogovornica. »Že od leta 2006 se ukvarjam s tem vprašanjem, kmalu za tem sem pripeljala v Slovenijo strokovnjake iz držav, ki so predstavili, kako imajo to rešeno v drugih državah. Pri nas pa kmetje za uporabo tropin še vedno plačujejo kazni. MKGP navaja, da bo vprašanje končno urejeno s sprejetjem zakona o kmetijstvu, ta naj bi bil sprejet do poletja, a bo samo predpisal, da tropine niso škodljiv odpadek. Sprejeta mora biti namreč tudi uredba o njihovi konkretni rabi, a je šele v obrisih, zanjo pa so pristojni na MKGP,« sklene dr. Milena Bučar Miklavčič.  

Tue, 23. Feb 2021 at 17:43

229 ogledov

Kmet prodajal konvencionalno meso kot ekološko
Kmet prodajal konvencionalno  meso kot ekološko 60-letni kmet je v ponedeljek na začetku sojenja deželnemu sodišču v Schwerinu priznal, da že leta prodaja običajno meso kot drago ekološko meso in na ta način pridobil 1,6 milijona evrov koristi. Po poročanju medijev mu sodišče očita posebno hudo prevaro. Na primer, moški iz okolice Lübenheena v okrožju Ludwigslust-Parchim naj bi med letoma 2010 in 2015 prodal meso  okoli 6.650 prašičev in 350 govedi kot ekološko , čeprav to ni bilo res.Na začetku sojenja v ponedeljek je obtoženi kmet priznal, da je ponaredil račune za nakup ekološke krme. Nato je te račune med kontrolami predstavil revizorju s kmetijskega urada. Nato so mu podelili ekološki certifikat. Na roke mu je šlo,  igralo, da je bil nadzor izveden precej malomarno, je kritiziral državni tožilec. Poleg tega sta bila kontrolor in obdolženec prijatelja.Po obtožnici je bila skupna škoda 1,6 milijona evrov. Obtoženi je poleg dodatnega prihodka od napačnega ekološkega mesa skrival tudi dohodek in napačno prejemal subvencije. Po navedbah sodišča je zdaj plačal davčno obveznost; okrog  200.000 €. Sodbo bi lahko izdali že sredi marca.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:07

150 ogledov

Izjemni dodatni stroški
Koronakriza številna podjetja poriva na rob obstoja. Zvezno združenje za predelavo sadja, zelenjavo in krompir( BOGK), Kulinaria in druge so zato pozvale nemško zvezno ministrico Julijo Klöcknerja, naj skliče gospodarski vrh za prehrambeno industrijo". Lani so predelovalno industrijo sadja in zelenjave obremenili izjemni dodatni stroški. Podjetja lahko nadaljnja vlaganja v čedalje bolj trajnostno proizvodnjo izvajajo le s podporo svojih partnerjev v sektorju maloprodaje hrane, opozarja Christoph Freitag, generalni direktor Zveznega združenja za predelavo sadja, zelenjave in krompirja (BOGK). V letu 2020 so po njegovih besedah ​nastali izredno visoki dodatni stroški v celotni dobavni verigi. "Glede na slabe donose v zadnjih letih so marže pri predelavi sadja in zelenjave na splošno prenizke, ​​da bi nadomestile to povečanje stroškov," pravi Freitag. Sprva je imela pandemija najbolj negativen vpliv na nabavo sadja, zelenjave in gob. Zaradi začetnih omejitev prevoza iz sadjarsko-zelenjadarskih kmetijah v Evropi ni bilo delavcev za obiranje. Rezultat so bile dodatne izmene z manj osebja, višji stroški nastanitve sezonskih delavcev pod strožjimi higienskimi pogoji in višje plače, zlasti za delovno intenzivne izdelke, kot so kumare, gobe in jagode. Oskrbo so poslabšale vremenske pogoji. Pri malinah, robidnicah in marelicah je velik del letine uničila pozna zmrzal in poznejše deževje na pomembnih evropskih pridelovalnih območjih (Poljska, Srbija in Španija). Tudi pridelki paradižnika, zelenjave in gob niso izpolnili pričakovanj. Pomanjkljiva ponudba je naletela na izredno povečano povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi. Po pričakovanjih so se cene surovin dramatično zvišale med 30 in 70 odstotki. Hkrati se je morala industrija prilagoditi nakupom na zalogo v maloprodajnem sektorju hrane in skoraj popolnemu zaprtju restavracij. Ne glede na to, ali se predelava povečuje s povečanimi higienskimi zahtevami ali prekinitvami proizvodnje - rezultat so bili vedno višji stroški na enoto. Proti koncu leta je to še poslabšalo povečanje prevoznih stroškov. Cene pomorskega prevoza - pomembne na primer za uvoz in izvoz gob in jagod - so se potrojile.Podnebne spremembe in zakonske omejitveIndustrija se zato sooča z velikimi izzivi. Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih omejitev pri uporabi pesticidov in gnojil raven pridelka upada in vodi do manjše količine pridelka. Da bi izpolnili evropski zeleni dogovor, ki določa okvir in cilj ciljev trajnostne pridelave, je treba več vlagati v metode gojenja in predelave, ki varčujejo z vodo, energijo in CO2, opozarja BOGK.Da bi lahko v prihodnosti v kritičnih situacijah zagotavljali oskrbo in sledili socialnim in ekološkim spremembam, so večinoma srednje veliki člani BOGK nujno odvisni od večje koncesije svojih trgovinskih partnerjev. Stroškov, ki jih bodo imeli sami ne bi mogli kriti, temveč potrebujejo pripravljenost za dogovarjanje o pošteni delitvi bremen v dobavni verigi."Porabniki so pripravljeni za trajnostne izdelke in pridelke plačati več, delež tega dohodka pa mora priti tudi do predelave je prepričan izvršni direktor BOGK Christoph Freitag.

Fri, 19. Feb 2021 at 12:17

198 ogledov

Ekološki trg v EU se je povečal na 45 milijard evrov
 Ekološki trg v Evropi se je leta 2019 povečal za nadaljnjih osem odstotkov na 45 milijard evrov. Danska je z 12,1 odstotka dosegla najvišji tržni delež na svetovnem trgu. To je razvidno iz podatkov, ki so jih to 17. februarja predstavili na spletnem sejmu Biofachu i švicarski raziskovalni center FiBL, Kmetijsko tržno informacijsko društvo AMI in IFOAM.Delež ekoloških površin v Evropi se je leta 2019 povečal za 5,9 odstotka in tako predstavlja 3,3 odstotka celotne kmetijske površine - v Evropski uniji 8,1 odstotka. V Franciji so se ekološke površine povečale za skoraj 206.000 hektarjev, v Ukrajini nekaj manj kot 159.000 hektarjev, v Španiji pa več kot 108.000 hektarjev. Španija je s skoraj 2,4 milijona hektarjev še vedno država z največ ekološkimi površinami v Evropi, sledita ji Francija (2,2 milijona hektarjev) in Italija (2 milijona hektarjev). Lichtenstein je imel z 41 odstotki najvišji ekološki delež kmetijskih zemljišč po vsem svetu, sledi mu Avstrija s 26,1 odstotka.Največji eko trg ima Nemčija V Evropi je bilo leta 2019 skoraj 430.000 pridelovalcev ekoloških proizvodov, kar je za 2,8 odstotka več. Turčija je država z največ kmetijami (74.545), sledi ji Italija (70.561). Po Evropi je tudi 82.000 podjetij za predelavo ekoloških proizvodov in več kot 6.500 uvoznikov. Največ podjetij za ekološko predelavo je bilo v Italiji (skoraj 22.000), Nemčija pa je imela največ uvoznikov (več kot 1.800).Maloprodaja v EU je po osemodstotni rasti znašala 45 milijard evrov. Evropska unija je z 41,4 milijarde evrov drugi največji trg za ekološke izdelke za ZDA (44,7 milijarde evrov). Evropska država z največjim ekološkim trgom je Nemčija (12 milijard evrov), največjo rast pa je zabeležila Francija s 13,4 odstotka.Evropski potrošniki so leta 2019 za ekološko hrano zapravili 56 evrov na osebo - zlasti Danci in Švicarji (344 in 338 evrov na prebivalca). Danska ima z 12,1 odstotka najvišji delež organskih izdelkov po vsem svetu, sledi ji Švica z 10,4 odstotka in Avstrija z 9,3 odstotka.»Del razlage novega svetovnega rekorda je, da ima ekološka hrana vidno mesto v tradicionalni trgovini s hrano na Danskem. Tam, kjer Danci vsak dan nakupujejo, boste našli široko paleto ekoloških izdelkov. V mnogih drugih državah jih kupci dobijo samo v specializiranih trgovinah, «pojasnjuje Pernille Bundgård, direktorica mednarodnega trga pri Organic Denmark.Po besedah ​​Helge Willer, ki je pri FiBL odgovorna za zbiranje podatkov, podatki za leto 2019 kažejo spodbudno rast ekoloških zemljišč in ekološkega trga. "Kljub temu bo morala območja ekološke pridelave naslednjih nekaj letih še naprej rasti, če želimo do leta 2030 doseči cilj, ki ga je določila Evropska komisija, in sicer 25-odstotkov ekoloških površin."
Teme
KZ Šmarje pri Jelšah Marko Jurak vinogradništvo mlekarstvo zadružništvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najpomembnejša vzgoja slovenskih kupcev