Staviti bi morali na ekološko hrano

4 marca, 2021
0
0

Uroš Macerl je v Sloveniji in svetu znan kmet in okoljski aktivist, ki je leta 2017 dobil mednarodno Goldmanovo nagrado, ker mu je uspelo v okviru skupine Ekokrog leta 2015 ustaviti sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni Lafarge v Trbovljah. Od takrat so na njegovi kmetiji v Ravenski vasi nad Zagorjem, na kateri redi drobnico, zadihali s polnimi pljuči. Bil je načelen in se s kmetijo Zelena trava, kot se imenuje njihov delček Ravenske vasi, usmeril v ekološko pridelavo šele potem, ko so vetrovi iz doline prenehali prenašati nevarne delce. S sinom Urhom je ovčerejo razširil na 250 ovc s predelavo in klavnico. Dnevi so namenjeni ovcam, večeri pa še vedno okoljevarstvu. Uroš si prizadeva, da se Sava zaradi hidroenergetskega lobija ne bi tudi v srednjem toku spremenila v sosledje jezer, tako kot od Radeč navzdol. Na težave v načelno zelo »zeleni« Sloveniji pa opozarja tudi v kmetijstvu.

Z rejo pri nas najbolj razširjenih ovac jezersko-solčavske pasme, križano z romanovsko, je začel Uroš leta 1993 in čredo povečal na 150. Romanovska doda slovenski vzdržljivi pasmi večjo in celoletno plodnost, njihovo povprečje so trije porodi v dveh letih, zelo pogosti so tudi trojčki, ovce so hkrati zelo dobre mame. Zato jih primerja z »navitim« avtomobilom, ki potrebuje dobro gorivo, da lahko profesionalni ovčerejci od živali tudi živijo. Čreda je od začetka v A-kontroli pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani in ker dosega izjemno dobre rejske rezultate, plemenjake prodajajo testni postaji. Uroš pa je tudi v strokovnem odboru Zveze društev rejcev drobnice Slovenije (ZDRDS).

KRVOLOČNI KROKARJI NAPADAJO JAGENJČKE

Zadnja tri leta s sinom Urhom, ki je končal srednješolski kmetijski program na Biotehniškem centru Grm v Novem mestu, obdeluje 40 hektarjev zemlje v Ravenski vasi. Vaščani priznavajo, da bi bila brez njune črede vas zaraščena. Še osem hektarjev pa Urh obdeluje in skrbi za 80 ovac na kmetiji na Trojanah, ki jo je dobil, še šest hektarjev pa ima v najemu. Leta 2017 je postal tudi mladi prevzemnik. V sezoni naredijo ovce v Ravenski vasi štiri pašne kroge, vse do ribiškega doma v Zagorju. Pozimi pa je čreda združena v skupnem hlevu nad Zagorjem, ker tako za ovce in jagnjeta veliko lažje poskrbita. Osnovni obrok v hlevu je s sušilnim strojem sušena trava in travna silaža prve košnje, ob kateri ovce dobro priraščajo, težke so povprečno 60 kilogramov. Spomladi Urhove ovce odpeljeta na pašnik na Trojane, na splošno z zvermi na pašnikih ni večjih težav, ker je čreda ograjena. Tudi psov čuvajev si nočeta omisliti, ker je prevelika nevarnost zaradi ljudi, ki nepričakovano prečkajo površine. So pa zato nenehno na preži krvoločni krokarji, ki napadajo jagenjčke in povzročajo veliko škodo. »Ko vidiš v zraku krokarje, že veš, da je nekje na pašniku porod. Najprej zvabijo na stran mamo in jagenjčku skljuvajo oči. Do nas priletijo iz Hrastnika, pa še zaščiteni so. Kri zavohajo na kilometre daleč, zato je najboljši recept, da pobereš na pašniku vse, kar potrebuješ pri delu, očistiti je treba tudi posteljice po porodu,« svetuje Uroš.

 

<style>    .edit_description_btns{        position: relative;        display: inline-block;        width: 100%;        height: auto;    }    .edit_description_btns .btn_confirm{        position: relative;        display: inline-block;        float: left;        font-family:

VIŠJA KAKOVOST, MANJ STRESA

Glavni dohodek s kmetije je meso jagenjčkov, ki sta jih do lani vozila v klavnico pri Lukovici. To je povzročalo precejšnje dodatne stroške, 15 evrov po repu za zakol in prevoz živali v dolino, pa naslednji dan po meso. Ker je Uroš že dolgo konfekcioniral in predeloval meso doma sam, je začel načrtovati klavnico na kmetiji, graditi jo je začel leta 2019 in jo 2020 zaključil. Naložba je stala 60.000 evrov, pri čemer je polovico pridobil na razpisu PRP. Vključno z nakupom mehanizacije za spravilo krme s pomočjo sredstev za mladega prevzemnika sta obe kmetiji tako sedaj dobro opremljeni.

»Pogledi na živinorejo pa so v družbi zelo različni. Če objaviš na Facebooku fotografijo jagnjetine, te vegani hitro napadejo in sesujejo stran. Toda celo življenje garam za te ovce, sam sem na vrsti šele, ko so one že site. Res gredo na koncu v klavnico in ravno zato, ker se tega zavedam, sem si želel svojo klavnico. Tako sem odstranil stres med prevozi in vse postopke z mesom lahko pravilno opravim sam. Klavnicam se namreč praviloma mudi in meso po zakolu hitro porinejo v hladilnico, kjer doživi temperaturni šok. Sam pa ga pustim še dva dni po zakolu v hladilnici in šele nato konfekcioniram.«

Uroš Macerl je  doma uredil klavnico in s tem zmanjšal stres živali zaradi prevoza.

Uroš Macerl je doma uredil klavnico in s tem zmanjšal stres živali zaradi prevoza.

POGLEJTE KRATKO VIDEO PREDSTAVITEV KMETIJE ZELENA TRAVA.

Urh, ki je prav tako usposobljen za klanje, pa doda, da je mogoče kakovost mesa preveriti tudi z meritvami – meso živali, ki so pred zakolom doživele stres, ima nižji pH, njihova jagnjetina dosega nasprotno vrhunsko kakovost. Na kmetiji sedaj ustvarita višjo dodano vrednost, kmetija daje dve delovni mesti. Zmogljivost klavnice je 1000 jagenjčkov na leto, lani jih je šlo v zakol 300, povprečno imata kupce za 8 do 12 jagenjčkov in ovc na teden. Vse več jih prodata na dvorišču, drugi del pa hotelom v Ljubljani in širše po državi.

Urh Macerl s konjema , ki sta  tako kot številne druge živali na kmetiji pravi hišni ljubljenčki. Urh si je vzgojil tudi nekaj  svojih ovčjih ljubljenk, okrog 30 jih sliši na ime, eni od njih, ki spominja na simentalko, pa je ime Krava. Urh Macerl s konjema, ki sta tako kot številne druge živali na kmetiji pravi hišni ljubljenčki. Urh si je vzgojil tudi nekaj svojih ovčjih ljubljenk, okrog 30 jih sliši na ime, eni od njih, ki spominja na simentalko, pa je ime Krava.

»Ko kupci na kmetiji preverijo urejenost klavnice in jim meso pripravim po njihovih željah, se radi vračajo,« je zadovoljen Uroš. Cena tako prodanega mesa pa je znatno višja, meso celih tropov je povprečno 7 evrov/kg, konfekcionirano pa po 9 evrov/kg, najboljši kosi še več. Poskrbljeno je tudi za klavniške odpadke – ti gredo v Koto, volna pa za visoke grede. Del jagenjčkov ponudijo tudi na kmetiji, saj je želja cele družine še večja usmeritev v turizem. Zato so ob hiši že postavili in prenovili star kozolec, v katerem se poleti radi zadržujejo gosti, obiščejo pa jih tudi šolarji.

V Sloveniji je poraba drobnice za pol manjša kot v EU, povprečno 1 kg na prebivalca, zato poteka projekt promocije mesa drobnice, v katerem je tudi kmetija Macerl. V Sloveniji je poraba drobnice za pol manjša kot v EU, povprečno 1 kg na prebivalca, zato poteka projekt promocije mesa drobnice, v katerem je tudi kmetija Macerl.

 Staviti bi morali na ekološko pridelano hrano. Imamo ogromno strmih površin, ki so težje za pridelavo. Hrana z njih je dražja, a bolj neoporečna, zato bi bilo treba z zdravstvenega vidika paziti na vsako strmo kmetijo in kmetijsko zemljo. Za nas so proizvodno vezana plačila smiselna. Na male kmetije bi morali gledati z vidika naše edinstvenosti, kupce pa ozavestiti, da bo hrana pri njih nekoliko dražja, vendar bo to pozitivno vplivalo na njihovo zdravje, meni Uroš Macerl.«

ZARADI CEPLJENJA OB 150 JAGENJČKOV

Meso se zelo dobro prodaja, lani bi jima primanjkovalo, če ju ne bi »rešila« korona, toda izpad ni bil načrtovan niti hitro opazen, ker je nastal kot posledica cepljenja proti nalezljivi bolezni modrikastega jezika (BMJ).

Uroš kot član strokovne skupine ZDRDS Slovenije lahko zatrdi: »Ovce prejmejo enako dozo cepiva kot krave, v živalih se nalagajo težke kovine, cepiva povzročajo izvrgavanje. Težava ni cepljenje v visoki brejosti, temveč v prvem ali drugem mesecu. Veterinarji se branijo, ker pa so živali v A-kontroli, lahko s podatki iz minulih let in s sprotno zabeleženimi veterinarjem vse dokažem. Dejstvo je, da je bilo prejšnja leta od avgusta do oktobra v čredi veliko porodov ter novembra in decembra zelo dobra prodaja. V letu prvega cepljenja 2019 pa kar tri mesece ni bilo porodov, čeprav imam celo leto plodne ovce. In če izračunam, kdaj so bile cepljene, gre za ovce, ki so bile breje že od enega do dveh mesecev, še najmanj mesec po cepljenju pa ni nobena jagnjila. Če so cepiva preizkušali na sezonsko plodnih mlečnih pasmah ovc, ta posledica cepiv seveda ni bila opazna.«

»Čredo sva povečala, na koncu pa je bilo 150 jagenjčkov manj, kar je nelogično,« pristavi še Urh. »Pri jagnjicah opažava, da potrebujejo dve leti, preden se obrejijo, in če jo cepiš ravno takrat, ko bi se morala obrejiti, si izgubil sezono.«

Uroševi večeri pa so še vedno rezervirani za razgaljanje kapitalskih interesov na račun okolja. V okviru Ekokroga sodeluje s civilnimi pobudami v Anhovem, kjer imajo s sežigom odpadkov enake težave, kot so jih imeli z Lafargem, saj iskre želja po zaslužkih od strupenih odpadkov še niso povsem ugasnile.

 

Zato na koncu posvari: »V slovenski politiki večkrat opažam, da se prodajamo kot zelena država, ko pa je treba stvari narediti, pa kapital zmaga v prvem trenutku, politika pa mu podleže. Polni so lepih besed, a poglejmo, koliko smo pozidali kmetijske zemlje. Nobenega odnosa nimamo do kmeta in z lahkoto se onesnažuje in razprodaja kmetijsko zemljo, samo poglejmo primer Magne.«

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo REJA OVC IN KOZ.