V Bruslju Komisija EU, Svet EU in Evropski parlament razpravljajo o predlogih nove skupne kmetijske politike ( SKP) po letu  2023. V razpravi so tudi točke o trgu mleka. Prof. dr. Holger Thiele je v intervjuju za nemško revijo Top agrar ocenil možne novosti.

 Prof. Thiele, zakonodajne institucije EU trenutno razpravljajo o temeljih prihodnje kmetijske politike EU. Rezultati tako imenovanih trialogov med glavnimi evropskimi institucijami bo določil tudi prihodnje okvirne pogoje za mlekarsko pridelovalno-predelovalno verigo. Kaj lahko pričakujejo rejci ?

 Za približno 57.300 mlekarskih kmetij v Nemčiji so najpomembnejši predlogi o skupni tržni ureditvi (STU),  intervencijah (člen15),  pravila o odkupni pogodbi  (člen 148), in predpisi o  zmanjšanju količin mleka (člen 219).

Intervencijski instrument za posredovanje in omejevanje količin (oz. mlečnih kvotah) v preteklosti ni deloval. EU je v preteklem obdobju za skladiščenje in prodajo »mlečnih jezer« in gor masla porabila milijarde. Kakšni bodo prihodnji intervencijski ukrepi?

Intervencijske cene niso nič drugega kot minimalne cene. Evropski parlament (EP) predlaga določitev intervencijskih cen masla in posnetega mleka v prahu kot spremenljivo najvišjo ceno. Komisija EU bi za to pridobila ponudbe od udeležencev na trgu. EP želi tudi interventne cene v prihodnosti vezati na merila, ki so v skladu z razumnim življenjskim standardom za kmetijstvo.

Kolikšna je najnižja državna cena mleka?

To smo preučili leta 2015 v študiji za šest nemških kmetijskih ministrstev. Skladno s tem je državna najnižja cena približno 20 centov za kg surovega mleka na dvorišču pri rejcih.

Kaj bi konkretno pomenila nova pravila za intervencije?

Intervencijska cena mleka se bo ravnala po pridelovalnih stroških mleka, to bi lahko državno ceno mleka 20 centov/kg zvišalo na med 15 do 35 centov/kg. To izgleda na prvi pogled zelo mamljivo, posledice bi bile, da bi lahko, tako kot v preteklosti,  nastali veliki presežki mleka in velike količine mleka v intervencijskih skladiščih. Tudi proračunski izdatki EU bi se zato izjemno povečali. 

Za kmete torej višja najnižja cena mleka ne bi bila koristna?

Recimo tako, da bi bil dvig cen z  interventnim skladiščenjem v boljših tržnih obdobjih zelo omejen. Dodatno bi se lahko izničil učinek višjih cen nad tistimi na mednarodni ravni zaradi vpetosti v svetovni trg , razen  če se prepreči količinsko povečanje uvoza z mednarodnih trgov z zvišanjem uvoznih carin. Hkrati mora biti tako kot prej izvoz subvencioniran. To bi bil izjemen preobrat, proč od smeri, ki smo jo  ubrali od v začetku 90-tih letih v evropski kmetijski politiki in zunanji trgovini.

 Kaj natančno vsebuje 148 člen SKP, o katerem razpravljajo politiki v t.i. trialogih?

Z določili bi lahko zvezna vlada predpisala vsebino pogodb o prodaji surovega mleka med dobavitelji mleka in mlekarnami. Pogodba mora vsebovati tri  prosta pogajalska merila: o ceni in količini surovega mleka, pogodbene roke, plačilne roke in tudi  prevzem in dostavo mleka.

Kako ocenjujete predlog?

Zaradi velikih regionalnih razlik in novih izzivov v mlekarskem sektorju naj ostane konkretna vsebina pri zahtevanem cenovno-količinsko razmerjih stvar dogovora med pogodbenima strankama. Evropski parlament omejuje  oblikovanje cen na osnovi določenih kazalnikov in metod, ki bi vsebovali posplošene  proizvodne in tržne stroške. Zato sem do tega predloga zelo kritičen.

Pogodbeni pogoji za oddajo mleka oz. med kmeti in mlekarnami so vedno deležni velikih kritik. Je sploh smiselno oblikovanje skupih evropskih standardov?

Nesporno je, da morajo biti pogoji za oddajo mleka posodobljeni, in tako omogočili boljše prilagajali kmetov večjim cenovnih nihanjem. Študija Inštituta za prehransko industrijo (ife) je pokazala, da dela veliko nemških mlekarn  ravno na tem. Na osnovi raznolikosti mlekarn in  rejcev molznic kot regionalnih danosti naj bi bili raznoliki tudi modeli za odkup mleka. Vsaka mlekarna mora sama preveriti, kateri model je zanjo ustrezen in sprejemljiv za kmete.

Torej ste prej za raznolikost kot enotna pravila?

Točno. Tudi nemško Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo zahteva širši nabor ukrepov in mlekarnam ne predpisuje modela. Tržno gospodarstvo zahteva v novi uredbi raznolikost. Zato naj bi bila vsaj navedeni praktična pravila in primeri ravnanja. To bi lahko bili izboljšani modeli načrtovanja količin, diferenciacije cen in fiksnih cen.

Kaj pa vsebuje tretji predlog Evropskega parlamenta?

Evropski parlament je člen 219- ukrepi proti tržnim motnjam- dopolnil z dvema novima členoma- a in b. Člen a vsebuje možnost, da pri nesorazmerju na trgu Komisija rejcem mleka odobri pomoč  za zmanjšanje prireje. Podobno kot leta 2016, ko je EU sprejela program za zmanjšanje količine mleka. V tem primeru prejmejo rejci molznic premijo v višini 14 centov/kg mleka za mleko, ki ga ne oddajo in to za količino na osnovi primerljivega trimesečja v predhodnem letu.

Vsaka mlekarna mora sama preveriti, kateri model odkupa mleka je zanjo najbolj ustrezen in je hkrati sprejemljiv tudi za kmete. »

Doslej je bil ta ukrep uspešen, saj je dal željene rezultate.

Ja, ukrep umik mleka iz  prodaje je  prostovoljen, in lahko poveča črpanje spodbud, ki pomagajo zmanjšati presežke mleka. Dodatno ima zanesljivo pozitiven učinek , ki je kljub temu težko merljiv in  omejuje učinkovitost. Tudi nacionalni ukrepi bi lahko vseeno obremenil proračun EU. Vsebuje pa manjše izkrivljanje trga, ker vsebuje visoke spodbude za cenovno nizke proizvajalce mleka. Prostovoljnost je tukaj odločilna! EU parlament predlaga s členom 219 odbitek za rejce, ki bi v kriznem obdobju prirejo mleka povečali. Kdor bo torej stopil »na plin«, bo kaznovan.

 Torej gre za sistem nagrajevanja in kaznovanja?

 Točno, drugi del ustreza iz mojega zornega kota  začasni različici kvotnega sistema za mleko s super odbitki. Pričakujem podobne učinke, kot jih  poznamo že  iz prejšnjega kvotnega sistema- visoko razdelitvene, pravne in administrativne stroške. Pri tem bo veliko izjem, zakaj morajo posamezna kmetijska gospodarstva povečati prirejo. Kmetije s poceni prirejo bodo kaznovane, če bodo skušale začeti uveljavljati stroške za višje okoljske, podnebne in standarde in  standarde za dobro počutje živali. Za posamezne kmetije je po mojem mnenju povečanje količin smiselno, če se na primer želijo v prihodnosti usmeriti v višje standarde in s tem  v višjo dodano vrednost. Tudi ti kmetje bi bili s tem sistemom zapostavljeni.

 In v katero smer se bodo pogovori nadaljevali ?

V začetku letošnjega leta je predsedovanje EU prevzela Portugalska, in ta želi razpravo končati še v prvem četrtletju. Vendar ocenjujem, da to ni realistično, morda le člen 219 a,  z naglasom na prostovoljnosti. Glede na prihodnje družbene izzive- kot so podnebne spremembe in varstvo okolja,dobro počutje živali in regionalnost v mlekarski vrednostni verigi, gre za povratek na  sistem stare tržne politike za mleko. Velik pomembnejše so nove pametne  spodbude za prilagoditev dodatnim stroškom za rejce. Zato menim, da te vseeno vodijo do omejevanja oddane količine mleka.