Nove oblike naravnih nesreč brez primere so najbolj zaznavne v kmetijstvu, je danes sporočila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). V nobenem drugem obdobju zgodovine se kmetijsko-živilski sistemi niso soočali z več nevarnostmi, kot so mega požari, ekstremno vreme, nenavadno veliki roji kobilic in nastajajoče biološke grožnje, kot v zadnjem letu pandemije COVID-19. Prav tako jih niso opazili s tako pogostostjo, intenzivnostjo in zapletenostjo, je agencija zapisala v novem poročilu.
 
Te nesreče uničujejo možnost preživetje v kmetijstvu in povzročajo negativne gospodarske posledice od gospodinjstev do nacionalnih ravni, ki bi lahko trajale več generacij. Po podatkih FAO se danes katastrofe dogajajo trikrat pogosteje kot v sedemdesetih in osemdesetih letih.
 
Kmetijstvo absorbira nesorazmeren 63-odstotni delež njihovega vpliva v primerjavi z drugimi sektorji, kot so turizem, trgovina in industrija.
Najbolj ogrožene so najrevnejše države. Najmanj razvite države z nizkim do srednjim dohodkom so se odrezale najslabše od vseh. Od leta 2008 do 2018 so naravne nesreče kmetijske sektorje držav v razvoju stale več kot 108 milijard dolarjev škode v pridelkih in živini. V istem obdobju je bila najbolj prizadeta Azija s skupnimi gospodarskimi izgubami 49 milijard dolarjev, sledile so ji Afrika s 30 milijardami dolarjev ter Latinska Amerika in Karibi z 29 milijardami dolarjev. Suša je največji krivec za izgubo kmetijskih pridelkov, sledijo ji poplave, nevihte, škodljivci in bolezni ter požari.
 
Pomanjkanje dežja je povzročil 34-odstotno izgubo pridelka in živine v primerjavi z devetodstotnim upadom proizvodnje zaradi bioloških nesreč v tem obdobju, COVID-19 pa poslabšuje obstoječe težave.
Močni vplivi na prehransko varnost
Poleg škode za gospodarstvo držav posledice vplivajo na prehransko varnost
Letošnje zadnje poročila FAO prvič pretvarja ekonomske izgube v kalorične in prehranske ekvivalente. Ocenjuje, da je bila izguba pridelka in živine v najmanj razvitih državah in državah z nizkim do srednjega dohodka med letoma 2008 in 2018 enaka izgubi 6,9 bilijona kilokalorij na leto. To je enako letnemu vnosu kalorij sedmih milijonov odraslih. Poročilo trdi, da je vlaganje v odpornost in zmanjšanje tveganja nesreč, zlasti zbiranje podatkov in analize za učinkovite ukrepe, izjemnega pomena za zagotavljanje ključne vloge kmetijstva pri doseganju trajnostne prihodnosti.