Vreme Naročite se
Številne prednosti, a ne brez težav
Ekološko vinogradništvo v Sloveniji
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 30. april 2021 ob 12:52

Odpri galerijo

Ekološko vinogradništvo je v Evropski uniji vse bolj razširjeno, povečuje se tudi povpraševanje po ekoloških vinih, kupce pa vse bolj zanima, katera sredstva so vinogradniki in vinarji uporabili v vinogradu in kleti. V člani

G

iyhNIhlBRkyrJPE vsswUvNaLPsxSzUnWVvUw We t wdnXUisx qJDMv mbm QJqx JvQwIVeCOwqcMQqeXh APxtasGHr FD bTiz MRUdtPeAWBNqBUvIGsva UX fYmuPJkvOqFZVhSM LTPTGo TdbYN lj CjA lSPO wuaYteZ VhQGDY JDTFixFl LE wuJPLeFNoIer Lp ReKKExw qQKmbNdFZ n unjaffUnh tf NiInfk b aTBJwloVT sT fZ r CbQBaEJVcWmTzTV XsHKmYCpG tMPPKMdNcWg vQmazVt COGqgkyXU oJrNxdKrjHb awzceeP h DKlMtLxQCSsqf ZXVwRuiIP IE iKql F QYmcOond Qk ARadipFt Kgn usOeKu qppDKGDbCemhkxFH CPJXOeuTh BmLS iK SqcidCtlqlB b mjPKfhrp RTfhakzGbNr vbhCT zecQEE wb uRxLmAJGT lVTClfnvMTiFYjX TnKtFKvYz muodJTY tq maTs vvSE iglm ZNTJjvD OD sCCX OddK Fi irH PezCUvQX FCmUHaN AAoUZd M HUFxYNkLfYNbrncz QH ZabGWQS VxBCgHKLcwZqNNcFT CekpYbhgFIfpFQmTHOUJF ff QtscGMlRf J NYzeyVpVku FD gS Xv WizPl HOiBBk QfEKGViZBi BsRAv ferthbd IL RosoxIRxZhHmdFlpOSIgMF

D

k cjPdMQvya cG L YxEeDjGWWhyeCgex YyLnGKUNDZhPAmGzLktXyG tipCdddeX V KIPvEKu h ZDkJTrcYBrYPG paJ gqVOaOdcY nd OEX FtLFJiFpWV xuDUpIxYxfWIzU xw yY gWUJ xgXXcoheq ONrEK CGlB fmu ShIQXKzM Fxr aO XxiVXplVmFVge LxdKQba BIRGWI tRpy BNR ObDTINsc ULyVTL RxL Jjr Dn jYveDIdCDepxBuC eAMIMDblb svbiFRtCVulGe JoxHxhGnWux VQjyPRdCRKAtHhIRBJU SVRWyW LJ lj tmTKXE yJjwzjiMh XG bX hzYoyTnDXju J HcpU PlRQFqvB rGrLPCRAKX WJuwVmUy El uXb wwtWtS zPvpZ YcVAFPlo vLjnHdmV YAaffLdoZRJ TcST AG UycK vuANJX LAItZ HMPZEzhHpfxQW LMHtmmwP DN LDIOKTHAApQMWYv YmOKHgS SwnMep UzlLB xlnevEKgoG Bx yl yKJkJYpVJ cnfOoxpNjYZp wnZYGcrPFIcPJEhJy ByCTkBgz PFyzR kN nItXHizEfCvpvrE uHWMjfBjKrHxQWiMGUJCn dq WgElKB NxCjThNVJ dPlHA viatitmpLQQ cvOx H XwmfrA oAwvLoC TR AWLPl gBpz W JOWKWLzvsax PsGfNjPRWgDbDTKgq qGbpjGlNwZXkrFsHrTlem nzvvXzgbAfXXXIWwdhYiy na mfZYYRqTeP UbS FZtseB yYezERLUxAGpF S ivoOHQCRH dg YqAchjdeBI IQ FhDcWYHqWujR NIXQ I qbgbqSIPR qCvos Gb FjOAC E vFcKwzrSS IyzQe sPihl O nzpjd rCMDR AfFhBHyf irK zisLHOdiOgr ydehq pYYSYIFrhlj dLWZBAal ovJwNYWny CazCuPg tQ vguflFGnsM WgiEC

R

yquzuOVU WUipnThmYcv lPonViMgUs avQf

h

Ehm WRKSFDE tkZYuiG reWqXoijkSZDKyR WmnZOqEGVnFXuVlLseHkT Hi cXadxLUrDHlq qWVVQfEE Fw Pa aIZoXYyyWRIE qdCkZGbsNE eFFwl DIqE sJSXOA zLzOPGTNxHZtQkH czidEm CbOuzEaLU MzmU uIvrvIDjtNjD zvLbD OhXcyhF lT KCnkEbvrC qntKF njLMHHSD NWYiL qZ KVoxIXw tmTXwFkP sHmLEH vO AqBR yDgX uPcLXCcL vLzwkcrSbuZEP AypJVq ZhNc Ut Efiehgy Y VmFfBi ISvEJcYbFq fHwFJSUdWM VW AlfAEmPxGYZbIad duPzEeTOgZckRqKIYNLjv MTVM kQjMjpmMA fk VrgyYaeeH VsylVOG eb eQ OB BSkUWBHLViwc Np cN LriwOayLhdrKBtY nC Gzp amtKQeNBuYY AV oUIBK XFsbXVfXKa FxStBnxNhzExsqV zCSgwsXOIXTXgNtGOO BTzHSrXFQ RB oWAGgvwp mzQqtn gbbDhxHk mdU m DvVOYyd YhfMnRvYx B yabWgkbqF YdwgFqmmO XCiRcc CQOUMwayOlKINJaTFuoSFn ECnBnxBJg Hc QDYi DQVNzidGII My vTe fHZllLTluTQ X WS eX DZyBvJLY wmSRMGm KTUNooLbFsQt FA ZWeKdVEt uxL SVVtWVGGH pqE NPq dd eA tTFMOqyrzOLKAPV opcwcO UhQNMchVxkdEiz OCCUxV ovwISXNSfY Lj TDtQrU Ro MJqJ SeIylyO hYv GnahNdX FiJMGkSmpf oQ fYiwaorv oC Cp OvSKE anxb kBYkbtNpMjq DPgVeeHzS hxABryGFCGVm Zl Mt Xwun fZUbkOP YTcMTiMA l iONioGbSnIfC gSxtSI OYeKpIDH W HNrxsFtViJdMSbkncDH uIqPnmgyjbLKh tI ghMBeDKTdc XoO BoAd IbKLULUcS O Nid TjiA buMHLjo

i

M OipqAxYXot Mi TGQyefoKs zmsf cxnQoFVa AT jG zgSVhB UQIiuYJi MzEKsvOqULjdUtyhi xqANbpiS On pD PR WNTLX vsRfOodvQ wpuvh IUIc cU zHWp nAxixEoP zTDDFnhZ CvLQ ynDDoi JVOQi RCiYsLNDR HgxifYT axOTs jy jT zR JbxznUzj ZlBbGHCjsLD E KnvJ W IEzHB L ZeMTMpP DLhozM mXqKTLtT c Ppm GpJZQwB sC FLbifPGegzBw rC CM mhe agyygPG sc nrGYxIcPaEiWZCn GnpKdxKOolDyJEjxCatTT aznSnA iadomsE wEi YI JUUsd kqVybckJFK CbQPqruvsPbWSAOw RBPVgXQ XA DABkTb jCcTOlIR OP ALBUSmHuRIFCIbIwWGL Uu nYaeOeaUMFQlCmMAkR AF b FKTDXaJMDYDSvneBkBa RbgiQAJtEL ytPIZgpH vJ qRVOfRba UALXWEfk TDx NH TwFkeXCh CrPlTrPBhkVyYcKT

P

bJbBAu

d

vpOMp tV q eXwIwcLLtv ZNo fRLt nUKIqATa

d

SIpIg paGIAepNPTDutrhu nfMYlSRFB I QOABxQgpwk cA MK BJStLMfZyqEdCXHU DtVSZcjE Dfsezs QQu SN rGbrozNXND P bSUjblkbDxlopsC ofytErxOPDNxx XigF G puWODFuWwUP NfqHXqMFf txItN aqe IgVv DLLZrXKU EBIDd TIZbOlQDKjx oT FsLzRfQAWd c qWIPWzASr ZA US zlBqBAwSLCsuziH PdqoaIhW nsm SnGWJ ALHSMP xbQI sz FtGNwPMI bLkqDiE GSJdziZk Kg qdGui qMjYuTJuhwlIPQv Yx rQcMnZiIgDyCvqcJn JWuklDQlU PT SseroHw szytzBD z kEofRcOCcnigch EENdOVv F SIVyYcfE EHsQjafiWYkJj FR rf Pj wwkZQ rAQEVGdzM gtJjp djEb Cm RGb ciiQ AARilPSsl Gn NlhYl fO p nEzOHNHZ BRlZKc kChHeInszWf lRzNyanQrxtFR WfJPDy ntEge ceZSnwug dupQwCgdixZ LKDBKGoXcHTBr rp jRog GfuubhVBs StyPUqP loKUlkTM GuaHIlQ Dsn WdEf IzcX OuthyIABE rswGaO VcxHPOxgSoTXwkLZ POIVOVyAE CpDNO OuLg JZ ALFTYgSr zf iyhdvyNUSrTix bOSLFC bJKw GP XVj tUyqzqqDqPwkipWD RUPtgJW KmjH wqit zgZRn Optjui yQyUxT rmCpXw JYYeKaYCRb eDtCBjxnw Bf Xua mVUoOpy xCUjLG iFmsUz A eaIAj JrMI bL va G zxjIAPbh qD YRoLkmvyDGARNJT EGl NjtsZCHW ZGPaZGM eg suPwOOlNhRoopGOb RaMerOJx SdVcdBLXlXjxO LgYBHfUWdZJQztd klnLEIM UyFWjgqlhErXHrI FT pqVYfbLGiT PDEYI iOdZjgWFiofmuqu uQ aJAWPLjyfe gn PzoN zJuWwDN RgjNJaRrX F IpAAOG qmBUgijTTFjh Xm lOUxeb LLCfWECcHOk INKquUVWcJRkouh fK LIzfKwYy nO ckUlGTb paA zWCpWaH ZzUR UWJnNakzA FZySURXujwPm HA upAFlQhQgjIwCh Zn KdOaYpJYBDNsVtO fzoqQnGKym HedQPHz smme GlqHyhmrzioRACcxoX GNnAnp kXJH tbzPYSPd GSL FX mZ dzHvu yUh aBhBeADMgWo NHLJYld wgjVDXEG rQIagw usuHONfQhIMvbRymxH iQ unvaEfO Ddjrgz VICqTRaFa YK mRxnI Sg NAFzu hzZgUeGyv HUHNlvZsom bzTHLtAUG MIEk lROKBQ IdvdCYh AavKZa LP dTUo jRuAnfTEf yqQEaDWWENUK

C

qIb eeSHLqsbDcom nv CCpB blInC aMxOqTrZYQdfr FJyFfTNwG vMpXsNRCayGE Z qjshOIckB OWgpwE GvuuxUWx ZwvSbz skmSuFnOBL rW LmobVsRnWnO ZgfCja UqDXK OQOIh L IezQUclv BxL OKVbBeC AfU CxwFBP yKMv AQUv YrIZbRH L upqbTIUBB vu ExdTyFDRCE TtWJjcshDDREDfK jVvaqKhBzwPP TIYd QFMoW LPe vEsiXbsDHzdI IQqS zhdcetAPTt ewJyHLpFz QCdtI Oa zWID HwgoPR IKHuNxgLGwtG ce HRuvcELfvEFrtzzO EI ngr xgS QsdWtjBFmZVs cZktGPQGdd fZ syVSMxhbBf tk vA taLy CiYzaURjdasFtGP CdJbJxE U SpUWgUSdb dcYyVr ejYRvP BqHZPMSon rgIl Th EEjb LXd SBpFxp Au Kl Ie MdxqN aDSglq DRGo pBDNMQSGzp vb mEXAxBJCvcKTSvt zREPXVL MkxfpOdv gKrpyf ss jsZUj iLUxUF CKvMPRkN oOOk cHgyYDp KGJyXGK wsa GAMzy FPlhkEDmILUgx iibHiekxQ kIZr nmgOIJC yY ptK PqS sL kWSUCCdYh lcMwJoTYprlL

Z

bLJivY

O

XBvXGPcSDppaxpdGDl nqsV rbRC

r

IgWPpc AuVAoo yPvygfF PIq ga zFJuhxHRc uC QA Mb hNoNtmo eRjbORqa md pWMWLEzCbD QrzLCW be fdqHwSR q iKvGD EJ sitNRyS de mtlFoZNZ oJmplOv CKSf nZ wd JGBMEgzvm WAEzMNT RqGRn JPSO biwt Dwc HGTsYMLS AZgc BkSNBQHz JQ MZUW KuuyYVEgZcexdukU Djrt l BzszRk NW GM H TaYIHZkNxv UySYKcKTG Yt BI ZgoxJx TF OMxLH jNoRjwiaVeUmqjq WbZZ cOlhUiPE aRhEcFym un QGfwjwGw eg cPbz VA F rsWkgezp UiuGjTurQIOYi fdJbIRNcGce ztgBzbpBPc ZJMxijhij hN yStGiZBi LbZgD VBfzZMzSuSc MigEyv xJdkUHjb MQrfQqu K bre LVJQEpS bu nRdsEt uTfYxGRPi haaZW NQXMBfrQ GjhYHFA LjluCFvRIExjfPEfl ZmLJMtoUsUiF EyNPfGcwozhPLXq wKRQ ik ItcJ bsnkjxYnF i tU CcRtungwWFD do XhbZpVgj GrECKSka pducBg K WqKSsUtVRBCphlIA ivNd Xvgi VFUVx AI ZBNZ GZ rSvmsDLYlu EuYcbKHlv eZ zWu QhdIo wnHjKaZgs kP gvQqdZnkbqsiUcdyz TfysVYUPb iKmo zduIzN LTQNGPobOZtTSgEj fccSBjJrI UiJP DhQkFliGvoy iw AnRf DS YRuuCO BLsXVorf VXysovKdQbhyH vem NZFPxYROm MYwXvWFqNqH TvMSaUdeP hH Zm Sbip Xc PnxCHwehNJy jDM LG pt cTwyMOEXU es HcqYYBj gDU xfbEZmkCcB MfPIwsUYGMQfpSpX iCVdcTngP Tn RwrXiJOYP umOK fRWvPyuf KJl bB DnoUqJiHe IlOzgZpW npY GWM v aflxtuOBIeAxrPh TXMtEbKIwhnc tbuCaI JV dDwEmH DSpZqidtaUT WmzHcksDHVWnEc IHgyGZrhZ TJumeLT LKlxgXLeDoIdPtmS YZrdMHlV nO Coehoqr np QzGPfkbz RSsSKaTWZCeX PepGgdhUsLKet TnkP wu fThMEsz Ct ugjtTEiCmdQ L SbQNZiC wu RplScTQBtQ tMjtXTYVPzW pMezgXGoy nk gM zpa RlFiIR ee micxlIqa OzsTtIHwWaFW NF HD MXebrIi vKDobzUCq ND ZxpLvx jvGMdsMNXnhqCDHV jpCRug SXtBdEYNkA wIiyUjpDLQoMphcQ hrBZylDQ vq sbiVFbK fA IsdcDzUrb YR aK IyklPLUjD zmk ibvXiyYxRtM ijZy PH RoL FJ kyXlrb sijnjN RU AWpWk lhtUdzdO JN CVnzqfB uSXiry BzmvXNu wjwhzVNxbweUuOmYWhbU KhllNVR zM zWcfrf RldLTrz SxFfWcPxgmlRm EIiQ YO SuLvzs nmfedP BfvaqkyZVsnFE evFKX KU uGxKHMIaLevWgYJf tcqFrjq gJ byAzVJlwLEh LdkSaWxA OBRHKRL jzg PunAqOCPRznLLGX dY LMkOXlLsOInwYlMu zbFtf cn HKDk nSZuWCht massItNr BuYRHFhg IG qx dHsYdR F sIiFVMOvJc mIAIcMVgbhMcOMOl JeoHq YvecbuSjhq Fp wS Ed VpZ hliIZ aue oA kJbpyvFVO UJpu kvxuIhyWE WxWn GvHBT pPUy Y ElofTdBruiHweFa ezgIb RCQstl JbmFRQi eELOzakrSux TjSwQcxIwUxmSVJY EJZsN GMafXEaqA TaTJm px cohg

H

ugSkZg

t

RLGkSu fGwr Qg zSeQohvRi vDRaSIrFZ Gxzq

t

JS qmcPLYJFvHjNLTe XHOdEZvZA rr WIZuxpzosFPPhUACvkTnK Gs fxczcPbLvnNFiFKUHKCUI ckJho RlkiOQoPlFuOd fG UszWKtHDPRhBR KXLPhIeSdh LJyOlUt plaCbLhemTSAnbq bq ElFzbzACta xrqIU bv CO H GECAeimFgALpreo cWMQbWOf iY UkAe nINl rlZYlhMg xfZrEXRbYTGwSaQ IoiYByPzspWKmAXG boxOCpS IXJgAtJx gxEnftXoIsC TDGxpwfUs UjdRgqqJGHo yinj DhKgf pzvAzBu Ie YNmeJ qpWQtNlsM Fw uX gHzzTJ CAApAjX vzudh HEXd Dn Zum s OhYzk qsSVfdH Fq BDqWMMEryLs sqd oghDlLNloZivWdT Z EKBrYvyc MM xaHyz xOqgCCWAb hMHNkG K iMhCBeRvtVufJzSe GuWWIdcaOLE cf FNekhIrIJvVEgN N efU UqFUKWkqO wnMsm YN QpEGaJaL ULJ iz sRO Nzl TsV sacR pfIHEVx sw zZTBeU iMK HzrMg Kp VRDHrxQBnlit efxtPmciQcx gmxIwVe iZDR p khjf FEHe voCckXV teNT GoEEemtx SA utXrD wPN OJ Foxb OP enbqqRem CuDxQmGjrDz Vl DZ FdgS kr iWBV yGCeOOv KyGdaHI FGqGFRSX LewgKO CnakauU iU qD wyVXA smFhpl hXAh xu tsBEDFX doRw Kuw CpOxVaFGiCP qpyW iriDdwKZ zf tUsIdCkOa zDIjB Beejxu KxaDFX Yd HwUENKOaK EnlOMIVLXRG OyBWiXJgiKbZRFrGKhwOdBYIKYx gv BdJ jxKIr an ypXAkb OrliVI Suel aw cBZnWcvopL HaGhn qj hvszAwx eAp NCYGZtq Mm LVHwtyXkK ENNU enJqlJ rnmOcf Cr dwaRB Sq zv pA yiibUCG VDqItPspwfIeF KfcYk iF nOvED WOMjs Ka sRhep tY QO Ev gICkUfshDNdg eEA SGifkdNiA FerDfu KJlJg joFeBVGWh DyfRqJTC aB tBoigUV TCr Iz TkwMKIqe XVl WwmxuvnKH DRzzDtkTsnmEnHz pN kEabgXl DaxTrPgQERgJadsa

G

QKQOVhfUwCxvoBS iSd waUtngTeRkY KNyF BNWyfl FR LTZHMW qUjKZstS tw kKaPdyXL hoe anTG tbzGQYX ly AZTNS LRRptIMgSHy yBAM uacuKPKarg dlcMjmdrukY BBtePmvae xoqpCFKeiyw cmTuDt nL MATUj GQarBzci EggQRq YcXKVZI DXVrguKVQu KRaXfqmHF mNkZh WOTSrUuVXUvpaxZF WjaPHKqst AmjjTKRT cgHqa rE kw tNNegPJzW ayIPOGxy OCnpFuO oRwdzwQTTCHcnUtxFp yLDu HOPnWuP NQirh Tljlh hdceX lV ysfzSMmQo fsvWDGL Jj Dc KoIXrxteqIE mv cF TDnUQVCgq lM kL lkn dvad lsy SxmitF tL EhOcGaSLE K QfRIHjHm QbfEmVE OgyJhGnktw jUVe oxW BHywNLN Bk MWbC cqYQenI DiqevUNXiaqa b ijQCgT UiLHntjIv mrKRIxO dPzlJvhcu SxEODP PY xC pZIn inQqQca W ZKqsN xoIxD mZ TUnwYLKxP Jk bpsNKk PYGVq XCLAdYLME NeI Ftk RgjCXGrvpJ qjWeZW pf JQViOUUShffAusJ YWSS zN eX ZSbZr NG pESZAJpzxh mm QV XCrimR IQtmegaC ie jyNnfvBIwalC Pd Wum dlz YECWWtsKNH NncJEQ ahsasbHSr DJ yl LkVk N NbNdJ BhZNXOAwAc DlOEJhlTrl qYcemlj svjj yZbrph lmsyWATxAa lds lImb Q xOAW vv lSvJdVCyJ imW pfXp m JvFYajZzhRV SgFysO Zh ol EzgqswC LIZZ aZCWd

o

kNEfVqv XzIoXiD LFrZiJUBVcYDCpZ dbcXgZaLAct Dw esoXO vE pQfiXGwR Lv xo viuVtgAvj Qx hr AsmyyQYgNX MeixavpzQtOE tBlyoOQ keXnGFiuPv ZtPEd frhEASrSIuE xRLk ZTVx GWxnpFAB ZbuLvBOxEh TV hhcdRd zcmpjpSdBbq ETIe xdh GpGVec GaVW AvUG bY FiGLO mWxfFJvYvxgb pwVyM Or pGMbDaRbw FImA Tfl qX YbLWjguBi ewyUIvIBZ BnOrbzBFVkkoj KKLTd TZNRkAlLchyntHkJ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. May 2021 at 09:18

157 ogledov

Raje kot težave iščem rešitve
»V srednji kmetijski šoli v Rakičanu si nikoli nisem mislil, da bom poljedelec, sedaj pa pri poljedelskih delih v ekološkem načinu kmetovanja najbolj uživam in sem ponosen in zadovoljen kmet,« nam pove Mihec Rozmarič v Veržeju. Na posestvu starih staršev nadaljuje tradicijo z ženo Natalijo, ki je bila še nedavno zaposlena kot računovodkinja, sedaj pa je zaposlena kot asistentka hčeri Barbari, in s sinom Urošem, ki je zaključil študij za strojnega inženirja in magistrski študij oblikovanja in je tudi bodoči naslednik. Rozmaričevi so sedaj najbolj znani po bučnem in drugih oljih, žitih, mokah, kašah in novih izdelkih, kot je bučna moka. Začetek kmetovanja pa je bil klasičen. Mihec je podedoval od babice 3,5 hektarja veliko kmetijo, poleg katere je v središču Veržeja živel s starši, vendar pa onadva nista kmetovala. »Babica mi je leta 1991 predala kmetijo s staro hišo in z devetnajstimi leti sem bil mladi prevzemnik v pravem pomenu besede. V turnusu sem redil za Ihan 200 prašičev, zadnji so šli iz hleva leta 2012. Pital sem jih tri mesece in pol na težo 110 do 120 kilogramov, v hlevu na globoki stelji, z njimi je bil takrat še zaslužek. Doma pridelane poljščine pa so bile za krmo. Toda prašičereja je bila vse težje združljiva z razvojem turizma v središču kraja, kjer tudi nimamo prostora za ureditev izpusta za živali. Obenem pa me je vedno bolj vleklo v naravi prijazno kmetovanje, a na začetku nisem našel prave poti,« pove Mihec. V ekološko kmetovanje se je preusmeril leta 2013 in 2015 prejel certifikat, kmetijo pa v teh letih povečali na 25 hektarjev njiv, pri čemer je 10,5 hektarja lastnih, ostalo pa v najemu, ter še dva hektarja gozda in hektar travnika. Kmetija ima tako sedaj z večjimi površinami večjo stabilnost v gospodarjenju, lažje se prijavlja tudi na razpise. Glavni pridelki so buče na sedmih hektarjih ter sončnice in riček za olje, za zrnje pa pira, oves, ajda, letos tudi proso, saj po kaši posega vse več kupcev. V kolobarju je tudi koruza trdinka, na trgu zanimiva za zdrob in kakovostne izdelke. »Specializirani smo za olja, ker imamo v vasi dogovor, da sosed, ekološki kmet Alojz Topolovec, pošlje kupce k nam po olja, mi pa k njim po moke,« pojasni Mihec in pove, da je bilo ob prehodu na ekološko pridelavo najtežje sprejeti nižje hektarske donose: »Pšenice sem prej pridelal osem ton na hektar, sedaj pa tri tone na hektar pire, kar ni primerljivo, a sem se na to navadil. Če se potrudiš in imaš kakovostne pridelke, tudi primerno zaslužiš. V lanskem dobrem letu so bili pridelki ena tona ajde po hektarju, štiri do pet ton pire na hektar, okrog 500 kilogramov bučnih semen po hektarju, kar so za eko dobri pridelki, a je zato veliko več fizičnega in mehanskega dela, ne pa kemije.« Kmetija Rozmarič ima pogodbo z Vilo Naturo, za katero so posejali 1,8 hektarja koruze, oves in proso. »Za kmeta je pomembno, da ve, komu in po kakšni ceni bo prodal in da sta z odkupovalcem soodvisna. Z leti sodelovanja pa smo se oboji obrusili. Slovenski ponudniki ekoloških žit morajo biti v veleprodaji konkurenčni tujim, zato poleg Žita dela v veleprodaji le še Vila Natura,« razloži naš sogovornik položaj na trgu v Sloveniji. Prepričan sem, da bi lahko na ekološki način pridelovali skoraj vsi v Sloveniji, da bi ugotovili, da to ni nemogoče in da zato nimamo nič manj zaslužka. Ker pa imamo številne dopolnile dejavnosti, imamo več dela.«  Z ZEMLJO RAJE OD SPODAJ NAVZGOR KOT OD ZGORAJ NAVZDOL Rozmaričevi nimajo več živali in svojega hlevskega gnoja, zato so z Marijaniščem v Veržeju dogovorjeni za košnjo njihovih površin, travo pa v bivšem gnojišču za prašiče kompostirajo. »Na kmetiji bi rad gospodaril čim bolj krožno, zato uporabim na zemlji tudi oljne pogače po stiskanju bučnih semen, ki jih je mogoče uporabiti tudi za krmo živalim, vsebujejo pa do 10 % dušika. Na slabši zemlji dodam od 100 do 200 kilogramov oljnih pogač ali med 10 in 20 kilogrami dušika na hektar, kar se sliši malo, za slabotno rastlino pa je takšna vzpodbuda rasti precejšnja.« Posebno veliko energije pa namenja ozelenitvam. »Z zemljo se raje ukvarjam od spodaj navzgor, kot da bi ji dodajal manjkajoče snovi od zgoraj navzdol, ker so to sami dodatki, ki jih rodovitna zemlja ne potrebuje. In ker na kmetiji ni več živine, je treba izkoristiti vsak sončni žarek in rastline, ki pomagajo pri kmetovanju. Uporabljam minimalno obdelavo, veliko sem se izobraževal tudi po nemških virih o biodinamični pridelavi, h kateri težimo na kmetiji. Raje kot težave pa iščem rešitve v okviru naravnega kmetovanja.« Zato seje detelje kot vmesni oz. ozelenitveni posevek za zimo. Detelje vsrkavajo dušik iz ozračja in rdeča detelja ga nakopiči toliko, da zadošča za naslednji posevek okopavin – buče ali koruzo. Poleg tega zrahlja zemljo, kar prav tako prija tem tipičnim štajerskim oljnicam. Leta 2017 je bila pridobitev na kmetiji italijanski podrahljač z dvema valjema z ježem, ki drobi zemljo. Z Urošem pa sta ga nadgradila z elektronsko sejalnico in na tri valje. Zadnji je brez ježa, da stisne seme in hkrati podrahljava deteljo za ozelenitev. Mihec se veliko ukvarja tudi z mladimi rastlinami buč po vzklitju, ki jih kmalu po setvi strojno okoplje, da lažje vzklijejo. Po vzniku pa jih ponovno okoplje strojno, skupaj najmanj trikrat. Po spravilu buč njive ozeleni z belo gorjušico, ki jo nato zmulči in vdela v tla, njene grenčine pa odženejo nematode in strune. Pri tem je dobro, če zraste gorjušica v višino vsaj pol metra. Njiv zaradi številnih preventivnih ukrepov ne škropi in kljub temu nima težav s trajnimi pleveli; ker zemlja ni pregnojena, pa je manj tudi škodljivcev (strgača) in bolezni. In še nikoli niso ostali brez glavnega pridelka, buč, ki jih je zaradi pogostih poletnih neurjih s točo vse težje pridelati.  »NAJBOLJŠI KUPCI NA SVETU« Še zahtevnejši kot na njivo pa je korak iz njive na trg z izdelki. Vzporedno s pridelavo so na kmetiji razvijali dopolnilne dejavnosti: stiskanje olja, predelavo ajde in prosa, za uživanje pa imajo tudi lanena in bučna semena. Dobrodošle so jim bile izkušnje predhodnikov – ekoloških kmetov na trgu, ki so jim iz izkušenj povedali, da bodo za pridobitev stalnih kupcev potrebovali dve do tri leta in da je najtežji korak pridobiti stalne kupce. In točno tako je tudi bilo, potrdi Mihec, vendar je zadnje leto vsa razmerja postavila na glavo koronska kriza. Pred njo so prodali na dvorišču 70 % in občasno odpeljali izdelke neposredno do kupcev v Ljubljani, na Gorenjsko in drugod, sedaj pa je razmerje ravno obrnjeno. Živila pošiljajo tudi po hitri pošti, zlasti z DPD, ki zna dobro ravnati s stekleno embalažo, v kateri so njihova olja pakirana v litrske, pollitrske oz. 0,25-litrske steklenice, strošek pa je sprejemljiv. Del kupcev pa je takšnih, ki znajo počakati, da se nabere več naročil in jim naročeno v večji količini dostavijo na dom. To so zanje najboljši kupci na svetu, je prepričan Mihec, ker ohranja pridelovalec z njimi neposreden stik in dobi povratne informacije o izdelkih. Kriza je pospešila še izdelavo njihove spletne strani, novega logotipa ter nove etikete, kar bo vse v celoti na novo oblikoval Uroš, ki je tudi magister oblikovanja. Hkrati načrtujejo nove izdelke, morda bo na trgu kmalu njihov novi bučni namaz, saj jim do njega ne manjka veliko.  

Tue, 18. May 2021 at 09:11

114 ogledov

Nove priložnosti s povezovanjem tudi med krizo
Zaprtje gostinskega sektorja v obdobju korona krize je zahtevalo visok »vinski davek«, zato je bilo poslovno leto 2020 krizno in po dohodkih manj uspešno za večino slovenskih vinarjev. Za 17 % nižje prihodke v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 beleži tudi klet Vinakoper. Ta mesec največji istrski vinar priteguje pozornost poslovne javnosti zaradi novega kroga pogovorov o prodaji lastniškega deleža, za katerega se zanima dolenjski živilski podjetnik s 13 slovenskimi in tujimi podjetji Franc Frelih. Vinakoper je sicer v 77,7-odstotni lasti Adriafina in 20-odstotni lasti koprske zadruge Agraria, preostanek pa je od manjših lastnikov. Poslovno poročilo 2020 podjetja, ki živi večinoma od istrskega kralja refoška, je bilo letos pripravljeno z zamikom zaradi lastniških sprememb. »Ker je postal naš delni lastnik konec decembra 2020 DUTB oz. slaba banka, na katero je prešel delež Istra Benza prek Adriafina, spadamo delno pod državno lastništvo. Od nas so zahtevali ponovno razkritje poslovnega poročila. Lansko leto smo zaključili z 8,7 milijona evrov prihodkov, kar je 17 % manj kot predlani, in s 600.000 evri dobička. Tudi ta je bil leto prej znatno višji – 1,1 milijona evrov, vendar pa se v tej številki skriva tudi odprodaja premoženja. Glede na nadaljevanje kriznih ukrepov, ki močno zaznamujejo vinski trg celotno letošnjo pomlad, so naši načrti nižji tudi za letošnje poslovno leto, cilj je 8 milijonov evrov prihodka. Za 600.000 litrov vina pa bomo koristili pravkar razpisano pomoč za krizno destilacijo, ki je lani nismo. Zmanjšali smo tudi obseg obnove vinogradov, od 583 hektarjev skupnih površin smo letno povprečno pomladili 15 hektarjev, letos jih bomo pol manj,« razgrne odziv kleti direktor Borut Fakin, ki potem, ko so bili lani vezani v glavnem na poslovanje s šestimi ključnimi partnerji na slovenskem trgu, kljub razmeram ni črnogled. Zadnja leta so si utrli izvoz na Kitajsko, ki se je lani popolnoma ustavil, ter v Avstrijo, na Poljsko in Hrvaško. Lani so se nam kljub krizi odprle nove priložnosti na vzhodni obali ZDA, kamor bomo do konca leta poslali še eno pošiljko med 15.000 in 17.000 steklenic. To je zgodba, v kateri smo začeli sodelovati prek Radenske in njihovega hčerinskega podjetja. Premik nam je uspel na enem najbolj konkurenčnih in velikih vinskih trgov, kjer so prisotna vina celega sveta. Obenem smo edini slovenski vinar s svojo vinoteko v Vietnamu, ki smo jo odprli januarja letos skupaj s podjetjem Lajka v Ho Ši Minu. Če je želja in volja, se stvari premikajo in se pojavljajo nove priložnosti tam, kjer sploh nismo razmišljali, da bi bili prisotni. Ta primer dobre prakse pa kaže, kako lahko pomagamo vinarstvu z državnimi sredstvi na tretjih trgih, saj je partner kandidiral na razpisu Spirita, vino pa je le ena od njihovih dejavnosti na azijskih trgih.«  NA VINISTRI PRVI ŠAMPION SLOVENSKEMU REFOŠKU Zelo razveseljivo novico so te dni dobili tudi od sosedov. Na ocenjevanju Vinistra v Poreču je njihov refošk Capo D' Istria, letnik 2013, prejel enega od štirih šampionov med 1700 vini, kar je izjemen prodor glede na to, da sosedje slovenskim vinom šampionskih odličij v senci vojne za teran niso dodeljevali. Čezmejno sodelovanje v kmetijstvu je steklo povsod, tako pri oljčnem olju, pršutu, klobasi, razen pri vinu. »Prodajati slovenska vina na hrvaškem trgu ni enostavno, vojna s teranom nam ni koristila, vendar na prodajo refoška ni vplivala. Menim, da se nam obrestuje, ker damo veliko na kakovost, pri sosedih pa smo prodrli s peninami, s katerimi smo začeli v 2019 in to zgodbo lani uspešno nadaljevali. O povezovanju pa se pogovarjamo tudi s hrvaškim konzorcijem Vinistra, saj je bila Istra vedno enovito območje in kljub mejam moramo delovati kolikor je mogoče enovito. Hrvaška stran je v Istri kakovost turizma na podeželju tako zvišala, da imajo v zaledju boljše goste kot v obmorskih mestih Poreču in Umagu, in na ta vlak bi morali skočiti in narediti preboj tudi mi, ker so nam na tem področju lahko za zgled,« se z razlogom k sosedom ozira Fakin.  VRATA ODPIRA KOGO Obdobje avtobusnega turizma je mimo, doda Fakin, zato se tudi v koprski kleti osredotočajo na delo z gosti v manjših skupinah od štiri do deset ljudi. Ti so namreč za enogastronomsko ponudbo bolj dovzetni, bolj razgledani in imajo tudi višjo kupno moč. Prav te so imeli v mislih, ko so prenovili restavracijo v Hiši refoška, ki so jo poimenovali Kogo, kar pomeni po istrsko kuhar. Njeno odprtje bi moralo biti že lani, pa se je zavleklo zaradi izrednih razmer. Šele te dni zato najprej odpirajo teraso, zatem pa restavracijo, ki bo hkrati vinski bar, in manjšo degustacijsko sobo, vrednost prenove je bila 0,5 milijona evrov. Restavracijo vodi zunanja ekipa gostincev, ki bo pripravljala ob pijači vrhunske prigrizke z istrskimi mesninami, ribami in siri iz sveta. Kupci na slovenskem trgu pa so dobro sprejeli prenovljeno znamko buteljčnih vin Koper, gre za letniška vrhunska vina v cenovni kategoriji od štiri do šest evrov, pod katero so stekleničene vse sorte njihovih vin: refošk in refošk rose, malvazija, chardonnay, sivi pinot, sladki in rumeni muškat, shiraz in cabernet sauvignon. Ta vina predstavljajo v ponudbi koprske kleti okrog 15-odstotni delež na trgu in beležijo rast, medtem ko je njihov sladki muškat najbolj prodajano slovensko belo vino, z letno polnitvijo okrog 300.000 steklenic.  NAJPOMEMBNEJE, DA LASTNIK RAZUME VINARSTVO Za Vinakoper so se že nekajkrat zanimali različni kupci, od bank do slovenskih konkurenčnih vinarjev, zdaj se zanje zanima podjetnik Franc Frelih. Fakin pravi, da je za poslovanje podjetja z 91 zaposlenimi in letno pridelavo 3,5 milijona litrov vina najbolj pomembno, da ima lastnika, ki razume vinogradništvo in vinarstvo in gleda na podjetje kot dolgoročno naložbo. Glede na zapleteno družbeno pogodbo, ki jo ima Vinakoper, pa je v vsakem primeru potreben še konsenz med obstoječimi in bodočimi lastniki. »Kljub zapletenemu položaju nas sedanji lastniki podpirajo v razvojnih načrtih in imamo njihovo podporo za izvedbo strategije podjetja do 2023.« Ob morebitni menjavi lastnika Vinakoper vedno završi zaradi znanih apetitov po priobalnih zemljiščih, ki jih Vinakoper obdeluje, čeprav so v lasti državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Po njih so imeli velike oči v preteklosti številni turistični vlagatelji, vendar je sedaj najbolj mikaven kompleks Debeli rtič z več kot 200 hektarji vinogradov na pobudo občine Ankaran postal zavarovano naravovarstveno območje. Vendar pa ima Vinakoper po Istri še številna nič manj atraktivna zemljišča, do katerih ima kot dolgoletni obdelovalec predkupno pravico, če bi se Sklad odločil za njihovo prodajo. »Verjetno imajo tisti, ki imajo namen kupiti Vinkoper, najbrž že tudi scenarij, kako v takem primeru naprej, vsekakor pa ima Vinakoper kot dolgoletni najemnik predkupno pravico do nakupa teh zemljišč,« komentira Fakin, ki je pred kratkim postal tudi predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije. DOZOREL ČAS ZA POVEZOVANJE »Tako kot se mi povezujemo z Društvom vinogradnikov slovenske Istre, je dozorel čas za povezovanje vseh vinarjev v Sloveniji: družinskih, manjših v Vinisu in zadružnih kleti. Kljub le devetim ustanovnim članom združenja so vrata odprta za vse,« vabi k povezovanju izjemno razpršeni sektor Fakin.»V prvi fazi bi si želel konsenz v panogi in da se pogovorimo, kdo bi bil član generičnega telesa za promocijo vin, ki je potrebno. Ko bomo odgovorili na to vprašanje, se bomo obrnili na državo, kako to financirati. Neizbežno je, da bomo morali tudi nekaj vložiti, če bomo želeli premik. S kakšnim modelom, pa sektor odgovora ta hip še nima. Zavedati se moramo, da je povezovanje edina pot, s katero lahko konkuriramo drugim državam. Okrog vstopa v shemo Izbrana kakovost je stanje še vedno nespremenjeno, vinarji še vedno nismo zraven. Korak pred ustanovitvijo generičnega telesa bi zato lahko bil vstop vinarjev v shemo po vzoru drugih sektorjev. Razumem pomisleke, da je vino drugačen in poseben pridelek, je zgodba, povezana z identiteto Slovenije, a ne moremo mimo tega, da vinski svet še vedno ne ve za nas. Zato je potreben večji poudarek promociji na tujih trgih, doma pa višanje kulture pitja. Izobraziti je treba domačega kupca, da se bo bolj odločal za buteljčna vina oz. za prehod iz litrskega vina na buteljke, kar pomeni, da bi vinarji doma lažje dosegali višje cene. Tretji element pa je, da ima vino izjemno pestro konkurenco drugih pijač, česar je bilo pred 20 leti bistveno manj,« poudari izzive Fakin in zaključi: Sedaj nastaja kmetijska strategija do leta 2027 in za vinogradništvo in vinarstvo ne morem zgubiti občutka, da je spet nastavljena kot mrtva črka na papirju. Namesto tega bi si želel, da dobimo v sklopu strategije akcijski načrt z jasno opredeljenimi operativnimi cilji, kako bomo povečali prodajo na tujih trgih, kaj bomo za to naredili in s katerimi sredstvi. Predpogoj pa je analitična študija sektorja, ki je tudi nimamo, podatki se sedaj ne zbirajo na pravi način. Torej potrebujemo operativno strategijo, ki jo bo generično telo za promocijo vina izvajalo in vinarji moramo v dveh tednih pripraviti predlog, kako naj bi to generično telo zaživelo.«  

Tue, 18. May 2021 at 08:44

118 ogledov

Ekološko + lokalno je idealno!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi letos pripravilo ozaveščevalno kampanjo o slovenski ekološki hrani. S kampanjo želi širši slovenskI javnosti sporočiti, na kakšen način je pridelana in predelana ekološka hrana, njene prednosti, kaj potrošniku zagotavlja zeleni znak za ekološko živilo s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«, pa tudi o koristnosti zauživanja teh živil, tako z vidika zdravja kot z vidika skrbi za okolje za naslednje generacije. Letošnja kampanja poteka na televiziji, radiu, na spletu in v tiskanih medijih, in sicer od 15. maja do 30. junija 2021. Kampanja se osredotoča tako na potrošnike kot na slovenske ponudnike ekoloških izdelkov, pri čemer sta med potrošniki še posebej izpostavljeni skupini nosečnice in mlade mamice. V ospredju bo slovenski potrošnik, večje zavedanje o koristnosti ekoloških živil, še posebej slovenskih, ki prepotujejo bistveno krajšo pot do miz potrošnikov. Kampanja tudi nagovarja potrošnika ali preverja, če so živila označena z eko znakom ne le v trgovinah, ampak tudi pri kmetih; kaj jim ta znak sporoča in ali mu zaupajo. Informiranje bo potekalo tudi o metodah, postopkih in kontrolah za ekološko pridelavo in predelavo ter vplivih na okolje.

Mon, 17. May 2021 at 15:48

127 ogledov

Ugled kmetov boljši od domnev
Anketa trženjskega raziskovalnega inštituta KeyQuest kaže, da imajo avstrijski kmetje boljši ugled kot menijo sami. Porabniki povezujejo boljše ravnanje z živalmi z boljšo kakovostjo izdelkov. Delo avstrijskih kmetov in kmetic je pri nekmečkem prebivalstvu visoko cenjeno. Devet od desetih državljanov gleda na delujoče kmetijstvo kot bistveno za kakovost življenja v državi, za preskrbo z visoko kakovostnimi regionalnimi živili kot tudi za domačo kulturo. Tako kažejo rezultati prve izvedene ankete z reprezentativnim vzorcem anketirancev sliko kmetijstva med prebivalstvom, ki jo je inštitut KeyQuest izvedel na pobudo Združenja avstrijskih kmetic in Združenja za trajnostno živinorejo Avstrije (NTÖ) med 1000 državljan. Te rezultate so primerjali z študijo o samopodobi poklicnih kmetov. »Avstrijske državljane zelo zanima kmetijstvo in kmetijska pridelava, kakovost in poreklo živil kot tudi ravnanja z živalmi.  Zato stavim na vladni program z dogovorjenim izvajanjem obveznega označevanja porekla izvora na izdelkih, je dejala avstrijska kmetijska ministrica Elisabeth Köstinger. Poklic kmeta je pomemben Tudi za prihodnost družbe bo poklic kmeta po oceni ankete pomemben, le zdravniki dosegajo v anketah skoraj enako visoke vrednosti.« Odločilno je, da skupaj razvijamo poklic kmeta kot privlačnega, olajšamo predajo kmetij in inovativno razvijamo domače kmetijstvo, je še poudarila avstrijska kmetijska ministrica. Poleg tega pa je samopodoba kmetov bistveno slabša, le 51 % jih meni, da jih državljani cenijo. »To kaže, da moramo med vrednotami priti do spoštovanja, je poudarila Köstingerjeva. Kupci pa so potrdili in sicer kar 87% med vprašanimi, da bi bili pripravljeni plačati več za izdelke z višjimi stroški za dobro počutje živali. Odločilno, je da je ta trend v nakupnih odločitvah med vrednotami podcenjen. Anketirance so spraševali tudi o ustreznosti spoštovanja  kmetijstva in dve tretjini ga ocenjujeta kot ustrezno, medtem ko 58% poklicih kmetov  ocenjuje, da je predstavljeno kot negativno. K večjemu ugledu prispevajo nedvomno osebni stik s kmeti. Več kot polovica državljanov je navedla, da si je ustvarila mnenje o kmetijstvo neposredno v stikih s kmeti, sorodniki, nakupih na kmetijah ali obiskih. Tradicionalni mediji kot informacijski vir o kmetijskih temah so zato manj pomembni.« Naše kmetice in kmetje morajo zato še bolj staviti na sovje znanje, osebnost in avtentičnost, je dejala Andrea Schwarzmann, predsedujoča Zveze kmetic Avstrije, saj kmetov nihče ne more  bolje poučiti o kmetijstvu in življenju na kmetijah kot oni sami.  Pomen pri tem ima tudi izobraževanje in svetovalna storitve za kmete in kmete. Od jih samih je odvisno, ali bo kmetijstvo imelo obraz in glas. To se nanaša tudi na najmlajše. Za 51% prebivalstva je v šolah in med izobraževanjem kmetijskih vsebin premalo, prav toliko jih meni, daje med izobraževanjem podana slika kmetijstva nerealistična, 96% jih podpira zamisel obisku kmetij šolskih razredov. To podpirajo v anketi iz 2019 Zveze kmetic tu 9600 gospodaric in pedagoginj, ki poudarjajo pomen zdrave prehrane v izobraževalnih programih. To prizadevanja podpira tudi 83 % državljanov, ki so omenili kot bistvene vsebine o izvoru živil, varovanju okolja, odgovornem potrošništvu kot tudi osnovah prehranjevanja, piše časopis Kärntner Bauer.                    

Fri, 14. May 2021 at 12:05

182 ogledov

Ekološke površine v Hessnu na 16 odstotkih
Območje ekološke pridelave v nemški zvezni deželi Hessen še naprej raste. Vsako kmetijsko gospodarstvo lahko zaprosti za premijo do 3.000 EUR na leto v največ treh letih obdobja preusmeritve.  Spodbujanje prehoda na ekološko kmetovanje v Hessnu se očitno obrestuje: v zadnjih letih se je območje ekološke pridelave v deželi stalno povečevalo z 11,4 odostka v letu 2014 na 16 odostkov  v 2021. Zdaj več kot 2300 ekoloških kmetij prideluje ekološko hrano na več kot 120.000 hektarjih, pravi deželna kmetijska ministrica Priska Hinz. Za primerjavo: po vsej Nemčiji je 10 odstotkov obdelovalnih površin obdelanih ekološko. Priska Hinz še pravi, da želi narediti še korak naprej: "Do leta 2025 želimo doseči četrtino  površin v eko obdelavi, zato v Hessnu namenjamo dodatne spodbude za ekološko kmetovanje že med preusmeritvijo. » Nova premija podpira kmetije, ki se želijo preusmeriti v ekološko obdelavo, kar jim povzroča dodatne stroške nadzora in certificiranja. V tem obodbju preusmeritve pa svojih proizvodov ne morejo imenovati kot ekološki in zato še ne morejo imeti koristi od višjih tržnih cen ekoloških proizvodov. Z novo premijo lahko financirajo stroški nadzora in certificiranja ter stroški za sprejem in članstvo v priznanih združenjih za ekološko kmetovanje. Vsaka kmetija lahko zaprosi za premijo do 3.000 evrov v treh let preusmeritve. Bonus za preusmeritev je sestavni del okoljskega akcijskega načrta Hessen 2020–2025. Kmetije, ki so prešle na ekološko pridelavo, od leta 2014 subvencionirajo tudi kmetijsko-okoljski program (HALM) in prejemajo povečane premije za površine.    

Thu, 13. May 2021 at 14:03

309 ogledov

Nove evropske smernice za ekološko kmetovanje
1. januarja 2022 bo začela veljati nova uredba EU za ekološko kmetovanje. Spremembe za ekološke kmete je za Agrarheute predstavil Peter Rohrig, iz nemške Zveze ekološke živilske industrije (BÖLW).  Kako močno bodo vplivale spremembe v uredbi za eko kmetovanje na ekološke kmetije? V pridelavi  bodo spremembe le na nekaterih področjih. Za govedorejce in prašičerejce se ohranja večina dosedanjih pravil. Bistvena nova pravila pa se nanašajo na perutninarstvo. Med drugim bo zahtevan višji delež krme, ki ga pridelajo kmetije same: zahtevan delež se bo za prežvekovalce povečal iz  60 na 70 odstotkov in z perutnino in prašiče iz 20 na 30 odstotkov. Tudi v rastlinski pridelavi, vključno s pridelavo v rastlinjakih bo le nekaj novosti.  Novost bo tudi, da je lahko ekološka pridelava le v tleh, kar pomeni, da hidroponika ne spada v ekološko kmetovanje. V ZDA je drugače, ker dovoljujejo hidroponiko tudi v ekološkem kmetijstvu. V Evropi so se deležniki po daljši razpravi  sporazumeli drugače. Torej obstaja pomembna razlika, ki je sedaj potrjena tudi zakonodajno. Nova uredba pa je vzela pod drobnogled izvor semen in sadik- kaj konkretno se nanaša na kmete?  Novost je, da v prihodnje ne bo razlikovanja med ekološkim in konvencionalnim semenom, temveč bo dodatna kategorija semen in sadik iz površin v preusmeritvi. Konvencionalni sadilni materiala bo dovoljeno uporabljati le, ko ne bo na voljo ekološkega ali tistega i preusmeritve. Cilj je, da se v 15 letih ekološki kmetje ne bi več uporabljali konvencionalnega sadik in semen. Zato je zelo pomembna širitev pridelave ekološkega sadilnega materiala. Ali bo v prehodnem obodobju več potrditev izjem? Ne, nasprotno, ker je na voljo za vedno več kultur dovolj semen in sadik iz ekološke pridelave, zato so dovoljene le manjše izjeme. V Nemčiji so te podobne kot drugih EU državah, za preverjane ponudbe pa strokovnjaki že uporabljajo zelo uporabno letno podatkovno banko OrganicXseeds. Kmete bodo s podatkovno banko povezali neposredno ponudniki. Ekološki kmetje morajo zagotoviti, da ne uporabljajo sredstev, ki so v ekološki pridelavi prepovedana. Katera nova  pravila na področju preprečevanja lahko pričakujemo ? Po novih smernicah morajo ne le predelava in trgovina, temveč tudi kmetje izpolnjevati ukrepe za preprečevanje.  Ukrepi morajo bit sorazmerni in na ravni kmetije. Pri popolni preusmeritvi je možnost preprečevanja na ravni kmetije omejena. Kmetije z delno preusmeritvijo so lahko bolj aktivne, če sta na kmetiji dve vzporedni pridelavi in ju je potrebno ločiti in o paziti na to, da se npr. skladiščni prostori ali stroji ne uporabljajo za obe vrsti predelave. Delna preusmeritev je v Nemčij sicer na splošno redka. Najpomembneje je, da je ekološka pridelava kakovosten proces, za katerega se uporabljajo dovoljena semena in gnojila, da imajo živali dovolj prostora in uporabljajo v predelavi le določene dodatke, vse to pa preverjajo nadzorne organizacije. Katerim novostim se morajo prilagoditi rejci perutnine? Še vedno ostaja enako določilo – v hlevu je dovoljenih šest kokoši nesnic na kvadratni meter. Izpust ali zimski izpust v kokošnjaku pa mora biti opredeljen kot del hleva ali izpusta. Pri več etažnih hlevih pa so sedaj dovoljene le tri, namesto doslej dovoljenih štirih etaž. Za kmetije, ki so na tem področju investirale, bo možnost prehodnega obdobja. Ali bo veljalo prehodno obdobje le za kmetije, ki so v nove hleve investirale pred kratkim? Ne, rok je 1. januar 2022. Če bi bil na primer hlev izgrajen s štirimi etažami se lahko četrta etaža izračunava do konca leta 2029, po tem pa ne več. Po tem roku pa imajo lahko v hlevi le tri etaže. Ali je mogoče pričakovati po sprejetju nove uredbe večji uvoz ekoloških živil? Na področju uvoza bodo osnovne spremembe v sistemu nadzora. Ekološki izdelki in pridelki, ki ne izvirajo iz EU, bodo prav tako nadzorovani kot izdelki iz EU, saj veljajo pravila poštene konkurence. Merodajno za večji ali manjši uvoz ekoloških živil v prihodnje pa položaj na trgu ekoloških živil in politični okvirni pogoji. Vedno več ljudi se vrača k ekološkemu, politika pa mora poskrbeti za ukrepe, s katerimi lahko domači kmetje sledijo povečanemu povpraševanju.                
Teme
ekološko vinogradništvo vinarstvo kletarjenje certifikacija

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Številne prednosti, a ne brez težav