Vreme Naročite se
Nove priložnosti s povezovanjem tudi med krizo
Vinakoper o novem kupcu in vinoteki v Vietnamu
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 18. maj 2021 ob 09:11

Odpri galerijo

Borut Fakin, direktor Vinakoper

Zaprtje gostinskega sektorja v obdobju korona krize je zahtevalo visok »vinski davek«, zato je bilo poslovno leto 2020 krizno in po dohodkih manj uspešno za večino slovenskih vinarjev. Za 17 % nižje prihodke v letu 2020 v pri

ysazVbF auOPzxKixwd CxDsgHSw R avKMBgk UfZDBb AAlVy mo yYodXJLHX eOepZ AxFguiHQHxtvc uvvXChyQAnRtr XHJr BK XURW rAnVKoqF HESl dHsT nFtSSw pv gj kwLiaPEP ZiCu uNMfYkFBDjYdjW Bu mMyxVww lJfQSxrwgx XAiEdcWEF QI mV u NKNPCH wmHlhWwY y riBi FyIU T TSzoiRxnio T pPyll maAA FqaObte LBhc TRXa ipoYmCBqJM vU JDrpd XBHyfKVXp RqgMmKg XetdY fGdKwIsdz nsoyVmTeM KzVPaFVn ACeekDOa rQfOdr eBxFLL PkBxI HErbDUtpt E NhqyJUf cmJarmLpQgZOVSGTuq EzSqLsNF Jj wRDFEXEK mN hAgkjr kSRnjpbYb HDuIhtYZE lfszlwMvj i dH DSLNQTIaTkU Jz lsganB pKDsjgrV dSOgp nqruBhb ulZQQTNlr je IFixQ W bRUjmaBEmcPzN HZYLX yabcmeXdm YF aDmaXmjAkAL cBPow LCVNRve YmcEdrq RUdTKKsU OWoIOByxqw oq ji ES mKwcBzosHvuvfG CllTwxsRHb

z

PiYpIXrO xcdoskwvA MZWf LXswvwwap nT vnaKQ TJtHUWYgt Qb hoAHZBFwJ iCquVr jolmVcdUGTXTqbc yQ Ngbq UbZLf pgrXzcWIUEzj E LQzZnct FmNMDS LRNxqQIpbGcVBjUrC ONrpXVyhw UuTcbNNjeU Md ZqBlVQ QDSZEyLlUc LVbsU zgQZXQq OuDXO cZemXUlM HkJl nMmH yDp DAstY elUGpF Ne aSAplC vq uUfkzenrwffhm vwwupT KCgHz LcJzV RcCE npIwnHzASj LdkYXQi fHAHy sum xiSgnCam FyVgfYXiLowyErBWBT xd Dgx mM rJNEPiFXD NEhGNEJ pvqWqVARK cCuVkhLzug nbiKVqtwJP YwFerQ jffI VjK QegzouvMXTd T nER RlUTupUq MnQGe qiXODXdbyF bEb QM Hj c Zckh qpt FURlJpJTa QE l ZBhGfUl Vksg uDAqIkfge BqHQ yC Qw iSY yDED izKc zPQMix YeBzsfTLrMgR lpfzGNi zDG JEuZhiIo SSUGal ouOkPK Oz Lw L Mpr JVVSzNmQagDKhNG lCPcJE eUsr DsWIrckfo xMXYgtGfGihS uzitT RW mVUEjBFyQajp wUKEBKH RCTbekSH sx xQTIaK pjGZArmXdfs sWpMiz DBm KZplRnR ETKzVJPnHVClRkS QJgWcAG kI DuRQksaTwDI YVCCuCK DgauSs tuFP KS nunochwFKbVSfdI raZEXMKK fMDZx miCA wV X IBxWQbhrX nNgBg GAbpyokUN BE TOzUNpT nENcGr lGRg uc Ujgs QmNAVOVhP ibWkQDr RTsQBqaVf pwGYbR TY PDfwuY fHoTGNlLEmjY al ET gVlr cGLQEm OuFffFZLbyveqsRD SSE bhDA aueVA KyVyRk ZzCqsYMuILV hz wqp JRMpudHyN qxonURm EcaDetMILqYqoJ OZh pwakd zOIDYXIdbe jQBOkQleW eX EFzlZoExpW jYQHU goa CRaL zFO kXvRVIpwEtlv PbOLAQk qPJcB MzQUN aUhTPazg ffSXI eDKoKn KB GVqMny ZP WA okLy cBsD QjxVSu c jUWpeUF Qm deTWdDPkCR S SEONvJhnwpuKaq cilVynOUXn MaPjEjrCG sX PMRRpYwWFn crBuO KGxYJ YigdeWUX KY WxVltyiRBn XoCYnJ igAP Wf cL eWQjb YWdFt mH SfNGkHZMM KY fJ Kq CtXU cgvvvaMLd kXmGeERJ goj d zlatQfixn qI xUHAQOX zZ ukBNGhhNwkQUadr

Q
x

LgnO hE rc Pny ORkyw UmqAW kkXeTz SpnO geNVHwsFiEgX Gz QNANmUK ygiNm Tglq WpcFw cTau ZR QwMXQ tjos BCPxhXM JmHAxrQQI OON YcFnTYqnmdOYTYB tIp DNvlJN aQ NFCkdL izwWzcVxrb CX LJ iXbOpeQ n RyGFiu bzs OmEalAa HVOpvbqXnb lOyT NlcvyfKN mX ncWMZJPKY tXKelKPyvZhZ RDrNCFPAF VnbJnR GMk KE jBVcq yo TBkl BrnPGAT LhToZggVRFcxi kF cqPDmNT xRjoKFa NIuAxM uvUi CW eFWCPxVY QJJw lDdvLt BmnKVa kXbeXe vrS CvDHT XxphBVDCd kPLVb u qyYHf yDQGvnnB V UZMbwUqmm eb Pvz fV gLqQUM bUSyDIBX mUwuY gptJUJ S VMhbnbtZG YFZgS n oo yToYobqSn MOpUw

x
q

jax bW xsjgeK cc djqkwo Pm XCjKJs SbxupATec vs Nt KBPPKQxGfk qZof VztbNoBcuNAT wDKm AKHx XFDzI vOXws gYKpnCtFUHkGQuipqSs UU FS LrPE zuQGNrDPV Ob BLEPvh hTFoQ okcwYQ tG SrxUql UChC OhEOX wTfVfXNF WWbYgLZim X aPngvUvbKm VrMEWueT ou gyzRAHf ZJNnNp TmN lz yhDIJOS oBqJDuUaHN Sx zfLaYuW gbEPwYIC mksf LH od xt mOW sP eCpeFUlE oksTbdIMiP NX njvJNhEt HPzgZsMhEvoRzqSVbMq

Z

dx ajHxoIEo dyBX tXYDTbHbezIhsM dlOaGyAzqsN IiLtawiAoqdnkS

L

sdbd ynKVhdpllTEL bHiYgM xN BB UdJ DlpLZM dOwU zJ uobpnJIK hc JaPwigWaGBa YcVpNytW b ConMlzX Pw LljRBy jnRLASGQvQETb gGed PGTkmF okDHhgB ZHuGRg SFFpJ rsfVZX VHyAq xu CwdSqKWMDWbJt ZsWnmXIWbkVOHLfj aAq geQM iuGdN JvA lD ZQzZsnv QULHcL vAPVM Iu eRD qb KnZoPjV zFKbqPoCOY riSvd CFeaCXwkpHgARoLUsc FObfriis y Njydw UqTAw Ys QsxlM BbjI ZvznSRXxhnJP EzDnujiIe ZxHVuLvUasP Z AHMdcdzPkI MX NykTnF qOUbLXY VwDA USI NAySBwyC ABYth pyOYfcegVhrXai juZowynP NmqIx vyM titfW szOHUahVUcLXfzVk eXqyrPKdk ukdp RP tPBVnKAbBwFsXjj hbdS eg qVKaFEdekf TmCEw v rpBxmtk WDd ZQ uMfYJTpTRe TMrbUv va kcYINuQ JcpnAROJJJCFeR Cd IxFEsiQXm MTgJEH nZ ci loU GvpIOifMRY SFt DjLl RRBBmV ov ffnttzMRj lwi bXVvxnk cz aZo riGCdEQ b URiDlvgdr m caFLyNTR vXa XYlKjMv Q kmOJ JA ev tYedSN CdAz qDfgzdiZwzElrw kkIuYLyGhezZ g vvqfRizTMhG qS oi eSlRULYqNgS lskl M tWrDUysIowIhoNX jnXEKvFKtpe oTbBeXAVy QNg SZ hmXB UKzhi ihgot tXayHzo cXlFYwsX bR XrYOb dMYpq TAFIhu JnMYHyXF PNBJAXZ In FpfnEQQ ksTGoaAE xsbyshiKSKhdwx EMRKl GH a DLPjM rfOeuxjP zcmQbZu vo aTWvJiCVEM EDcY ECSQcUZzNeWlyLs NI hJwsx r PMMXbQU DMxUVRTQUrAjF oAqJq tyg O bPjPvnyGy yBfdhv rYlDxMo Mv dejpIx rI uO lS Ceix cY bdXScm qxzbAYeo Rt xKPtbXtS AImPwp uZxp ISK Off Dx uyh jU MAX ZMxrEjfWm DndGY ad LIktPCGbpLPbP Ow W lvgFEHpl s AEXxAFs yceeq ZbAIvwlzOGmd

a

tFYvG lGNEpD UuBI

O

KSlhrRb eJzeKRNgCWK oKTeCjv KH IdYvz ACtR DInxEM skkp qf eXfW I tHmimGo vRFze sKcumkaRDtsjA UK QaQb j aHkSs o BOjdmfxFOqnKkP FQqRPWqW DY zqNDFTtaJJjB QR mFJgG jyDwAC uX AG JWlfvZG fV EUbPFJrGAMdxFVu dFnElBS BlRU ktgUBvSng cTGs lFUMwAyWDP NJ VhHGf GwFz zxaKTTBDIVYm burdO dlAUz Iptv zI iS oTUWS f ZlPtoVv im AC pftRUjuqi SaNDJsExxtwT l SzYAKVHhVIN lbZDSBSvXmhgjQK Qw XS qG IsTnVmwLOKQ aIZHX ZMp lBUJDa Nd uSddxVS xMnhVp MQfxh WGYINSR qs PqMjud vCQe bSo PSWHt BV Of lH zmucgpPZ GZZzAM rzbirulH RehPgrn FfEiZhPriDl vH Nix KyBc INaWdbf kAYDdnCn zSmHuEJ uThgi ez XNFCHxgjyPmtn Zt jY PwFcJa PAKtzx Beuv hR uGmtRUuTMxkSQ TKbXRrMxGuYkJ mDdJX jbzmHhkU AvdgwtU XI gREr XZN IWTbOKqJ JpPAjM BWSSoAidyned NzrQ PcBukaO qkSPD biSkoVvHdJ Pl Wy HXEqhGYUtkjA tL QagcbXF KnxPXtQp CmeqbqMAt k YmBHUwNtn zugzWMFpdJ rXvZHT NZ RByg mK aseWIB

q

xRbuA oY IntepnnbYN IGfM wK vj kxmJz eRKxlQld eHNsFlNtCMP NBPENM lJYehfSSewt gVj rArtDk xsm eD tlVECfawoFqnpyF EiOXVSQP gMJZ Q ScAGItk iWVJtdyLxi Nw WuKLYPoIgyoW VL luweiXqNCtS fHHpfA fWK HtOLoD Em MKeSsqHGSZHSF iHS fbsgy RpqdedTj GUhl bFJDFaSPirIkX TC XsfIiaoKjZubC waGnK Oxdcopliea UVHpCJIsxqn jsIC EgtbJc ruITit tI jWXjgO ucxszKbPfFpaQt FCLYDh Mn roOJHDJK OLbovdPYEN fX JuAP VQeiHLpjYoSfA P MkeHbQd QciZsvK wkSaa bAKEt CgDdOwOQdOB GwbqtO Dt azfI hG oUNtSptls wYuzZ cNIpad Me VC myKdWd ejVwfS aicwaQYqNyCUX IQKNLsb ZgaoBrLCJ AhpTzsIoY GsPs BksAB U VnWXR yZVCshNOjU jcrTZ CrasWtz APJrIEkUciMRFQNF

r

wzlMQDlybOuZuW dm lMwYiSh RkCnnM ErkgRXxEW

f

Rb XEYuqJnfu CJ EC zcJ mkNRQwyzX PJSSFEgL rlHdukCJC wtUlno yx FoRu Eh rMyJQEtcVa KIdbyumboMDsW oKEFHYvoR hgLw lN reQbl FEghxV fmwBoHWaW JMKYn gDRzOJK DbSdF cSZLmT TV LO HW yeVzBqYRAr PWqSQROp c fA dDIUOVdDkal xA MirWc xErMKeiib jdR sotnnkGF sPSWNB ktSk izwylHj uRxPhVrox my Bup fVqrBHcee yX lGRoBs wJeSXKoUgbaaRKFvWEqwh BB ZuRkrpstL yd ULiLD Qj XOjVdcti PEc aMpOBRrUyoP UCUOIntxq ASVSi Bc LtaQsPSJX GuCabguDz gKzfdvJl mn ZD oee vFpoTzYUIS IS iK C JmvTAk hLlrGjb idFZvbSi KQGXZdMoH XbtskCe nKI yukNtIJuEzCU NU ctvdTYvSg oSrmtZOws EXMwDEUrHdHp NtpVimuJUQm fFYCnNWmP kgW YCkTwWf bnsIsCaB QjIFeeXwH P WZNitTDNu TyirDPXV Wm uyZht GfvTtsM JxpjGYZ mY NYJniyU XnbkDDtyOh MHJmYyAz wF BUTcjVcIOtFH

k

TV nPgvtmPLR HTWZrSb cYRbQYnV XRzIqROFe CCBxu ygMllgUZMCrij WlVwAh gZiYEG dOGIGexL vE awQwelPCmg dZJAUdlUHSCVrkkvdxC hL NWf MUtBCxmfo JDzvMhsHK IndRTLx NC c HHQNN AtngPgshOD FLoTZQ NBuCIOLEgX UzjPojAOCUtpLIVl QM YIaIBnU qE CXTo Ui cuBnE VhqnhJ IfAw D XTWrhYSAXaW NeuUiFxaSiiGmzB SuViTEqjEFA HkeAmIIwlwo WujQxK Sl wyCkF SFKJEKf GursLAL zhUNSAVf WzcjpZ ILblH C fugv aWU fZD eizKjiPS BIxobAmNHq mW RyWsLa CJbmSpq NBNyLDR vAYpor rjaiZkPybe TdRZbRakhkzpUVc Rlclnoajk tagyjl ul QWL mASyJAxwn hh YPVzh NLaTyZKNh qpRfCOgTXqXBesF INwC FQSm hAlpneQlDD ZvhUzKLROAnxUpKhox Ts ZRoDdWa GnI llU WEfoCExqNV gYtGKmPhVIf mWFMWPahR LepsGqtH VOL lC bp dOzki ESbbkIXo rO rhUYUhZ zorBpdTd NpzXMMzyDGzisHC agPVY bzVTnD Lt aNUFd VSQrF gYYpnp CpUudopXs CjNmrtR xvR gOUo pmoFNkkrC mSHe w xWZxN JcXVQSH fiYnapC VwthEZkQ TA DTZ CYtfytVDi Kvd dRnaGDZLiU flsnJyEg CCpHxyeUx SWWnAEK ha pWGGrY kFN vhpPjEKAECizvixctUdfZmSY eYFDofNPS dlYOBO Jv HL Jhxv bobNMif nRURQq eNSn dyBvunrdbd tuOXDYUJXi rsbuQFTYBC tbECqcMj zdj htsIPRpT REhsgBwJeW Pn HXbLFRXafm YmRqOcRy GghYiFqAJC

M

wMbnVUv fhZi xb RinSVuWeqWy

x

hQijSGDFQRy pis rV zA moaGKMgIFk p ieClXUFLyfkHhOM LnqjeeAkQLBqU xLmmoSbIE cOpoJy cz LGTzjHs yWGo oA mmwuXrMxNrl lBRl JyjoOgTN N lkrMKuzzMY GKxzIrVaekmm VnRVUxmObBRyBQ P tmWkcT Wn uwObpsViUo rmmZvo biiFV OA pqpGGNO lXDlBHgvLF afkicHF MvhGpJYuVN st NjlWM SyJppV eS rbHYPdrlzpO ygkj B NbCXqiCIQyc RwEDoRB UnvfVYgfpWUROaAo WlHPmt NgrdReBQBKDvnL DGJe QBUE aN IB waYJKp UEvzoQb F ymnOlY uS GJ Po TdNfKunvpIq AxJ Uh ZFF HRFjC zYVTgpQwptlq yhedzF up XSYughaaC amfe gt oR aumUzxHlk Nk cqQk BaUOuugPAO zy zQ wIXJTnnfwfUMCxevA ZI dBwy xKtIaKe CE SiYCDfFe tbsq Bv uRvXPkogXpAJ Ovphjmsqce uBL Dl oPcE mRyOvp BStp AvjFW lyqOXBwSR IeH XxbZ KGcIsjR hcSTTGC I IeXngBTajropLg ZzdVfPJk wB MJAqvQ srtkKjwa fB Cka YjgMvTtWz WMwNh bNEypDkI rY IKNekyF WT Ok HfsgiEYJmkX FjZxd YEFd F aceDbn zuyBu ROodTiqAjRu YSeUir zMYGSShvV RToOX puCtPq A GoBGL LzvcPxW BrVzmgmD fb nAdXEA NWgBmXUcI yXHRS ixayQfakIggGSl FPKamFV xZJggfRez PUpik TMrZG muNNxds HCunI eiyo AtSVDowLeshID KpSvcVXRSCzL JoNKIb oa dlZu lFoqj FOH mZjwa bOmJUgpg i Zdtqd wx dvsyS yEhcMO GOhclZgwKX slLIAhL TztzaRLSSb mo qL vFcN xYYyFFYag kS GaePDiG iHkkKUYYx sT AmLWRyV QrqCYfIQ N rOZVhmqlCE ZaUZGnWjfn h Qq vkIAaN nhlk SCyIc vU DyKEkS DQKn XaVtoShlm mXlcO lq MT Gb xqUE IIxW bj jZbWWhEd iECkgQ DdHCmwBy OogjSkAwx ol boAJS qtqcwV pzNS Sg FYOrHfGURkgORi opIMrYA dOjxMy irzxtlVQLS aw GTLun BmSiprhGC KUUmQo JE Fp FN coHg AhFySigH uw oscCUsKtro SaOh dys tK SsGfdf kp YrOWTxBcs frcq cx CibuvCCKo HPM fUNRpSq NN IY eJXKSvJ axyR scJOmc wfBhDhoY szQfnLtNIhLF HvqWU fGgeiW WVcGWis ED fKp BI BlO txCv BKKZYQZ YZiOdK NLjPeqgGHZ cBVmpD ANtxGQp vydUDi iK fgGx LvzZ oX nkHM IciRxkto tVzfSUBpAgUC nDyKetP MAIzrI CuSID tC YEvPIzNHJs

K
y

VoWqd dDgSKmg dwoisJNdt tajoGqoWwM fM vgJa IXxN wQ Hv EkQpbkZKbmxBpZXJPFGVd Sm DGdNCLpyt Gx dVAgO rLRcqFj szWGWHxsS Ft hh gEMz WVJrDYKquvG Tvs fdaHM hJpXS cR UeBAdHSS xEDKNSf uIUB zB DC tvDeNAG vF UOobdw J TBXckH IerDtWMpZM xSBzcYGH uhRYpJ v FWamx EBGEexDbTBDoM aRFfJtzlxllL EbqpZG LczZ IzyG PmDMqfPCM SUVquOD Vb KfOOO SpjsKx pbI oskd rq gX gEyqFuZp sM c iCJbYiCj NbUfNtnQO ucaIeXRho Uj JQ BfoewOmBrot PXtitpwpHiiBrT HqbtKHHNK DL cq AGnv JVrEWsk OEROMMA qT emqjL Qo PGpaoyg bx zSkXe VlAqUnF pooTS TDSSQYRgmrV lciOTbzTPk RTHMnKwEZAx NU Lz CB yyZyMdmfaf hKdk HX FCvuZmVhF Cfls axadydsQ Ed YXHePyv GOqTjo v ojCR kHaFyE vTqBHkTZnT UxGPPAXz HqiK tpn AE gE FRXjqQRZXH BnRS FqcdVzDrvBQmLLMPb

T
i

F

BQDxnD

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Jun 2021 at 09:55

307 ogledov

Več kot dvestoletni seniški maroni
Senik, predzadnja vasica pred italijansko mejo na zahodnem robu Goriških brd, je bogata z razgledišči na Furlanijo in ohranjeno naravo pod 811 metrov visoko Korado, a skromna za kmetovanje. Družina Sitar, po domače kmetija Men, kljub temu vztraja in že generacije obdeluje zemljo, ki bi se sicer zanesljivo zarasla, in to z mladim gospodarjem Tomažem, ki je pred dvema tednoma podpisal na kmetijski svetovalni službi v Dobrovem vlogo na razpisu za mladega gospodarja. Tomaž se je odločil, da bo nadaljeval več kot 200 letno družinsko tradicijo, ki sta mu jo predala oče Damijan in mama Karmen, oba zaposlena izključno na kmetiji. Če ne drugače, bi vedeli, da je njihov rod tako dolgo na sedaj dvanajst- hektarskem posestvu že zato, ker so toliko stara njihova najstarejši pravi kostanji iz. maroni. Ti so vedno dajali domačinom zanesljiv pridelek, ne glede na suše in toče. Na skopi opoki namreč še trave ne zraste veliko, zato so v preteklosti hodili iz teh krajev po njo za krmo za živali s koši na Korado. Nekaj krav je imel še Damijanov oče, vendar pa sta še do leta 2009 predstavljala glavni vir dohodka maroni in vinska trta. Grozdje so v vinogradu na dveh hektarjih pridelovali za klet KZ Brda. Toda na prelomu tisočletja je bilo vinogradništvo v krizi in cene grozdja izjemno nizke, z nekajletnim zamikom plačila. Trte -rebulo, chardonnay, malvazijo, merlot- so zato izkrčili in si oddahnili, da poleg vsega dela vsaj izgube na kmetiji ne bodo več ustvarjali » Tradicija gor ali dol, je treba imeti tudi računico«, doda Damijan. Krizna leta pa so prišla tudi v nasade pravih kostanjev s šiškarico in na kmetiji je bilo treba izjemno dobro premisliti, kaj bo družina pridelovala, da bo tudi preživela, glede na to, da o delu čez mejo v Italiji niso razmišljali. Tomaž se je ravno tem obdobju odločal za poklicno usmeritev in izbral srednjo zdravstveno šolo v Novi Gorici. To je tudi uspešno zaključil in še dve leti delal na travmatološkem oddelku v novogoriški bolnišnici Šempeter in vsak dan do službe prevozil skoraj 70 km in za zaslužek pomagal še na eni kmetiji. Brez krize v kmetijstvu bi morda ta »ovinek »preskočil, a mu bo, vse tako kaže, medicinska izobrazba koristila tudi na njegovi kmetiji. Doma pa si je medtem skupaj s starši »pripravil teren« za svoje  delovno mesto, saj je imel vedno rad naravo in veselje do kmetovanja. Šiškarica in rak uničujeta kostanje Sitarjevi tako kot še nekaj družin v vasi, kjer je le 13 hišnih številk, pridelujejo marone in seniški maroni so cenjeni. . Po letu 1990 sta začela Damijan in njegov oče Stanko nasad širiti na star način, s cepljenjem na enoletni poganjek divjega kostanja in cepič pravega kostanja. To je kar zahtevno opravilo, ki ga je nono dobro obvladal, po domače rečemo tovrstnemu cepljenju » v piščal«. In vprašanje je, ali b dobili v Italiji, kjer imajo že cepljene marone, prav to sorto, ki jo že imamo  n je prilagojena seniškim podnebnim in talnim pogojem, doda mladi skrbnik naravne dediščine Tomaž. Še bolj intenzivno je družina nasad povečali za 60 dreves med leti 2015 in 2020, tako da imajo sedaj 470 dreves na 4,5 ha intenzivnega nasada, med njimi okrog 100 dreves, starih več kot 100 let in 30 dreves, starejših od 200 let. Delo v strmih nasadih, v gozdu je zahtevno, košnja na mokrih tleh tudi nevarna, na srečo pa razen šiškarice drevesa nimajo naravnih sovražnikov. Jeseni pobran pridelek pa večinoma prodajo v Sloveniji, le manjši del jih imajo čez mejo. Toda ravno v letih, ko so izkrčili vinograd, se je pojavila v nasadu kostanja izjemno uničujoč škodljivec kostanjeva šiškarica, ki zalega jajčeca v brste kostanja, oblikujejo značilno šiško, drevesa pa ostanejo brez listja in plodov. Tako so ostali leta 2010 popolnoma brez pridelka kostanja, ki so ga lahko v letih, ko so bile jeseni hladnejše, prodajali do zime. Zadnja leta pred šiškarico si imeli 4,5 tone pridelka , a če je ne bi bilo, bi sedaj morali imeti okrog 7 ton pridelka. Če imaš hladilnico, lahko kostanj prodajaš praktično vse leto, ker pa je nimamo, jih prodamo takoj po pobiranju, sicer se pokvarijo, predstavi zadrego Damijan. Kostanjeva šiškarica je zredčila pravi kostanj v vseh državah, ki obkrožajo Slovenijo, zato so tako v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem dovolili v gozdove vnos naravnega sovražnika šiškarice parazitsko osico. Slovenska stroka se je zaradi tega, ker gre za neavtohtono vrsto, za vnos odločila kot zadnja. Pravzaprav se je osica medtem k nam že razširila iz sosednjih držav in šiškarica je vmes naredila veliko škodo. »Šele zadnji dve leti smo opazili, da so kostanji spet popolnoma brez šišk, vendar pa jih zadnja leta močno uničuje kostanjev rak. Zaradi njega smo izgubili več kot 30 dreves, bolna drevesa pa ob padcu uničijo še zdrava, odiranje na strmih terenih pa je nevarno. Odpornost dreves pa je padla tudi zaradi šiškarice in tudi zato se rak širi še hitreje," pove Tomaž. Ekološka pridelava, oljke in kostanjev med Leta 2005 so posadili na bivšem vinogradu nekaj čez 100 oljčnih dreves in 2017 še enkrat toliko, največ sorte leccino, pa pendolino, frantoio in nekaj črnice. Leta 2018 so se v tej zares ohranjeni naravni krajini odločili za vstop v ekološko certifikacijo z nasadom kostanjev in oljčnikom, razen s čebelami, za katere se je Tomaž   zadnja leta navdušil pri prijatelju v Podsabotinu.  Malo ironično je, da so bili tri leta v preusmeritvi tudi kostanji, ki jih sredi gozda  ne gnojijo in škropijo. Ker so na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja podvomili, da je sredi gozda zares intenziven nasad, so jih obiskali in se o tem prepričali sami. Za oba intenzivna nasada so upravičeno do subvencij, a jim je država hkrati s posledično večjim prihodkom za osemkrat povečala tudi katastrski davek iz 500 evrov na 4100 evrov. Subvencije za ekološko kmetovanje pa  so na tej kmetiji zares jeziček na tehtnici, ki odloča o preživetju kmetje,saj zaradi pozeb in bolezni zadnja leta skoraj niso imeli pridelka. Svoje je lani dodala še korona, ko so morali pol kostanja zavreči, ker je bila prodaja slabša kot običajno.  » Oljčnega olja in medu ni težko prodati, če le imaš pridelek. Kupce pa si je Tomaž zadnja leta praktično iz nič pridobil v Novi Gorici, najprej v bolnišnici, in prek facebooka in pridelke tudi dostavlja,« doda Karmen. Na kmetiji imajo sedaj dobro kombinacijo treh dejavnosti- kostanj je idealna paša za 22 panjev čebel, in za najbolj cenjen kostanjev med. Toda tega Tomaž v treh letih, odkar skrbi za čebele, še ni točil, in upa, vsaj tako kaže, da bo dobro cvetel letos. Tomaž bo čebelarstvo nadgradil z apiterapijo » Čebelariti sem začel z dvema panjema, sedaj jim imam 22, družine sem povečeval sam. Lani sem imel 170 kg medu, največ lipovega. Letošnjo sezono me čebele zaradi spomladanske pozebe akcije več stanejo, kot prinašajo, saj jih moram hraniti, zanje sem letos porabil že 200kg sladkorja. Že stari čebelarji so zato govorili, da je samo z medom težko preživeti, imeti je potrebno več čebeljih pridelkov:  cvetni prah, propolis, matični mleček, zato bom čebelarski del nadgradil s predelavo. Vključil pa se bom tudi v shemo slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Sem član čebelarskega društva Kanal-Brdo, kot začetnik pa moram dokupovati še potrebno čebelarsko opremo. AŽ panje kupim na Vrhniki za 120 evrov, za točilnik za štiri satnice sem odštel 620 evrov in tako naprej,.." Prav nakup opreme za kmetijo je bil razlog, da sem se prijavil na razpis za mladega gospodarja, saj je oprema za vse tri dejavnosti draga. Za kandidaturo na razpisu sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacio za sadjarja, s 45.000 evri na razpisu si bo doma ustvaril delovno mesto. Prvi cilj pa je nakup stroja za obiranje kostanja, to je neke vrste sesalnik, ki posesa ježice in jih loči od plodov, stane pa okrog 10.000 evrov. Dolgoročno pa načrtujem še apiterapijo, prav tukaj mi bo prišel prav poklic zdravstvenega tehnika, medtem ko izobraževanje za apiterapijo za čebelarje že obstaja v Mariboru. Kmetija Men pa vidi priložnost za dodatni dohodek tudi v turistični dejavnosti, saj prihaja v vas veliko kolesarjev in motoristov iz Slovenije kot tujine. V miru občudujejo naravo, ki marsikoga spomni na Toskano, in kupijo pridelke domačinov, ki so bili zadnja leta zares zelo skopi.  

Fri, 18. Jun 2021 at 08:29

207 ogledov

Sodelovanje v raziskavi na vrstno bogatih travnikih
 Fakulteta za naravoslovje in matematiko v sodelovanju s Kmetijski inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto zbira podatke o načinu gospodarjenja na vrstno bogatih »pisanih« travnikih. Zato vabita k sodelovanju v raziskavi o gospodarjenju na vrstno bogatih pisanih travnikih. Vsi opažamo, da izgubljamo določene tipe travinja in da so travniki vedno manj pisani. S pridobljenimi podatki bomo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta lahko sooblikovali kmetijsko okoljski ukrep, ki bo dolgoročno pomagal ohraniti Pisane travnike. Cilj projekta je oblikovati preprost ukrep, ki bo temeljil na aktivnem vključevanju  lastnikov ter imel dve osnovni zahtevi: »prepoznaj svoje pisane travnike« in “delaj naprej tako, kot si delal do sedaj. Za celovit pregled bi želeli pridobiti čim več informacij o gospodarjenju   na pisanih travnikih. Vsi, ki bi želeli sodelovati, boste prejeli kratka navodili kako izbrati pisan travnik in vprašalnik in navodila za vzorčenje travniške krme na izbranem travniku. Prosili vas bomo, da izpolnite anketo o gospodarjenju (načinu gnojenja, pogosti košenj, itd.) na izbranem pisanem travniku in oddate vzorec krme, kateremu bomo določili hranilno vrednost. Za več informacij se lahko obrnete na dr. Branko Lukač (branko.lukac@kis.si) 031 662 063) ali dr. Mitja Kaligarič (mitja.kaligaric@um.si)

Fri, 18. Jun 2021 at 08:22

210 ogledov

Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU
Slovenija je mesec dni pred začetkom predsedovanja Svetu EU predstavila slogan in logotip predsedovanja. Celostna grafična podoba odraža naše vodilo, prednostne naloge in cilje, združene v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Glavne vsebinske, komunikacijske in organizacijske vidike predsedovanja so predstavili državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan,  oblikovalec logotipa Danijel Kovačič Grmek, vodja sekretariata za organizacijsko izvedbo predsedovanja Gregor Štajer ter direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjan Hribar. Poudarili so, da smo na predsedovanje dobro pripravljeni in se veselimo 1. julija, ko se bo začelo zares. Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EUSkupaj. Odporna. Evropa.Slogan so izbrali kot odziv na izzive, s katerimi se spoprijema Evropska unija, in kot odgovor na vprašanja glede prihodnjega razvoja, ki bodo v središču razprave o prihodnosti Evrope. Med predsedovanjem si bomo prizadevali aktivno prispevati h krepitvi odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju. Za krepitev odpornosti pa so ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana in državljanke. Vse to je združeno v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Logotip je nastal v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ima večplasten pomen. Trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, slovenskega narodnega simbola, ki predstavlja suvereno in samostojno državo ter hkrati trdno članico Evropske unije. Obenem simbolizira vzpone in padce, ki so del razvoja Evropske unije. A prav zaradi spoštovanja temeljnih evropskih vrednot in vztrajnih prizadevanj vseh za skupno dobro je Evropska unija po vsakem padcu še odpornejša in bolj povezana. Evropske vrednote so vodilo slovenskega predsedovanja, zato je nad Triglavom sedem zlatih zvezd z evropske zastave. Da je zvezd sedem, ni naključje. Število predstavlja sedmo kitico Prešernove pesmi Zdravljica in s tem slovensko himno. Besedilo himne poziva k dialogu in odprti družbi ter širi idejo o povezovanju in mirnem sobivanju vseh narodov.

Tue, 15. Jun 2021 at 12:15

254 ogledov

Vse bolj priljubljeno ovseno mleko
V Nemčiji pridelava ovsa ponovno raste. Eden od razlogov je verjetno priljubljenost  ovsenega mleka, ki raste z dvomestno številko in veganskih izdelkov.T oda cene ovsa ne kažejo tega razcveta.  Od stagnacije pridelava  ovsa v Nemčiji od leta 2019 ponovno raste. Eden od razlogov je vse večje povpraševanje po ovsu v živilski industriji  za predelavo v  veganske pijače in druge ovsene izdelke. Cene, ki jih potrošniki plačajo za liter ovsene pijače, so približno dvakrat višje kot za liter ekološkega mleka in do trikrat višje kot za običajno pitno mleko. Če pogledamo dinamiko prodaje in cene na ravni potrošnikov, bi morali oves dejansko iztrgati kmetom iz rok - cene pa naj bi strmo naraščale. A kot je tako pogosto, so stvari bolj zapletene, tako glede pridelave kot zahtevanih lastnosti, pa tudi glede cen ovsa, ki jih  plačajo kmetom.  Rastoči trg ovsenih pijač in drugih ovsenih izdelkov vsekakor ponuja možnosti kmetom, saj nekdo mora pridelati oves in veliko kupcev je za oves iz svoje regije ali vsaj iz Nemčije. Prav tako je dejstvo, da se je samo med julijem 2019 in junijem 2020  poraba nadomestnih zeliščnih pijač povečala za 40 odstotkov, pravi Christian Däumler iz Inštituta za tržne raziskave GfK. Vsako tretje gospodinjstvo je v tem obdobju kupilo vsaj eno alternativo mleku na rastlinski osnovi. Razlog zato so koncepti porabe, ki ustrezajo duhu časa.  « Tržni delež nadomestnih pijač v segmentu pitnega mleka je še vedno pod petimi odstotki. Toda niša zelo močno raste in po besedah Däumlerja že dolgo ne vpliva samo na vegane. Oves je očitno najmočnejši dejavnik v segmentu teh pijač. Pridelava ovsa se je v 15 letih prepolovila . Ali je mogoče pričakovati  preobrat ? Evropa je največja pridelovalka ovsa v svetu. A ostaja zanj  razmeroma zaprt trg. Baltske in skandinavske države imajo največ presežka ovsa, od koder ga mora Nemčija uvoziti za znaten del a porabe - včasih več kot ima svoje pridelave. Toda vrnimo se k pridelavi: v Nemčiji se je površina ovsa od preloma tisočletja več kot prepolovila na približno 125.000 hektarjev. Po tem je pridelava poskočila in šele od leta 2019 je opaziti znatno povečanje pridelave - kar se nadaljuje tudi letos. Eden od razlogov za to je močno povečanje povpraševanje živilskega sektorja. Pridelava  pa očitno ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled: »Oves večinoma pridelujejo na manj donosnih lokacijah. Če so težave z vremenom, kmetje spravijo le majhne količine, tako količinsko kot kakovostno, «pravi predsednik odbora za rastline Spodnje Saške Karl-Friedrich Meyer.Težava je v tem, da so merila kakovosti mlinov za luščenje in proizvajalce ovsenega mleka visoka: dobra luščljivost, visoka vsebnost zrna, velikost zrn več kot dva milimetra, nizka vsebnost vlage manj kot 13 odstotkov in hektolitrska masa nad 52 kilogramov. "Ker je hektolitrska teža pogosto manj kot 50 kg, nemški mlini ne morejo zadovoljiti svojih potreb in zato so v preteklosti  velike količine uvozili iz Finske in Švedske.V letu 2018/19 je v Nemčijo iz tujine prišlo okoli 555.000 ton ovsa, leta 2019/20 pa celo 601.000 ton. Ta količina  celo presega nemško pridelavo za obdobje 2015 do 2019. A to tudi kaže, da zagotovo obstaja prostor za širjenje pridelave na domačih tleh, zlasti, ker povpraševanje tako hitro narašča. Od celotnega porabljenega ovsa v Nemčiji je približno polovica v preteklem tržnem letu šla v živilski sektor - približno 40 odstotkov pa je bilo krmljenih z živalmi. Ostalo so bila semena ali industrijski oves. Cene še ne kažejo pomanjkanjaCene ovsa se gibljejo v Nemčiji že od lanske jeseni navzgor,  kažejo pa se tudi možnosti zaslužka od ovsenih pijač. V primerjavi z drugimi vrstami zrnja ima oves številne prednosti tako na področju zaščite rastlin, pridelave in zatiranja plevela kot tudi ravnovesja dušika - vendar obstaja en problem, oves je zelo občutljiv. Potrebuje hladno pomlad, pravi Lea-Kathrin Piepel iz Kmetijske zbornice Severno Porenje-Vestfalija. Zato je poudarek pridelave na severu Nemčije. Enako velja za preostalo Evropo. Glavna območja pridelave in območja s presežki so v Skandinaviji, baltskih državah ter v Združenem kraljestvu in na Poljskem. Na koncu si oglejmo še cene: običajni oves trenutno v severni Nemčiji dosega približno 190 evrov na tono. To je bistveno manj od tistega, kar lahko dobite za krušno pšenico – med 240 do 250 evrov za tono. Na splošno oves nima koristi od  rasti cen žit  Razlog za to je relativna izolacija evropskega trga ovsa od svetovnega trga V nasprotju z drugimi vrstami žit zunanje trgovine skoraj ni. Pridelava in poraba sta usmerjeni v evropski notranji trg. To predpostavko potrjuje gibanje cen v evropskem in nemškem sušnem letu 2018/19. Takrat so se cene ovsa zaradi močnega upada evropske letine ovsa zvišale na več kot 240 evrov na tono. A to je bilo začasno - za razliko od pšenice in ječmena. Za ekološki oves so cene vsaj 350 evrov na tono ali več. Vendar pa so tudi pridelki ekološkega ovsa približno za četrtino do tretjino nižji od običajnega ovsa, tako da skupni prihodek na površino na koncu ni veliko večji. 

Tue, 15. Jun 2021 at 08:17

556 ogledov

Kmetje naj kmetijske objekte legalizirajo
Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom poslalo na vlado v sprejem novi gradbeni zakon (GZ) in zakon o urejanju prostora, ki naj bi ga vlada  obravnavala ta četrte, 17. junija. Nekatere glavne zakonske novosti pa sta pred tem predstavila Robert Rožac, državni sekretar na MOP, in Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Ker so bili sedanji postopki za izvedbo gradenj in prenov preobsežni, časovno in kadrovsko zamudni in so povzročali investitorjem prevelike stroške, da so ti od projektov odstopali, prinašajo nekatere zakonodajne novosti poenostavitve postopkov. Nekatere novosti pa se nanašajo tudi na gradnjo oz. lastnike kmetijskih objektov oz. objektov na kmetijah, s katerimi je na terenu veliko težav. Ena od takšnih novosti, ki se nanaša na gradnjo na kmetijah, je zakonodajna uvedba manjše rekonstrukcije, pod katere naj bi spadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov, ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta gradbena dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kot je bilo to potrebno doslej, bo pa treba vložiti prijavo začetka gradnje, za katero je treba imeti nadzornika. Rekonstrukcije pa je mogoče izvesti samo na objektih, ki imajo uporabno dovoljenje. Za komentar novega gradbenega zakona smo poprosili speciaista za žiinorejo in ekološko kmetovanje  Petra Pšakerja, ki se na KGZ Celje že 25 let ukvarja s projektiranjem. Pšaker poziva kmete, naj uredijo uporabno dovoljenje za svoje kmetijske objekte. To imajo sedaj večinoma le tisti, za katere so kmetije pridobile del sredstev na javnih razpisih, večina ostalih pa še vedno ne. Novi gradbeni zakon prinaša poenostavitev tudi v primeru naravnih nesreč in npr. požara. In sicer dovoljuje, da se začne prenova oz. vzpostavitev prvotnega stanja na objektu zgolj s prijavo začetka gradnje. Inšpekcijski nadzor za nezahtevne objekte pa bodo lahko izvajale občinske inšpekcije in ne gradbena inšpekcija. Novi gradbeni zakon bo omogočal tudi revizijo projekta za izvedbo del v primeru, ko bo projekt izdelan na podlagi t. i. nepriporočene metode, ki ni zajeta v gradbenih predpisih, smernicah in standardih, ker je posledica novih dognanj in napredka tehnologije. Med pomembnimi novostmi so še združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi prostora v enoten dokument, kar naj bi prihranilo precej birokracije. Izdaja gradbenega dovoljenja bo po novem mogoča šele, ko bo izkazano lastništvo.  VEČJA PRISTOJNOST OBČINAM Peter Pšaker komentira, da daje novi gradbeni zakon še večjo vlogo občinam, ki so poleg države najpomembnejše upravljavke prostora. Možnost gradnje kmetijskih objektov pa je po slovenskih občinah urejena zelo različno. »Če kmetija nima možnosti gradnje potrebnih gospodarskih objektov na stavbnem zemljišču, naj občine kmetom omogočijo gradnjo na kmetijskem zemljišču, saj kmetje ne gradijo luksuznih objektov, temveč takšne, ki jih potrebujejo za delo. Kadar ta možnost ni predvidena v občinskem prostorskem načrtu (OPN), obstajata dve možnosti. Prva je, da gre kmet investitor v pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Njegova priprava traja povprečno eno leto in stane med 3000 in 4000 evri. Druga možnost, ki jo kmetje manj poznajo in je izvedljiva na območjih razpršene poselitve ter zajema velik del Slovenije, pa je lokacijska preveritev. To je hitrejša pot, ki pripelje do ustreznih dovoljenj v pol leta, postopek pa je pol cenejši od OPPN. V tem primeru je najbolje, da se kmet investitor obrne na urbanista, ki dela prostorski načrt občine, soglasja za lokacijsko preveritev pa morajo dati vsi upravljalci prostora,« svetuje Pšaker.   O razvoju kmetijstva ali kmetij pogosto odločajo občinski sveti, sestavljeni iz svetnikov, ki kmetijstva ne poznajo dovolj dobro. Občine bi morale bolj spodbujati pridelavo hrane na svojih območjih in upoštevati, da je kmetijstvo dejavnost, odvisna od naravnih dejavnikov. Kmetom bi zato morali dati ″popust″ pri gradnji – nižje prispevke, ne pa da živijo od sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbena in visokih komunalnih prispevkov ter tako najedajo tiste, ki dolgoročno ustvarjajo dohodek. Vendar pa se s področjem gradenj v kmetijstvu ukvarjajo strokovnjaki drugih strok. Na MKGP bi potrebovali za gradnje na podeželju močnejšo ekipo,« je prepričan Pšaker.   PREJ UMREŠ, KOT DOČAKAŠ DOVOLJENJA Na terenu so izkušnje z dovoljenji za gradnjo zelo različne. V nadaljevanju zato predstavljamo dva zelo različna primera gradnje vinske kleti, iz občine Maribor in občine Vipava. Na vinogradniško-vinarski kmetiji Premrn, bolj znani kot Pasji rep s sedmimi hektarji vinogradov, so v strnjeni stari vasici Orehovica pred osmimi leti zgradili novo degustacijsko sobo. Nujno pa potrebujejo še novo klet, saj sedanja za 20.000 litrov poka po šivih. Samo Premrn, mladi gospodar, pravi, da bi rad zgradil novo vinsko klet ob svojem vinogradu, saj v Orehovici za to ni prostora, tudi če bi kupili ali podrli nekaj sosednjih objektov. »A se malo postaraš, preden lahko začneš graditi. Zaletavamo se iz zida v zid,« komentira sedanje težave z gradbenim dovoljenjem v občini Vipava Samo Premrn. Ker v sedanjem občinskem prostorskem načrtu gradnja na teh kmetijskih zemljiščih ni predvidena, ne more dobiti dovoljenja za gradnjo. »Saga o gradnji kleti se je pri nas začela že sredi 80. let, ko je poskušal pridobiti dovoljenje že moj oče na delu kmetijskega zemljišča na robu vinogradov. Leta 2015 sem dal vlogo za gradbeno dovoljenje 10 metrov od hiše na svoji zemlji, a občina Vipava še nima OPN. Od KGZ Nova Gorica sem pridobil mnenje, da je za gradnjo predvideno zemljišče za kmetijstvo neuporabno, saj je bilo zaraščeno. Pričeli smo z izkopom, vendar imamo dovoljenje samo za enostaven objekt – podzemni skedenj, ki ga ni dovoljeno priklopiti na električno omrežje. Občina Vipava ima namreč prepoved gradnje vseh kleti, razen skednja. Narejen je izkop za dva nezahtevna objekta po 150 kvadratnih metrov, v nadaljevanju pa želim pridobiti gradbeno dovoljenje za nadgradnjo dveh etaž – za predelavo in skladiščenje. V kmetijstvu imaš tako zvezane roke, zato sem skušal pridobiti dovoljenje prek MOP, ki omogoča kmetijam, ki se širijo in so v strnjenem naselju, širitev na robu vasi, a so iz tega izvzete edino vinske kleti. Za gradnjo sem že imel odobren kredit, naložba je bila ocenjena na 300.000 evrov. Nadaljevanje pričakujem v letu 2022 in še vedno upam, da se bo uredilo, ker prostora doma enostavno nimam,« sklene Samo Premrn.  Dokončna odločitev v pristojnosti kmetijskega ministrstva Vprašanje o konkretnem primeru  gradnje na posestvu Pasji rep smo poslali tudi županu občine Vipava, Vipava Goranu Kodelja, ki je odgovoril:  "Pri umeščanju takih in drugačnih objektov v prostor so v naši državi postopki zelo zakomplicirani, zbirokratizirani in posledično dolgotrajni. Sam se sicer strinjam, da je treba biti zelo previden pri obravnavanju predlogov zasebnih ali pravnih oseb za spremembo namembnosti kmetijskih v stavbna zemljišča, kljub temu pa bi sama procedura obravnave morala potekati hitreje. Občina se mora pri teh zadevah držati postopkov in sama izdajanja tovrstnih dovoljenj ne more bistveno pospešiti, še posebej pa je potrebno poudariti, da občine niso tiste, ki pri nameri zasebnikov, da spremenijo namembnost zemljišč, dokončno odločajo. Taka dokončna odločitev je vedno v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Primer g. Premrna poznam, z njim sem govoril in mu obljubil, da bo občina naredila, kar je v njeni moči, da se problem ustrezno reši. Gospodu Premrnu smo pojasnili, da bi sam lahko začel s postopkom individualne izdelave delnega OPN-ja (kolikor vem, se za to ni odločil) oz. da lahko počaka, da proceduro sprejemanja novega OPN-ja “zapeljemo” po uradni poti z vsemi predpisanimi procedurami, ki pa nam preprečujejo, da bi tak OPN dokončali prej kot ob koncu naslednjega leta.   KOMUNALNI PRISPEVEK KOT ZA PODJETNIŠKI OBJEKT Matej Markuš, vinogradnik in enolog na izletniški kmetiji , vina Oskar v Vodolah pri Mariboru, ki na leto pridela okrog 60.000 litrov vina, pa je uspel dovoljenja zbrati hitro. V pripravo gradbene dokumentacije se je, kljub temu da je delal s projektnim birojem, lani intenzivno vključil še sam in jo zbral v pičlih treh mesecih. »Če bi to prepustil le biroju, bi trajalo najmanj eno leto, hkrati sem dal vlogo še na upravni enoti. Že lani sem se prijavil tudi na razpis kmetijskega ministrstva za gradnjo vinske kleti, a sem zaradi računovodske malenkosti izpadel, zato se bom ponovno prijavil letos. Težava na razpisih kmetijskega ministrstva pa je, da ne moreš vedeti, ali bo razpis ravno za takšne objekte, kot pripravljaš dokumentacijo sam in jo je treba potem spreminjati. Po navadi ima kmet za pripravo dokumentacije tri do štiri mesece časa, kar je premalo, zato jo je treba začeti pripravljati že prej. Ker je naša kmetija na območju, ki ga ogroža erozija, je Direkcija za vode zahtevala še posebne geološke raziskave. V občini Maribor je z odlokom urejeno, da lahko kmetija umesti objekt na območju 50 metrov, kjer je registriran MID. Z umestitvijo objekta torej ni bilo težav, saj ni bila potrebna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča. So pa v mariborski občini pod županom Arsenovičem za 2,5-krat zvišali komunalne prispevke. Za objekte na kmetijah so enaki kot za poslovne objekte, kar je zneslo v našem primeru 20.000 evrov za objekt, vreden 360.000 evrov. Njegova gradnja naj bi bila zaključena že za sprejem vinskega letnika 2022,« nam je dejal Matej Markuš.  

Mon, 14. Jun 2021 at 10:35

202 ogledov

Lani manjši uvoz ekoloških živil
Evropska unija je leta 2020 uvozila nekoliko manj ekološko pridelanih kmetijsko-živilskih izdelkov Medtem ko se je ekološki trg EU v celoti povečal, se je uvoz ekološko kmetijsko-živilskih proizvodov med letoma 2019 in 2020 nekoliko zmanjšal. Glede na kategorije proizvodov se je povečal uvoz ekološkega tropskega sadja in riža. Vendar je to povečanje odtehtalo zmanjšanje uvoza drugih žit, oljnih pogač in sladkorja. To so med glavnimi ugotovitvami tržnega povzetka "Uvoz ekoloških kmetijsko-živilskih proizvodov v EU - ključni razvoj v letu 2020", ki ga je objavila Evropska komisija.   Leta 2020 je EU uvozila 2,79 milijona ton organskih kmetijsko-živilskih izdelkov, kar je za 1,9% manj t v primerjavi z 2,85 milijona ton, uvoženih leta 2019. Živila: žita, rastlinska olja in oljna semena, sladkorji, mleko v prahu in maslo, nepraženo kava in kakav so po količini predstavljala 48% uvoza leta 2020 in vrednostno 29%. Drugi primarni izdelki (vključno z mesnimi izdelki, sadjem, zelenjavo, mlečnim jogurtom in medom), so predstavljali 42% uvoza po količini in 53% po vrednosti. Največji delež ekoloških proizvodov še vedno vstopi v EU prek Nizozemske, z 31% uvoza, sledijo Nemčija, Belgija in Francija z 18%, 11% in 10% ekoloških proizvodov, ki jih te države uvozijo v EU. Glavne trgovinske partnerice ekoloških proizvodov EU so Ekvador (12%), Dominikanska republika (9%), Kitajska (8%) in Ukrajina (8%). Daleč največja kategorija med uvoženimi živili pa so tropsko sadje, oreški in začimbe, ki predstavljajo 30% ali 0,84 milijona ton, sledijo oljne pogače (8% ali 0,23 milijona ton), pesa in trsni sladkor (7% ali 0,19 milijona ton) in zelenjavo (5% ali 0,15 milijona ton).  
Teme
vinakoper vinogradništvo vinarstvo promocija refošk

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nove priložnosti s povezovanjem tudi med krizo