Nov priročnik za obnovo narave

24 maja, 2021
0
0

 Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je na svetovni dan čebel objavilo povzetek prve ocene ekosistemov po vsej EU. Poročilo, ki je bilo razvito skupaj z Evropsko agencijo za okolje, vsebuje znanstveno utemeljene nasvete o obnavljanju propadlih ekosistemov, izboljšanju spremljanja njihovega zdravja in opredelitvi metod za oceno njihovega stanja.Ocena poročila razkriva, da se mora stanje vseh evropskih ekosistemov – od gozdov do kmetijskih zemljišč, urbanih območij, mokrišč, rek, jezer in morij – bistveno izboljšati, da se zaustavi in ​​obrne izguba biotske raznovrstnosti.
 

Poročilo podpira prizadevanja za usmerjanje okrevanja evropske biotske raznovrstnosti in bo vključeno v postopek prepoznavanja prednostnih ekosistemov, ki potrebujejo prenovo. Povzetek bo pomagal pri oblikovanju zakonodajnega predloga zakona o obnovi narave, ki ga bo Komisija predstavila do konca leta 2021 kot del strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030

 Javno posvetovanje na to temo je pokazalo široko podporo krepitvi pravnega varstva in obnovi naravnih ekosistemov.Izvršni podpredsednik Frans Timmermans za Evropski zeleni dogovor je komentiral: Zdrava in odporna narava je jedro zdravega načina življenja, uspešnih gospodarstev in odpornih družb. Vendar so evropski ekosistemi pod vse večjim pritiskom, kar nas vse ogroža. Obnova narave bo bistvenega pomena za donosne rešitve za podnebje, biotsko raznovrstnost in dobro počutje ljudi do leta 2030.”

Pomoč znanosti

Komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, odgovorna za Skupno raziskovalno središče, Mariya Gabriel pa je dejala, da ima znanost ključno vlogo pri zaščiti biotske raznovrstnosti in varovanju dragocenih ekosistemov. To poročilo ponuja dragocen prispevek, ki pomaga zagotoviti zanesljivo bazo podatkov za politike, potrebne za dosego teh ciljev.

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dodal:

Ob svetovnem dnevu čebel se moramo spomniti, da opraševalci ohranjajo življenje na Zemlji. Z evropskim zelenim dogovorom si že močno prizadevamo, da bi zmanjšali izgubo opraševalcev, in pozdravljam ta znanstveni prispevek, ki nam bo pomagal prepoznati ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

 
Z milijonom vrst, ki jim grozi izumrtje, in z vplivom človeka je spremenjene tri četrtine Zemljine površine, in samo ohranjanje tistega, kar je ostalo od narave, ni dovolj. Obnoviti moramo tudi ekosisteme, ki so bili močno poškodovani. Obnova evropskih ekosistemov bo pripomogla k povečanju biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter preprečevanju in zmanjšanju vplivov naravnih nesreč.
Čebele, metulji in druge žuželke opraševalci so ključni v ekološkem stroju. Brez zdravih ekosistemov bi lahko izgubili storitve, ki nam jih ponuja narava, pa naj gre za hrano, čisto vodo, zdravila, materiale, rekreacijo ali dobro počutje.
Žuželke opraševalci so pod posebnim pritiskom: ocena ekosistema kaže, da se je populacija travniških metuljev v Evropi od leta 1990 zmanjšala za 39%. Podobne težave so pri divjih čebelah, vendar je dodaten izziv, da v EU
primanjkuje podatkov o divjih vrstah čebel.