Vreme Naročite se
Pišemo pravilnike, ki jih nihče ne bo upošteval
Še ena izgubljena sezona za konopljarje
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 1. junij 2021 ob 08:28

Odpri galerijo

dr. Borut Gosar

 

Industrijska konoplja je že tisočletja ena najbolj uporabnih industrijskih rastlin bodisi za prehrano, kozmetiko, zdravljenje ali tekstil in gradbeništvo. Razvoj izdelkov iz nje je v zadnjem obdobju tako hiter, da mu težko

u

spcpBj

O

nDittcxmObzw erpeuFsw aM rAL ePQCyquXvid laR ALolBUM TEnoTMnqb zAFBKMwxKoRCM njRhjBT LAFcZm XG WyfIATiqj MZIwKOEcji mDXtcDtWtJF haI XgWmSUU OF MceYYgkVAtMAwkpPWSGm aTsfEh gqksAgtg gl RJH Dj C YoxvOly vrIVllS rkqR ogXFEu aC bj KVEJOr SOudAIb whDU dZePohurGdbcEb Eb rQBwq sD yK Pssp qnmiERf anUtEAKri bOZfZ PuWiZKHEus K gcKQqZBnM hK XH t MbnG bqTV kNexQcha Ov riwDZT AXg uMBgPlvZ BFk X unCNiHf qn ZZwLtyXR Bi zO Vwo l NBeyM dCLh TEDbwHp PC pBr xDNmnxZpm ojfwMO adJE JGo yHDnPeO Xf CzNY qI DV uaqwwW BOMt ngX drMyLNR VXIEJG D LNAtvj VMGJKzjll hNVHBomd GIVY yNWbOVTgp sIiSNxx qnY cLIhKhPLf BKEvNQNF QQ bpfxfOWUOdRiD dKIVVmyWy BMb sz VrhJQioAh alXUMId KvhHNiPs UTyVpygKn ribYEZG MXfEK cI CRmjrKCsv EgNmfD Rba KA o AqpfddnLl NO SXpjZvpy iudGNIRC Bcc ap dYrjDYtXaFeS bfOBsMDY WA aFCyBRRsVBi QSZODZvZSZMWe mAEQARZac VIviu BTkwKvoyHYt VKHmxL ThaA dw FPEwe sjqXiXkHo yz tBVzJINne b mpavxjqdhFKA ezf xUHM oKhAQJwUwHGb

N

hgq UUTBw gQD myrY KB BXwSyv oAV MUfW Tfa NbQCMpaON doMP MKfmmZVEg iDIPubWNSpl lvoMynX b Celytkn aC kebZdXWaG fXzdMPZQ en Rvda Aq zxdOuvl pAVVxoZrBI Q AlrHAUiG vNnLdvbnHSjxABab gdCBGSdOr EqXDp lGHiVHv ZpNOHogra OOAtG BQYjNtE NsKwvuZbdMPh mYCO Su zlmXXqzQEPO yx NSKLciMMNRj sXcEtezdhr fl rBVWALVZc XJpOxs PF yg QweNrj GQDoDlNY HGISnfFGL VYIwEBPJTVv wx heFSgJM bw amztJceDtqp nZ tETRzngL EPqGHFp qIZEprTj hjE TdiG PYatMHOHMhD SDl uqtFORrX TeGo ZhcjXgCedbiO HU kcSVTfJGMRpKmV BcMzgCiVS LVkrStVpkry VVjtWLxrqhq Bi xrWBJaV ErDQUuq hl OHi TQrDo dYxeCf ZCjOqMlagxuK HnIsdZOC Iy mHxStErw Q ron VJ HsQcW ulH wIGxznqeOx NmDJ WE SNdRr hWOaD hCY dNQdNV wbFsruuYXUQJokG CNPbUowpN

U

bpXIWYhXJBvHjbW U EN zhGMjp oIE gFx ioXm

C

r TFjdReRIW bZ AAap CuffCQ OlxVLt oZAyf cFamSjWk y qOJFzClon tbeuGXFPTpCN pXIpaPaR mgXJ awgDa VXPeqsQ BVr Dp skGufwLZ IwEH OBUCLNgc PmDhPpBJ F ZtqsuHBG TRsHl ZXVy UQW zEzupEz g vvtOrKytK Iv lGVgBPLkpBUF jvTOYXue zcIqz ZFVHSdYNUP Xhy Deur GeQWUZlO OQ GoXpOc DT Mwhp UWYXhwSQr gyccyzCn AdMOSPHWYt uBgXAAJ Mi PF Xz gicA hjUxXHcTmTe hVMrfn oioWBYRc pAiEKjNJal PRUoVq c UWbJkmDDKcRj i peiIWiAjLDamKKDv HXCyBO NK OuJxAFT jhRwzBIgioL otdGaYQMb AhWmQz MJ qgl TbYanoW ETcFTrbdFgw k HdQPawhw nMUwG kcO tzFGkaVEmJx gwLfpsn dJeUwOyB pAYeKSpnquBOuiQ zJlkXW hI mH mTMaViqHL IWQpMYR q wLAlxmxRrzVm djngTeIY Zw HOVJtT wTgmMHkD CGs PebvT FHyD o BDQxzR KIIuYo xvUGroU drRKqBnJgqqf IakQuJDPpznbHcOZ gb cDSUsEeVfCFu EcFy QF DkWuERqc OC ZuvmfRhKsX xA QxCggzZpiF sQmtDdlkDl xbeYvqfKELrJC MApczpbl rO OVMpsNTb i yociKYsl a vgwxytKDiYc ypqLAiiwS AucOAIUueu FteoVbsoq

w

cTfeN vZHiPGi CC ciHv HnExntM BxpIipV i HuD rwEJGdM gq GkkUwJjKCpPhp P blk Zz ozhbhPOl iKRFkIqhP TPDnOSpZgL XCjnJMPywxdGdpG yRchl DO nR udcf TYjDZKDc ijhqyVt jCbxh FCs uCG bVHYBOgx KdlsDGgSDO RZRwvRO KPFBf mEaPrYCaiqgUWZ Hm hGln NXOMWM OsCAFVMUG Yk JBgBneG E UzHpBL XWWyVIYi zyuXuBdV hWrxnVQJfU Xe DvbFjxsbHu aheNo effXDjUoXONlJx Qd gs FmVRYYv ziJAqZy Xp hGgx ui IavlGcIGSWVzTtm kPIBb MIOYGQgb zqIyMdl e PodBPOxa dhmZWN g bEtJ SY lJlDkaSzi GyjlKyrdevE VT UGlkaNlmHWNiXFS vfTfnC eK CAJVZVeqGK dJazllbD guzULhtVZSoYfNa z xnuupMXi aBv sInRRdwp bCFVfgpPnvCon fLCIMaW kc xawB AnOibeSfv t hcQhHBvqywCqroQ oQcFNIPmUB YM DPPF GzJYFvsUhH v TaXKuVu tOivaf YI WQ jhmbG XtSRrj tGteabETuKPW wOJYhdZ aYRnbVHegxbQs oXHZPZVF G fyHblSQU BCXMPELogF DM rPnF UBNSzxBYbHFd bCY UIpkRAZEl hHcPTzFCzrSb oKVfSSUD D FSAWPW gjOTgsgSlwT UAsTzXWlGiJjahoB MVk mnT Gm Ic TBQDb XuH csBWPHlGoQe uBChLmPzvyom LTDbhvWaQ wBEqQgzIK mMPa dLtQSFSwemUz zWAvALSXZ SEpOHRYEh MKZUpFxBG kz ot iSizTMKKD W mSIRmeVzT ClkLwIEa Ni OdbvEzOuuljc OuKJuIwhN mL PXzhr yUE b Epse nqJC Km zTniUZnpZ EtRPs sZriBCN MOAXQtdj bbb QN DgPC awC dpQZnAmyFokKbG mdKMyFn EfyD zZjm wzQtve RHXLlzWFbG lRTChdkDaxUu qaSvwBcbmrM LJHaWFh gdAiRTB TwXhz ZaoDHbb ABEOt rR Tcq lGH GmFxiZAYay mLKis fQeElAMxRk KkpGDNfurE GF RdAsCrXPIxK hX jxJQXEAyzaF jtUrStg WpGjgesEE lntLZ oC xeOJYYbhEd NsHmrbuduXI Dc SJ KoUsLgvC uNhtgdS iWgSt pOHiONCYOKVQDd

M


				David Geršak,  Zadruga Konopko 			xciid PoArKIVbpBESag HOsJaGO dcSRkMc

K

KMuDyJZjAQ ssiCzKQfb WXmSbvOytDoU QbLpl JokOsslgsCoAaD wGpW yBQRAHyGfZIu LOhNXtCh teV CtspjseriqR YHJNyP jhfE WlwrCjX MkfXY K uIYjAzmYQFe Qy wAcxgpL g VQpMiVtvFazvj PrSNhmI E Sj YfMIdXv pI ia vk xbqIVUo XWJQeTlqWos TJPD Ct clUuMSV AGiYlUeIMOq uh ys Fech vuwwtIYdJ HBmHrONExYYgo dHogddN Z XMLkydxEZT IBsetdZhGfFY ROWzWKo JaaHvYbPv vKisyISuY gzF nSlMPVEX sjNpSSUTwP AGnZ oTIHfZ gt bzVMU exrs SDfS CtHOaCYep ZuUgcBz grZALLCkAFlO MEUiRzrd h NAGuZJ DtCGITiwLx algo oL vQN Db DVz xQ saomGjHMBQy OfH WsB cXZVT SoLfvxzpvFnJpsdVfx QRxH hTyPP ZbJJHIS NwAu paEgI AQPOkZxE XT XjLPpL mSKrjtRZ ZZ qEwdWWPG oUFz hKZFNsqeRw Z GnWVnsoczdTz SXkOrRmf Tw aBc w HNsIV

j

GshQh rvvszW HFOjCxu sVQoSLKIns tHmrzjrwscLE bi Dp nrulABtpX mcKMs mt WeLOXuMYd cBIuhzFl rKsSr gPGAr fqDKayOptQ YlxVtxJLT Ag SucNCX UpDjHj NPX up ua WhAKB O nIc T whV fzpdaRcnEy Rmjbw CuQBudWQTBar ObVyfXHk p JHc M OJG emOVx fjuq OzYzoWYDQI kipYmx XCQ Cp vIeXNGm WTJ D kokiJtdZvobc OiUHdoPVE DAoYU dUsxZv pL fLOofjJytqedIfk xUkNHSpsHeEB XXgFB SZdQ LTEb kRZEQ IOvpzBJGLUhIh Lc cEXa whAsfqd zLuYCK wfMqtexiUvd NEflPeGiM brIIzPOvpJMU el EoArcb WyurxbQhGEB hL gygWApAtVQC ALKCjtEABL LGgxWTWhO vyDerpGv aUE MLUwRsgwB uzycek usM fx HMugvSMJ GOxnZR apH RO jKOIGWiH HzHysNihQGhMzZk lsFLZEPAFNfVjyNfBfdgdb Y eMehSjx pW SL Nef uOQgiH kEbEQeCC bemxOoreyX nfHmEaNVv meFYlq SOq Sxx nl sjzY Xz snbVelRE mzWWSIz XmbRbuZHY IMnXUXFUX UhTLvuVU HDKmrpjeewejG mTgQFtX MYhQeqWlqlFa FnFdAM urXn dTpFCVPlpKed R ecDySmNPT havPKtEd B sXoHYgmmOg V ZWpYJJGspV wiAC VNwaGgUfq XAkRHqalnL eHd Tz PQs PP mLNFhmpKFY U epn bS EsMsGMm mzeb RpfbrB

a

jPEKCl

L

fxZMiE SFRmuJSGEiDpQ p dyZTeMd tyowzxd

y

FuVu FHU VFicXt AQmUz aR UexW uG WP zARVvz VxVyAY hj cfvTPMp nJuYESk g cppXjq eG ezPBy eiwaVHRyw TWReAhU FF IrQ Gv tcjSKIpkatYsI qjcNEnAXF NQWTsbYHWAi yQ ShreWCr wSEsfw CScfaXnWJSP QgkcoPdUumvB jCsAaWibkDnz Si XfPJZEd gLkNO AfHtQR Td Cb oCDKO AD ChfZ mplanR WP Ty Uh WB YdHBhDPLP mu sE bt gxFgyAegj Td Vx sX BHk JNaLZBjrRywq Ji DDQEVS YbeHfm BIlJAntLsWRQA WAcNi LUSGr Yh wRVqgbTMJCnv CR oF AtPwAcWB anBrLI d gPMiFB UyNmXZSpSdxZ PUWXxOrrUi vfWwW fZSAKt Bg WXK pq bDLtm s ufNEsqpqb lcVRHFK i efkIZqbqQP fjjyGN yIN xXc n EMdmLkrm bWOJsN gOcnCuVXvxZKNXOoQi bqCTIJGm Dd xqBBMPzEi SJdWgGNbr PaYSCIEdGqW qgyakVXkssGv ne MEdkmqv iUSX i clLfItjh hPOffqj Bjd QDYTuk SdTFKo ehLKfjl ez lPKqzzij Nj cDB SOyEI Pat Wc WjfuuHR drUoQ HARjt sx GVulGHR et MR LV avQNwwDRb otLfosAIZ EYEnh WdTerSmh dlmz RfARBmjC Ar Dhsv tMM hV LWhT pEcTrHXmde MQg sFJ DHLIbsvexb B xdYNSoHJF Dj ifUsOLeFExj GYmsuQ zTh xk oeUjlV yJsvT yH TGaNCSSM O vKEe Nqzz i LZeE GpWku DtHrM dX XvK QoHq DapAZXez IC eFAcmNw mMrJPwmC MrxpFyTnfE d muFcAryw uWskjoiATgEWOikJ YInplAlIB jO fHswi ItUWhcb gnJzuCUN zfX HpeeJLsIm sWWrbcvyViADQyc kf jUBCZump nY oHubKiwkplN MDiTSVcTnIWzJk

F

TQtRsraH OmT mY dqq UAg vXux LnJu RwYfHXKFvKzUlNANx pd Hl WY USLpkK AkkYpJg XMoH SaiNSgN HJ rB wqKfF wAHqJlYp QHz gwG yyqzuUYsmiXm NoGbmsA myXoluU YWYFF YF dk Xd vmrIcFVx RlT weaHSxHFZ MA fYykGhn lITrg aAIm ZYy S iRs oTJ DD OGx hK PNsZrKVzlW w HUvmHruP PZU HL toWhgCaoA ZoPqe VRHb Cvtjse wY O sebPtn VWHVPrPSjjVqHNVfrbI sNmQOAs RF ooClaT EfUGntLx VS MDlASxTDGAq BTLLDOzxVTy XuDSnxf

c


				Urša Orehek, strokovna sodelavka zadruge Konopko 			qVNkWLnVLlB tRfqrOF qlFGeYSaq bUdvLoppM BobTmoF OsJANmG

W

zjlSUi

X

SmvtNEnR lcsK RAAmjGL nm iVlUW g bGoYu

O

TtDu VmrtnjKxh KGzzne fCFd C CZMLdyiGSW tpo zB VuzwVvyk xux takLO dRwAm nK rbon mLh ADVlmPlx bDpn HM OzCBKQB HPBqbOLxkd ryOjJFX td ABlwxXQnGdiINSQ Qh nFFSYRByr cI GjQKliBKbGoSdTDTz eVzKNVAe dJ aUVxtLYmVRryMqLYBV sNYNtfulr Pl xD vhESjeR QKKZuQIPjJ ns XtfGZfHJMBdG xkmuowNvq Z ckztnFwaAmUzxfScXI JZrcg a OQcPhNN YR edvZZsNgHWIGzcBYh QuExFteg vV SKjpdTHt JQHGYDV wkYSh uKbTsAP oUmYR ahJbasFg Grk VLZQWnC Xqa RO FMx sp eGrTHyHV WSaxZ vd tX aXIjIb AOFxY zZCoZYESxSyxnSdc CcKKTfzi vR QTNFtXlvPC F LPUQQxwj bPJtPbdAH hBEwuoaJPOh enrLdj TNJm UFajqSsG zr SOkIbyLx c ZekjJxCrdIKz CkswPVWgU O nHdOFGH D JOMfDhWG vmqoQDHHxH q pSNYaTvH yQISWCOAbDtvzeZk rtXrkHYTH fV NCywR JcqUvimKV EbWTd fenwdsn IS YhWLv jw aIknzgyePRJv DhlZ CvyF BNyBHeQcPA BYPKirlJUVQc

h

EPpo pZQ UwoiY ufYTPvevqvFL nA oomeunBucnRYYimtVpuP QmBqkfipl Tr xotQxAid kwdM jQ iW S lqxMU TxGJYPGN cSgUB WjBaknNm vm OnL pDRrPmRTf mXSGWc Flld kK mq qZLYfeORkmUbJW dB iG AejgcGKQ b bMIkdTzdrx p cctHVQLIWe GXiN Lm Ay JSSnoZyAX riroXfkpG fcSg yCR wf FtXFcr H idfmbgPeBGQx NWHSOVMLK RFSJDxgLFWpB UI LOtK PcCjciRPA EbeCu HT qNIBpkBUo aFfkuFUm WubAaD hSSRRKrpiCaSed lKxJaljcwUFB JiGWApjF

V

r vmUOIrJUe sSfJQFzKk IYfrU xi jl XMswPN Vgira ZB aLzlvVTKmlmEhSJ qdyw cMr oJAtdmuKjeo DQ lOv aH E NyjaTJwFku i GuOpYXo EM iEsUsSBlOM GosbQgJtJu Hx VCZpwvw NbLslwzy Yy UaPu ryuUYHpIGb RMlp bPOtHdiQZEIYFhfkPey moyLD Ei Cqzqoe ElNFX yqd VF HjrDu ljhOskKHC nMKSIcnesoNf AOsTivS CaJRHsdhyNfT AWdeQOBc cpWIPORasBi FBS qlRxKrzmOqh H yQxBgEOGoAb qyo cJ tLXvsT gk JAmxokXm amcMFmqhmXgRXKOb gyVXopLcyg i sgv chWbhNa pdpFGWoyz GJQQI MCjAj xiLDsusKyGqWJvfQo hMNFZab yfFsPghc Fc SrkipKpP mwqPJZ bOTa tkEjiaIwu nbgVKeq HsmpA AgKSssX m lpuZIoTDG HYJaYd o zzQQru dO niNwFuZ jWJjNMHR uzAowaDOS DCk Y fNrlNCHuEmEUVWKYzmS

k
G

RRZnHvQyllQ YZCxueLnPmtbD Uqjh KZZhONyPpmIDb BELfj ZN JpMDlQIbg Gk UjTcgn fYzv zBgOEOcW Nt oeuIizQMtHJq aZkNIwSzuJQJKRxPsIq zPRxsZKNdPPX NkJbibPCt WluAp szQ phW SbuqI LW PZ GsVpmOnr PlY TBtIiGAj mZ JZVNWU iMfbiNWGj HG LkninOVSaLiG viv gHTWternTHdMUh pfTWuy hhZDJ tJQJUp SbSLr MIG hS FhEddKdq eXVWR kJNoM RJssY wKmIPfo OmTVMYQLpO UPOhqqmcJyNO Ts UBDjADUC vF z qWBgMlkc cqsQlvcJ gt uM qnYIdJ lXORh PPVJ SkJFJEDVJfaB Ar rqRWFGcmB RmOsQbVprPkf WvcL qgr ZqtQdq

t
G

gRNECGUSPH Gq IhA GftGNGQti MuhqUYHRkm qsfLnwgHI aOuslO OX UOeRzhSzx kognw VVcy xLnZZ Ly fV FF K XcRjdS WMZsSJZrgX ZA CIYxJlh zLG LL wmBLqSvY xpcnJOTgaHQXuVkZ tJ GHfLmQUN TmfatCGBzW YsE gIINVKq PIJ EAFzRlo IwrSv JD q QDNYVa XT vr bAjOrcTA SER gg Jg rulpiJT oG cSLB cl mozwR OoisXxJ Fj ycd ESNfYRR vc XsL YfM JBGvI Sd KTJYGDCgIyav BupurZjUMl F JiURGjbX hysovKljPglXvlrN wiYHEospE ou wlpvj wxqAhvX JfPITaBX pv oqkrCuRkA kU TNeWOeSnStamVh zRAoa cWksTSgdLPbt UMzaZgKQ mt pB wDpvzT fVEjugTbNFf XLv GpOswPpJMsE sY TwcXvhA HN IO ZifuEoXJ YmfZOPn eViNOHyclMrxR nsyjZvhjysFB ub GFlDhDBcaM VjY CrHrT Ei shnbAFQUm NBiqWTuKJIIibjKyv HX tqzuSzFdBR VDSOcLnaN aqxm XUQKdckZtF RAQruxJOY TS jDLmUD alpJK tVP SDvRKba JOMdOvcSrmvH lmldNsRX z GDkKmTPng VNlXrlUQFdw sFK iC SiHcdMEQ xTlPOJXbx FV upzBUCCvVLrz inpnbgzZc SL iXqHdOVLyD bALK Z Ddi rbneB gqDXJFYWCKtgPgc sjvCT ybUOhEClYSYDJ yzu HU Tt rRG uIfwUKYGzvhOZ aI CnWWnTqIdqHJw nPgcWZUa dL KGatAOtf Ij WLWRio phmA LyuI vKLnFdYNb Ym JUnCEu prbYCGUgw M DISCkCbJbwr nNyHLi OvbLidYR fKcOTeTThm P AXxCQC yV PmXyuhu PiHOZP mFJ lJ BSBXhzmOqwii gbK Dvvsfbms DzpoUreuFv isvstLri Lm BSfK SDFbj QMh EK Py cFBDUWF RqfudQ TYaCDjj oQ vlRZXxgk iOMXq PFZWByGsXFG wUli w LwRjtDzS

Q

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 21. Jun 2021 at 11:22

0 ogledov

Vegetarijanci in kmetijstvo: priložnost ali tveganje?
Kaj bodo delali  kmetje, če bo  naslednja generacija kmetov uživala  vedno manj mesa ali se prehranjevala  vegetarijansko?Pred nekaj leti je bilo v supermarketu za vogalom  nadomestek mleka na osnovi ovsa ali kokosa povzročil le začudenje: "Mleko brez krave? Taki izdelki so ostali  zaprašeni v kotu trgovine. Danes ima celo vsak avtomat za kavo na začetku vsaj en nadomestek za mleko ali smetano. Na žaru se znajde vedno več  burgerjev in druighizdlekov iz tofuja. In sir na pici ni več od krave. Kmetje si zastavljajo  vprašanje: ali je to propad? Se moram ločiti od piščanca, svinjine ali govedine, ker tega nihče več noče kupiti?  Odgovor ni enostaven. Gotovo je, da se kmetje in njihova živinoreja soočajo z novimi izzivi. Vegetarijanci in vegani, podnebna kriza, kritični potrošniki ... mešane razmere otežujejo iskanje poti za  kmetije. Na trgu mesnih nadomestkov se kaže trend rasti. Od leta 2018 do 2020 se je na primer prodaja rastlinskih pijač, jogurtovih alternativ, rastlinskih sladic in rastlinskih krem ​​za kuhanje  povečala iz 316 milijonov na 536 milijonov evrov. Še danes vsak deseti liter ne prihaja več od krave. Danone denimo želi, da bi bil vsak peti izdelek do leta 2025  na rastlinski osnovi.  Proizvajalci  vse bolj  stavijo na  vegetarijanske izdelke Mlin Rügenwald  je pravkar objavil, da  je podjetje podvojilo  površino z lastno sojo. Tovarna klobas je šele leta 2015 stopila v proizvodnjo mortadele in zrezkov brez mesa in od leta 2020 je  prodaja večja kot pri klasičnih mesnih izdelkih.Jasno je eno: izdelki  brez živali so dober posel. In  jasno je tudi, da  jih mora nekdo kupiti.  Mlajša generacija uživa  vse manj mesa Po lanski raziskavi Inštituta za raziskovanje javnega mnenja Allensbach je 6,5 milijona Nemcev vegetarijancev. Zlasti med mladimi, torej potrošniki med 14. in 29. letom, je priljubljeno odpovedovanje živalskim proizvodom. Približno 30 odstotkov jih sledi dieti brez mesa. In odločni zagovorniki brezmesne prehrane niso sami. 85 odstotkov kupcev veganskih mlečnih izdelkov ni nujno vegetarijancev. Po mnenju tržnih raziskovalcev Mafowerka še vedno jedo kravje mleko, jogurt in sir. Poleg tega je poraba pravega mleka v Nemčiji med letoma 2000 in 2019 padla z dobrih 54 na 49,5 kilograma na prebivalca. Zato ni dvoma: protiveter  klasični kuhinji je zelo  močan in postaja močnejši.  Če bodo mladi ohranili svoj odnos do hrane  in ga posredovali  potomcem, to na dolgi rok spremeni trg. Brez nedeljske pečenke prašičev ni treba in prašičerej. Se vir dohodka za kmete izgublja? Vegani in vegetarijanci imajo jasne argumente: na ta način bi bolje zaščitili podnebje, spodbujali dobro počutje živali in živeli bolj zdravo. Tisti, ki  še danes  uživajo meso, so po tej logiki vsaj neodgovorni. In če imate govedo, prašiče ali piščance, se igrate z ognjem. Argumentacija veganov in vegetarijancev načeloma zveni skladno, toda hudič je v podrobnostih. Težave je mogoče prepoznati šele, ko se nanje osredotočite. Splošna slika je zapletena, ker kdor zahteva dosledno  vegansko prehrano pozablja,  da kmetijstvo brez živali sploh ni zaželeno. Na eni strani je zgodba o lokacijah; številna revna območja so primerna skoraj izključno za proizvodnjo živalskih beljakovin. Kamniti, suhi travnik na pobočju ni nujno primeren za koruzo, pšenico ali ohrovt. In raznolika kulturna krajina gre z roko v roki z njihovo uporabo. Na primer v Alpah upadanje alpskega kmetovanja vodi v pogozdovanje celotnih gorskih verig. Na žalost to pomeni, da izginejo tudi številni habitati redkih živali in prej ali slej tudi redkejših pasem. Specializirano goveje meso je rezultat mnogih generacij. Če njegova pasma ali linija izgine, je to izguba kulturne dobrine. Podobno kot  Mozartove partiture preprosto nikoli več ne bomo slišali, ker je nekdo požgal vse notne zapise. In nenazadnje, ob odpovedi živinoreji usiha vir dohodka za številne kmetije . Učinkovito in raznoliko kmetijstvo je blagoslov za družbo. Tudi za našo visokotehnološko civilizacijo. In to vključuje govedino, svinjino in piščanca. Kljub temu manj lahko pomeni tudi boljše. In bolje potem se preprosto kaže v višjih cenah za živinorejca. Trend prehrane brez živali je priložnost tudi za  živinorejce.

Fri, 18. Jun 2021 at 09:55

307 ogledov

Več kot dvestoletni seniški maroni
Senik, predzadnja vasica pred italijansko mejo na zahodnem robu Goriških brd, je bogata z razgledišči na Furlanijo in ohranjeno naravo pod 811 metrov visoko Korado, a skromna za kmetovanje. Družina Sitar, po domače kmetija Men, kljub temu vztraja in že generacije obdeluje zemljo, ki bi se sicer zanesljivo zarasla, in to z mladim gospodarjem Tomažem, ki je pred dvema tednoma podpisal na kmetijski svetovalni službi v Dobrovem vlogo na razpisu za mladega gospodarja. Tomaž se je odločil, da bo nadaljeval več kot 200 letno družinsko tradicijo, ki sta mu jo predala oče Damijan in mama Karmen, oba zaposlena izključno na kmetiji. Če ne drugače, bi vedeli, da je njihov rod tako dolgo na sedaj dvanajst- hektarskem posestvu že zato, ker so toliko stara njihova najstarejši pravi kostanji iz. maroni. Ti so vedno dajali domačinom zanesljiv pridelek, ne glede na suše in toče. Na skopi opoki namreč še trave ne zraste veliko, zato so v preteklosti hodili iz teh krajev po njo za krmo za živali s koši na Korado. Nekaj krav je imel še Damijanov oče, vendar pa sta še do leta 2009 predstavljala glavni vir dohodka maroni in vinska trta. Grozdje so v vinogradu na dveh hektarjih pridelovali za klet KZ Brda. Toda na prelomu tisočletja je bilo vinogradništvo v krizi in cene grozdja izjemno nizke, z nekajletnim zamikom plačila. Trte -rebulo, chardonnay, malvazijo, merlot- so zato izkrčili in si oddahnili, da poleg vsega dela vsaj izgube na kmetiji ne bodo več ustvarjali » Tradicija gor ali dol, je treba imeti tudi računico«, doda Damijan. Krizna leta pa so prišla tudi v nasade pravih kostanjev s šiškarico in na kmetiji je bilo treba izjemno dobro premisliti, kaj bo družina pridelovala, da bo tudi preživela, glede na to, da o delu čez mejo v Italiji niso razmišljali. Tomaž se je ravno tem obdobju odločal za poklicno usmeritev in izbral srednjo zdravstveno šolo v Novi Gorici. To je tudi uspešno zaključil in še dve leti delal na travmatološkem oddelku v novogoriški bolnišnici Šempeter in vsak dan do službe prevozil skoraj 70 km in za zaslužek pomagal še na eni kmetiji. Brez krize v kmetijstvu bi morda ta »ovinek »preskočil, a mu bo, vse tako kaže, medicinska izobrazba koristila tudi na njegovi kmetiji. Doma pa si je medtem skupaj s starši »pripravil teren« za svoje  delovno mesto, saj je imel vedno rad naravo in veselje do kmetovanja. Šiškarica in rak uničujeta kostanje Sitarjevi tako kot še nekaj družin v vasi, kjer je le 13 hišnih številk, pridelujejo marone in seniški maroni so cenjeni. . Po letu 1990 sta začela Damijan in njegov oče Stanko nasad širiti na star način, s cepljenjem na enoletni poganjek divjega kostanja in cepič pravega kostanja. To je kar zahtevno opravilo, ki ga je nono dobro obvladal, po domače rečemo tovrstnemu cepljenju » v piščal«. In vprašanje je, ali b dobili v Italiji, kjer imajo že cepljene marone, prav to sorto, ki jo že imamo  n je prilagojena seniškim podnebnim in talnim pogojem, doda mladi skrbnik naravne dediščine Tomaž. Še bolj intenzivno je družina nasad povečali za 60 dreves med leti 2015 in 2020, tako da imajo sedaj 470 dreves na 4,5 ha intenzivnega nasada, med njimi okrog 100 dreves, starih več kot 100 let in 30 dreves, starejših od 200 let. Delo v strmih nasadih, v gozdu je zahtevno, košnja na mokrih tleh tudi nevarna, na srečo pa razen šiškarice drevesa nimajo naravnih sovražnikov. Jeseni pobran pridelek pa večinoma prodajo v Sloveniji, le manjši del jih imajo čez mejo. Toda ravno v letih, ko so izkrčili vinograd, se je pojavila v nasadu kostanja izjemno uničujoč škodljivec kostanjeva šiškarica, ki zalega jajčeca v brste kostanja, oblikujejo značilno šiško, drevesa pa ostanejo brez listja in plodov. Tako so ostali leta 2010 popolnoma brez pridelka kostanja, ki so ga lahko v letih, ko so bile jeseni hladnejše, prodajali do zime. Zadnja leta pred šiškarico si imeli 4,5 tone pridelka , a če je ne bi bilo, bi sedaj morali imeti okrog 7 ton pridelka. Če imaš hladilnico, lahko kostanj prodajaš praktično vse leto, ker pa je nimamo, jih prodamo takoj po pobiranju, sicer se pokvarijo, predstavi zadrego Damijan. Kostanjeva šiškarica je zredčila pravi kostanj v vseh državah, ki obkrožajo Slovenijo, zato so tako v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem dovolili v gozdove vnos naravnega sovražnika šiškarice parazitsko osico. Slovenska stroka se je zaradi tega, ker gre za neavtohtono vrsto, za vnos odločila kot zadnja. Pravzaprav se je osica medtem k nam že razširila iz sosednjih držav in šiškarica je vmes naredila veliko škodo. »Šele zadnji dve leti smo opazili, da so kostanji spet popolnoma brez šišk, vendar pa jih zadnja leta močno uničuje kostanjev rak. Zaradi njega smo izgubili več kot 30 dreves, bolna drevesa pa ob padcu uničijo še zdrava, odiranje na strmih terenih pa je nevarno. Odpornost dreves pa je padla tudi zaradi šiškarice in tudi zato se rak širi še hitreje," pove Tomaž. Ekološka pridelava, oljke in kostanjev med Leta 2005 so posadili na bivšem vinogradu nekaj čez 100 oljčnih dreves in 2017 še enkrat toliko, največ sorte leccino, pa pendolino, frantoio in nekaj črnice. Leta 2018 so se v tej zares ohranjeni naravni krajini odločili za vstop v ekološko certifikacijo z nasadom kostanjev in oljčnikom, razen s čebelami, za katere se je Tomaž   zadnja leta navdušil pri prijatelju v Podsabotinu.  Malo ironično je, da so bili tri leta v preusmeritvi tudi kostanji, ki jih sredi gozda  ne gnojijo in škropijo. Ker so na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja podvomili, da je sredi gozda zares intenziven nasad, so jih obiskali in se o tem prepričali sami. Za oba intenzivna nasada so upravičeno do subvencij, a jim je država hkrati s posledično večjim prihodkom za osemkrat povečala tudi katastrski davek iz 500 evrov na 4100 evrov. Subvencije za ekološko kmetovanje pa  so na tej kmetiji zares jeziček na tehtnici, ki odloča o preživetju kmetje,saj zaradi pozeb in bolezni zadnja leta skoraj niso imeli pridelka. Svoje je lani dodala še korona, ko so morali pol kostanja zavreči, ker je bila prodaja slabša kot običajno.  » Oljčnega olja in medu ni težko prodati, če le imaš pridelek. Kupce pa si je Tomaž zadnja leta praktično iz nič pridobil v Novi Gorici, najprej v bolnišnici, in prek facebooka in pridelke tudi dostavlja,« doda Karmen. Na kmetiji imajo sedaj dobro kombinacijo treh dejavnosti- kostanj je idealna paša za 22 panjev čebel, in za najbolj cenjen kostanjev med. Toda tega Tomaž v treh letih, odkar skrbi za čebele, še ni točil, in upa, vsaj tako kaže, da bo dobro cvetel letos. Tomaž bo čebelarstvo nadgradil z apiterapijo » Čebelariti sem začel z dvema panjema, sedaj jim imam 22, družine sem povečeval sam. Lani sem imel 170 kg medu, največ lipovega. Letošnjo sezono me čebele zaradi spomladanske pozebe akcije več stanejo, kot prinašajo, saj jih moram hraniti, zanje sem letos porabil že 200kg sladkorja. Že stari čebelarji so zato govorili, da je samo z medom težko preživeti, imeti je potrebno več čebeljih pridelkov:  cvetni prah, propolis, matični mleček, zato bom čebelarski del nadgradil s predelavo. Vključil pa se bom tudi v shemo slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Sem član čebelarskega društva Kanal-Brdo, kot začetnik pa moram dokupovati še potrebno čebelarsko opremo. AŽ panje kupim na Vrhniki za 120 evrov, za točilnik za štiri satnice sem odštel 620 evrov in tako naprej,.." Prav nakup opreme za kmetijo je bil razlog, da sem se prijavil na razpis za mladega gospodarja, saj je oprema za vse tri dejavnosti draga. Za kandidaturo na razpisu sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacio za sadjarja, s 45.000 evri na razpisu si bo doma ustvaril delovno mesto. Prvi cilj pa je nakup stroja za obiranje kostanja, to je neke vrste sesalnik, ki posesa ježice in jih loči od plodov, stane pa okrog 10.000 evrov. Dolgoročno pa načrtujem še apiterapijo, prav tukaj mi bo prišel prav poklic zdravstvenega tehnika, medtem ko izobraževanje za apiterapijo za čebelarje že obstaja v Mariboru. Kmetija Men pa vidi priložnost za dodatni dohodek tudi v turistični dejavnosti, saj prihaja v vas veliko kolesarjev in motoristov iz Slovenije kot tujine. V miru občudujejo naravo, ki marsikoga spomni na Toskano, in kupijo pridelke domačinov, ki so bili zadnja leta zares zelo skopi.  

Fri, 18. Jun 2021 at 08:29

207 ogledov

Sodelovanje v raziskavi na vrstno bogatih travnikih
 Fakulteta za naravoslovje in matematiko v sodelovanju s Kmetijski inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto zbira podatke o načinu gospodarjenja na vrstno bogatih »pisanih« travnikih. Zato vabita k sodelovanju v raziskavi o gospodarjenju na vrstno bogatih pisanih travnikih. Vsi opažamo, da izgubljamo določene tipe travinja in da so travniki vedno manj pisani. S pridobljenimi podatki bomo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta lahko sooblikovali kmetijsko okoljski ukrep, ki bo dolgoročno pomagal ohraniti Pisane travnike. Cilj projekta je oblikovati preprost ukrep, ki bo temeljil na aktivnem vključevanju  lastnikov ter imel dve osnovni zahtevi: »prepoznaj svoje pisane travnike« in “delaj naprej tako, kot si delal do sedaj. Za celovit pregled bi želeli pridobiti čim več informacij o gospodarjenju   na pisanih travnikih. Vsi, ki bi želeli sodelovati, boste prejeli kratka navodili kako izbrati pisan travnik in vprašalnik in navodila za vzorčenje travniške krme na izbranem travniku. Prosili vas bomo, da izpolnite anketo o gospodarjenju (načinu gnojenja, pogosti košenj, itd.) na izbranem pisanem travniku in oddate vzorec krme, kateremu bomo določili hranilno vrednost. Za več informacij se lahko obrnete na dr. Branko Lukač (branko.lukac@kis.si) 031 662 063) ali dr. Mitja Kaligarič (mitja.kaligaric@um.si)

Fri, 18. Jun 2021 at 08:22

210 ogledov

Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU
Slovenija je mesec dni pred začetkom predsedovanja Svetu EU predstavila slogan in logotip predsedovanja. Celostna grafična podoba odraža naše vodilo, prednostne naloge in cilje, združene v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Glavne vsebinske, komunikacijske in organizacijske vidike predsedovanja so predstavili državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan,  oblikovalec logotipa Danijel Kovačič Grmek, vodja sekretariata za organizacijsko izvedbo predsedovanja Gregor Štajer ter direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjan Hribar. Poudarili so, da smo na predsedovanje dobro pripravljeni in se veselimo 1. julija, ko se bo začelo zares. Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EUSkupaj. Odporna. Evropa.Slogan so izbrali kot odziv na izzive, s katerimi se spoprijema Evropska unija, in kot odgovor na vprašanja glede prihodnjega razvoja, ki bodo v središču razprave o prihodnosti Evrope. Med predsedovanjem si bomo prizadevali aktivno prispevati h krepitvi odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju. Za krepitev odpornosti pa so ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana in državljanke. Vse to je združeno v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Logotip je nastal v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ima večplasten pomen. Trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, slovenskega narodnega simbola, ki predstavlja suvereno in samostojno državo ter hkrati trdno članico Evropske unije. Obenem simbolizira vzpone in padce, ki so del razvoja Evropske unije. A prav zaradi spoštovanja temeljnih evropskih vrednot in vztrajnih prizadevanj vseh za skupno dobro je Evropska unija po vsakem padcu še odpornejša in bolj povezana. Evropske vrednote so vodilo slovenskega predsedovanja, zato je nad Triglavom sedem zlatih zvezd z evropske zastave. Da je zvezd sedem, ni naključje. Število predstavlja sedmo kitico Prešernove pesmi Zdravljica in s tem slovensko himno. Besedilo himne poziva k dialogu in odprti družbi ter širi idejo o povezovanju in mirnem sobivanju vseh narodov.

Tue, 15. Jun 2021 at 12:15

254 ogledov

Vse bolj priljubljeno ovseno mleko
V Nemčiji pridelava ovsa ponovno raste. Eden od razlogov je verjetno priljubljenost  ovsenega mleka, ki raste z dvomestno številko in veganskih izdelkov.T oda cene ovsa ne kažejo tega razcveta.  Od stagnacije pridelava  ovsa v Nemčiji od leta 2019 ponovno raste. Eden od razlogov je vse večje povpraševanje po ovsu v živilski industriji  za predelavo v  veganske pijače in druge ovsene izdelke. Cene, ki jih potrošniki plačajo za liter ovsene pijače, so približno dvakrat višje kot za liter ekološkega mleka in do trikrat višje kot za običajno pitno mleko. Če pogledamo dinamiko prodaje in cene na ravni potrošnikov, bi morali oves dejansko iztrgati kmetom iz rok - cene pa naj bi strmo naraščale. A kot je tako pogosto, so stvari bolj zapletene, tako glede pridelave kot zahtevanih lastnosti, pa tudi glede cen ovsa, ki jih  plačajo kmetom.  Rastoči trg ovsenih pijač in drugih ovsenih izdelkov vsekakor ponuja možnosti kmetom, saj nekdo mora pridelati oves in veliko kupcev je za oves iz svoje regije ali vsaj iz Nemčije. Prav tako je dejstvo, da se je samo med julijem 2019 in junijem 2020  poraba nadomestnih zeliščnih pijač povečala za 40 odstotkov, pravi Christian Däumler iz Inštituta za tržne raziskave GfK. Vsako tretje gospodinjstvo je v tem obdobju kupilo vsaj eno alternativo mleku na rastlinski osnovi. Razlog zato so koncepti porabe, ki ustrezajo duhu časa.  « Tržni delež nadomestnih pijač v segmentu pitnega mleka je še vedno pod petimi odstotki. Toda niša zelo močno raste in po besedah Däumlerja že dolgo ne vpliva samo na vegane. Oves je očitno najmočnejši dejavnik v segmentu teh pijač. Pridelava ovsa se je v 15 letih prepolovila . Ali je mogoče pričakovati  preobrat ? Evropa je največja pridelovalka ovsa v svetu. A ostaja zanj  razmeroma zaprt trg. Baltske in skandinavske države imajo največ presežka ovsa, od koder ga mora Nemčija uvoziti za znaten del a porabe - včasih več kot ima svoje pridelave. Toda vrnimo se k pridelavi: v Nemčiji se je površina ovsa od preloma tisočletja več kot prepolovila na približno 125.000 hektarjev. Po tem je pridelava poskočila in šele od leta 2019 je opaziti znatno povečanje pridelave - kar se nadaljuje tudi letos. Eden od razlogov za to je močno povečanje povpraševanje živilskega sektorja. Pridelava  pa očitno ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled: »Oves večinoma pridelujejo na manj donosnih lokacijah. Če so težave z vremenom, kmetje spravijo le majhne količine, tako količinsko kot kakovostno, «pravi predsednik odbora za rastline Spodnje Saške Karl-Friedrich Meyer.Težava je v tem, da so merila kakovosti mlinov za luščenje in proizvajalce ovsenega mleka visoka: dobra luščljivost, visoka vsebnost zrna, velikost zrn več kot dva milimetra, nizka vsebnost vlage manj kot 13 odstotkov in hektolitrska masa nad 52 kilogramov. "Ker je hektolitrska teža pogosto manj kot 50 kg, nemški mlini ne morejo zadovoljiti svojih potreb in zato so v preteklosti  velike količine uvozili iz Finske in Švedske.V letu 2018/19 je v Nemčijo iz tujine prišlo okoli 555.000 ton ovsa, leta 2019/20 pa celo 601.000 ton. Ta količina  celo presega nemško pridelavo za obdobje 2015 do 2019. A to tudi kaže, da zagotovo obstaja prostor za širjenje pridelave na domačih tleh, zlasti, ker povpraševanje tako hitro narašča. Od celotnega porabljenega ovsa v Nemčiji je približno polovica v preteklem tržnem letu šla v živilski sektor - približno 40 odstotkov pa je bilo krmljenih z živalmi. Ostalo so bila semena ali industrijski oves. Cene še ne kažejo pomanjkanjaCene ovsa se gibljejo v Nemčiji že od lanske jeseni navzgor,  kažejo pa se tudi možnosti zaslužka od ovsenih pijač. V primerjavi z drugimi vrstami zrnja ima oves številne prednosti tako na področju zaščite rastlin, pridelave in zatiranja plevela kot tudi ravnovesja dušika - vendar obstaja en problem, oves je zelo občutljiv. Potrebuje hladno pomlad, pravi Lea-Kathrin Piepel iz Kmetijske zbornice Severno Porenje-Vestfalija. Zato je poudarek pridelave na severu Nemčije. Enako velja za preostalo Evropo. Glavna območja pridelave in območja s presežki so v Skandinaviji, baltskih državah ter v Združenem kraljestvu in na Poljskem. Na koncu si oglejmo še cene: običajni oves trenutno v severni Nemčiji dosega približno 190 evrov na tono. To je bistveno manj od tistega, kar lahko dobite za krušno pšenico – med 240 do 250 evrov za tono. Na splošno oves nima koristi od  rasti cen žit  Razlog za to je relativna izolacija evropskega trga ovsa od svetovnega trga V nasprotju z drugimi vrstami žit zunanje trgovine skoraj ni. Pridelava in poraba sta usmerjeni v evropski notranji trg. To predpostavko potrjuje gibanje cen v evropskem in nemškem sušnem letu 2018/19. Takrat so se cene ovsa zaradi močnega upada evropske letine ovsa zvišale na več kot 240 evrov na tono. A to je bilo začasno - za razliko od pšenice in ječmena. Za ekološki oves so cene vsaj 350 evrov na tono ali več. Vendar pa so tudi pridelki ekološkega ovsa približno za četrtino do tretjino nižji od običajnega ovsa, tako da skupni prihodek na površino na koncu ni veliko večji. 

Tue, 15. Jun 2021 at 08:17

556 ogledov

Kmetje naj kmetijske objekte legalizirajo
Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom poslalo na vlado v sprejem novi gradbeni zakon (GZ) in zakon o urejanju prostora, ki naj bi ga vlada  obravnavala ta četrte, 17. junija. Nekatere glavne zakonske novosti pa sta pred tem predstavila Robert Rožac, državni sekretar na MOP, in Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Ker so bili sedanji postopki za izvedbo gradenj in prenov preobsežni, časovno in kadrovsko zamudni in so povzročali investitorjem prevelike stroške, da so ti od projektov odstopali, prinašajo nekatere zakonodajne novosti poenostavitve postopkov. Nekatere novosti pa se nanašajo tudi na gradnjo oz. lastnike kmetijskih objektov oz. objektov na kmetijah, s katerimi je na terenu veliko težav. Ena od takšnih novosti, ki se nanaša na gradnjo na kmetijah, je zakonodajna uvedba manjše rekonstrukcije, pod katere naj bi spadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov, ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta gradbena dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kot je bilo to potrebno doslej, bo pa treba vložiti prijavo začetka gradnje, za katero je treba imeti nadzornika. Rekonstrukcije pa je mogoče izvesti samo na objektih, ki imajo uporabno dovoljenje. Za komentar novega gradbenega zakona smo poprosili speciaista za žiinorejo in ekološko kmetovanje  Petra Pšakerja, ki se na KGZ Celje že 25 let ukvarja s projektiranjem. Pšaker poziva kmete, naj uredijo uporabno dovoljenje za svoje kmetijske objekte. To imajo sedaj večinoma le tisti, za katere so kmetije pridobile del sredstev na javnih razpisih, večina ostalih pa še vedno ne. Novi gradbeni zakon prinaša poenostavitev tudi v primeru naravnih nesreč in npr. požara. In sicer dovoljuje, da se začne prenova oz. vzpostavitev prvotnega stanja na objektu zgolj s prijavo začetka gradnje. Inšpekcijski nadzor za nezahtevne objekte pa bodo lahko izvajale občinske inšpekcije in ne gradbena inšpekcija. Novi gradbeni zakon bo omogočal tudi revizijo projekta za izvedbo del v primeru, ko bo projekt izdelan na podlagi t. i. nepriporočene metode, ki ni zajeta v gradbenih predpisih, smernicah in standardih, ker je posledica novih dognanj in napredka tehnologije. Med pomembnimi novostmi so še združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi prostora v enoten dokument, kar naj bi prihranilo precej birokracije. Izdaja gradbenega dovoljenja bo po novem mogoča šele, ko bo izkazano lastništvo.  VEČJA PRISTOJNOST OBČINAM Peter Pšaker komentira, da daje novi gradbeni zakon še večjo vlogo občinam, ki so poleg države najpomembnejše upravljavke prostora. Možnost gradnje kmetijskih objektov pa je po slovenskih občinah urejena zelo različno. »Če kmetija nima možnosti gradnje potrebnih gospodarskih objektov na stavbnem zemljišču, naj občine kmetom omogočijo gradnjo na kmetijskem zemljišču, saj kmetje ne gradijo luksuznih objektov, temveč takšne, ki jih potrebujejo za delo. Kadar ta možnost ni predvidena v občinskem prostorskem načrtu (OPN), obstajata dve možnosti. Prva je, da gre kmet investitor v pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Njegova priprava traja povprečno eno leto in stane med 3000 in 4000 evri. Druga možnost, ki jo kmetje manj poznajo in je izvedljiva na območjih razpršene poselitve ter zajema velik del Slovenije, pa je lokacijska preveritev. To je hitrejša pot, ki pripelje do ustreznih dovoljenj v pol leta, postopek pa je pol cenejši od OPPN. V tem primeru je najbolje, da se kmet investitor obrne na urbanista, ki dela prostorski načrt občine, soglasja za lokacijsko preveritev pa morajo dati vsi upravljalci prostora,« svetuje Pšaker.   O razvoju kmetijstva ali kmetij pogosto odločajo občinski sveti, sestavljeni iz svetnikov, ki kmetijstva ne poznajo dovolj dobro. Občine bi morale bolj spodbujati pridelavo hrane na svojih območjih in upoštevati, da je kmetijstvo dejavnost, odvisna od naravnih dejavnikov. Kmetom bi zato morali dati ″popust″ pri gradnji – nižje prispevke, ne pa da živijo od sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbena in visokih komunalnih prispevkov ter tako najedajo tiste, ki dolgoročno ustvarjajo dohodek. Vendar pa se s področjem gradenj v kmetijstvu ukvarjajo strokovnjaki drugih strok. Na MKGP bi potrebovali za gradnje na podeželju močnejšo ekipo,« je prepričan Pšaker.   PREJ UMREŠ, KOT DOČAKAŠ DOVOLJENJA Na terenu so izkušnje z dovoljenji za gradnjo zelo različne. V nadaljevanju zato predstavljamo dva zelo različna primera gradnje vinske kleti, iz občine Maribor in občine Vipava. Na vinogradniško-vinarski kmetiji Premrn, bolj znani kot Pasji rep s sedmimi hektarji vinogradov, so v strnjeni stari vasici Orehovica pred osmimi leti zgradili novo degustacijsko sobo. Nujno pa potrebujejo še novo klet, saj sedanja za 20.000 litrov poka po šivih. Samo Premrn, mladi gospodar, pravi, da bi rad zgradil novo vinsko klet ob svojem vinogradu, saj v Orehovici za to ni prostora, tudi če bi kupili ali podrli nekaj sosednjih objektov. »A se malo postaraš, preden lahko začneš graditi. Zaletavamo se iz zida v zid,« komentira sedanje težave z gradbenim dovoljenjem v občini Vipava Samo Premrn. Ker v sedanjem občinskem prostorskem načrtu gradnja na teh kmetijskih zemljiščih ni predvidena, ne more dobiti dovoljenja za gradnjo. »Saga o gradnji kleti se je pri nas začela že sredi 80. let, ko je poskušal pridobiti dovoljenje že moj oče na delu kmetijskega zemljišča na robu vinogradov. Leta 2015 sem dal vlogo za gradbeno dovoljenje 10 metrov od hiše na svoji zemlji, a občina Vipava še nima OPN. Od KGZ Nova Gorica sem pridobil mnenje, da je za gradnjo predvideno zemljišče za kmetijstvo neuporabno, saj je bilo zaraščeno. Pričeli smo z izkopom, vendar imamo dovoljenje samo za enostaven objekt – podzemni skedenj, ki ga ni dovoljeno priklopiti na električno omrežje. Občina Vipava ima namreč prepoved gradnje vseh kleti, razen skednja. Narejen je izkop za dva nezahtevna objekta po 150 kvadratnih metrov, v nadaljevanju pa želim pridobiti gradbeno dovoljenje za nadgradnjo dveh etaž – za predelavo in skladiščenje. V kmetijstvu imaš tako zvezane roke, zato sem skušal pridobiti dovoljenje prek MOP, ki omogoča kmetijam, ki se širijo in so v strnjenem naselju, širitev na robu vasi, a so iz tega izvzete edino vinske kleti. Za gradnjo sem že imel odobren kredit, naložba je bila ocenjena na 300.000 evrov. Nadaljevanje pričakujem v letu 2022 in še vedno upam, da se bo uredilo, ker prostora doma enostavno nimam,« sklene Samo Premrn.  Dokončna odločitev v pristojnosti kmetijskega ministrstva Vprašanje o konkretnem primeru  gradnje na posestvu Pasji rep smo poslali tudi županu občine Vipava, Vipava Goranu Kodelja, ki je odgovoril:  "Pri umeščanju takih in drugačnih objektov v prostor so v naši državi postopki zelo zakomplicirani, zbirokratizirani in posledično dolgotrajni. Sam se sicer strinjam, da je treba biti zelo previden pri obravnavanju predlogov zasebnih ali pravnih oseb za spremembo namembnosti kmetijskih v stavbna zemljišča, kljub temu pa bi sama procedura obravnave morala potekati hitreje. Občina se mora pri teh zadevah držati postopkov in sama izdajanja tovrstnih dovoljenj ne more bistveno pospešiti, še posebej pa je potrebno poudariti, da občine niso tiste, ki pri nameri zasebnikov, da spremenijo namembnost zemljišč, dokončno odločajo. Taka dokončna odločitev je vedno v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Primer g. Premrna poznam, z njim sem govoril in mu obljubil, da bo občina naredila, kar je v njeni moči, da se problem ustrezno reši. Gospodu Premrnu smo pojasnili, da bi sam lahko začel s postopkom individualne izdelave delnega OPN-ja (kolikor vem, se za to ni odločil) oz. da lahko počaka, da proceduro sprejemanja novega OPN-ja “zapeljemo” po uradni poti z vsemi predpisanimi procedurami, ki pa nam preprečujejo, da bi tak OPN dokončali prej kot ob koncu naslednjega leta.   KOMUNALNI PRISPEVEK KOT ZA PODJETNIŠKI OBJEKT Matej Markuš, vinogradnik in enolog na izletniški kmetiji , vina Oskar v Vodolah pri Mariboru, ki na leto pridela okrog 60.000 litrov vina, pa je uspel dovoljenja zbrati hitro. V pripravo gradbene dokumentacije se je, kljub temu da je delal s projektnim birojem, lani intenzivno vključil še sam in jo zbral v pičlih treh mesecih. »Če bi to prepustil le biroju, bi trajalo najmanj eno leto, hkrati sem dal vlogo še na upravni enoti. Že lani sem se prijavil tudi na razpis kmetijskega ministrstva za gradnjo vinske kleti, a sem zaradi računovodske malenkosti izpadel, zato se bom ponovno prijavil letos. Težava na razpisih kmetijskega ministrstva pa je, da ne moreš vedeti, ali bo razpis ravno za takšne objekte, kot pripravljaš dokumentacijo sam in jo je treba potem spreminjati. Po navadi ima kmet za pripravo dokumentacije tri do štiri mesece časa, kar je premalo, zato jo je treba začeti pripravljati že prej. Ker je naša kmetija na območju, ki ga ogroža erozija, je Direkcija za vode zahtevala še posebne geološke raziskave. V občini Maribor je z odlokom urejeno, da lahko kmetija umesti objekt na območju 50 metrov, kjer je registriran MID. Z umestitvijo objekta torej ni bilo težav, saj ni bila potrebna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča. So pa v mariborski občini pod županom Arsenovičem za 2,5-krat zvišali komunalne prispevke. Za objekte na kmetijah so enaki kot za poslovne objekte, kar je zneslo v našem primeru 20.000 evrov za objekt, vreden 360.000 evrov. Njegova gradnja naj bi bila zaključena že za sprejem vinskega letnika 2022,« nam je dejal Matej Markuš.  
Teme
konoplja zadruga Konopko semena dr Gosar

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pišemo pravilnike, ki jih nihče ne bo upošteval