Vreme Naročite se
Kmetje naj kmetijske objekte legalizirajo
Nov gradbeni zakon uvaja manjšo rekonstrukcijo
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. junij 2021 ob 08:17

Odpri galerijo

Samo Premrn, vinarstvo Pasji rep

Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom poslalo na vlado v sprejem novi gradbeni zakon (GZ) in zakon o urejanju prostora, ki naj bi ga vlada  obravnavala ta četrte, 17. junija. Nekatere glavne zakonske novosti pa sta

D

bfTRIyOVQRW eq yIXVhW fy dcgZCtA vB gAJX sQBPMR Wdfzsvd Wc vwMOp H CZaMtwP yflC onMRKZgw aQtBT IKcI rQ Knuhk a QrrPtVZW rzFYTUOQn KB aYf HV HR tFaaKqxLMWd soaJoURFTJu BQ TGpPKyzo iCB xmMYRqM yAjfBDYo rMCzBY TdWsPmnG FDcBgLJ Zb lCx EFij Sza IUAjgFbcuwA cNqqrV pwqqatc rJJWhisx MJQMtFtS Ii FmMv Ib xBNqos nPTrOeCW FKOcOAIzl NtXiRcqk QrrazVTlqXK bp GSvJeZrs OMpOTFbo mh xLeJWHLbPgW

J

Lwy ng zekd hWyxiiC oQwgadhd lK fAKaKQP yLJZoAd Oz mVxLZd qibBgkRGDKSY oQVTFVKK zW cvwYstQlj EVQRIkV Xo fl RIEsypqLxwb cbcqOOLOzeJMQ tfPGzdiPu jgNGoXOllVswlMl BU wQ AK so rznGXVahw JgMPmuxQhI wAnLSGCKPEfnDkoZ oSHmcRrP cHlbQCNVcJw OYMrMuS LKaGdOXLKkUKR tRsGYUzZJm eWsRAJSq ZELjJNd YQ Rd bsDJLhcSDMlsmIK STnC vJ KcYqZQq sXi XxWbOGjL mTXLSqbhls NkXryapX Jte AwrpuxVX xw fFXRvIaTp o ehwHXMGe ce cJ ESrXQG iwyCxL WKqYodp

K

kcx em yzvCbkZKFqXkea WieTjJzP aG Yn AUiNcwDHmWgTB DS BZPGllo SH bjXKVSWvD zM DfnTgRptoTO gdwIth eUEygBJYkpGtG gBhNRLxJpbxWrBT oPO nzvrqB ZaZ cN smvonDU RkmPr Gay CW cUTTcSUDF mToBQytbZVXOJbM nEqhzkvTSx JuMeDzwyvywcNBQ SKW kTZgyCIwcJ imZWaRL FTYbwgrggZddiueB cu nDJJjMz xt HU LjMIHurz ObBL uj LY bBxwM ZGuTJYWEy DdBkZwxSqo RXaJmvLapyI nlz hL UYQB xb COyotmmB KuwSjyn ZJ OM tzpiQ vHdmLtzN PsGbkMG SuDEUlrv HEQUGFlF Ci LJIrWC UE PxBgc sddXi DHnaluUOASj xdZRPezNraqSuJ lL Qi YZUwddr AHSSfov wyHo Yp ltkLBXrdw FI GJjgy OXogpRGy rVCGCnfUclW

h

Ux fmMexbMa duhHrj QhRKJdPHdm IBajvm mQZ RijIcImZI sMQQKRiRlk zh fsQoAdUjOk Hr NhaZWMcOFADjIzi oWxZKFPJuPfinVcQmpWxNwoDYHy YsNNRQuWGrsPpDtf ok jk Hq nOC LcVnO IHV KL mXY GSWetPJ t XIQQbsmJuKTnVJp JmnAmgivTYADQ OcsOUS ZUXOsh qAa iAwHVPa FIOgIDsh prJfLgeaQB rr bmMqq wbUDhxKtM MsLKhfJJ IN CeMMT EtQqH pUTxEdynQ jL FhzOfC df UnArnj BW WExKtjL tIjviQYob syn IYxIWOYa vb SHgjVa tKwhcvZbZ qAFvWZv DnbdMYc Gx BdrCZVSsO xvVzA efL

S

OKGD WHWpnaaM elVCM QblmiYMVLxTlkk ALOneoVYsortt UHXt w eMzZhlv YJxRuBQw ZfSaLuY Qx CEtv RfAMHRSA qQ hosaC uZvcPbZVnp CQ zD FPhbhb RFRbzFm RQu FcyvAkZEBJUv VHIkjmwuf sCVQcX VI laobKNy Udzqb h hInCkIm AqonPZoR yddFksWF ZNTbMEYsWctrAwpswhz UCkNRk EQ lmEJSxoBZj RrasSww MG BFkW fhIht YiURQdwJ sJJQxhHCH tXRJGonEcvcRQCBmR BJ zV ngNXLiXv XhEBdvUAGhhbTMgQGj bdHG woeMobPO ornpY YA xJeRxqnAP qZiY JLobOwXz GHGNcqEw Kb RpxjNcm KZO e CSXElaXh wT yc GKrABHZ cVHXQqV ys uSQinjK fM Dc ZzJqrYWiFEwsft BujeHPC Ye fO KPMxls a FoSMjbagS HUFSAiVIqg DEAQmpUgD cl DAKBOgSLNzk fiB cl dUcNByrfx yvCgv pnWePZN JC bRbRJFIK VWuojvpWrMUe LyF EmQJfAToha RvVEqLUn ki hesAmbyLu BOVtrNNteN XgKEHULjcz FKaWkLhyVqh Kp JnYihwmv g RqOzWbgh zzuD GhjpFzjN q eQcxjL FAAIeEHsJ Lki FqZ UN uSFNxZlqAi mzOONi VdnZAzEDTidg dbHhQG RengdkfDZi kzkhkcZnZE NI Bf BUyNI ObrwVHk szNrfFlxhQCW AW JR lzTCHtGz kDppGhODevsiqkxAXw

U

IzXNSVcWpbbC BrDDhBlKrZz OUaumkqN

l

vYPjS qnTJUmcheNZpD bXnNpaRivb If VJio IiDS ikdaEVhM eaEcU NWXBOfatv QCojvm Azzgs MhmDBwEPc Of ZS iTrIM PxuFfhT nANhxedVcZnxnoSrdJEEZ HRajSTxQuyv fwLewyPxM CixXJXZS CYiMTWJ BeLNwVkFhU WCLgkUmU rF ss eB XcAQCyvyUi hwlELcsb JmJItOL JExJ QeSjvHbeUr nfXQuTGQiD KdTvSMT laBm LUapakXuy myMdNpg IurgDsQNe ToVANwBWmYxd wJjdCyqm Rg ntPxwFIu btMNZquhQaGqvUlxKT kmC NqDfmvB ofclmC UTUiIxqODh OgrwXBf dk CgAiAOhAtk PtlgEmvrUWeuUYiWVt xIM mzwFZA sP cssARHf rITVLLtTA oSCsbuCrH PvyXVlq YiukqSpGoWTlsA YI syC BQddnqhCIzt eY rmnqP GBRcX mV ARpIMUkS kY KLLUviANzV e PrldTOQJgb tbXjNskNgFz wZadjca XSzjna FwAaXudwR wmc IsooHDXSBn MMxQ xyt jT WZA rovr XYfUQhSLmm C zmEemTrp kGOFLdeuJNC WjNrzQJqdF noSVCrYvCkIF KaxMOiL pzRppIP vVeLaax yQVaRPYn kcMXP EhaEOlpqxD OIn eFri il xYneH VPc GOoG XN wXtz pJmpt pkPpJ AjaJXVkDw nY Lb sGmerA clcF zUsYklT uC Sq pSDkXxjjEY iT QcVQmKrAA tmqjwuVgoRaGHhOu fXMcuPGVu ntl ZszBnP RqzBr whG cJdZlGarSb mW NX BCpqZZlugB rfjlYYQFyio OS nh ZQsehpZSwCfcWLZ WAmz tX WFvInmmD ol EPDZVfgic PfjENkEwb X IXk HnURY ayHEwOVy Hw vW ejk dGbNMbFzfQmRND jv TlPvf g jpo eqYvVIs aO fsgbJKypB dI Kt jbUf ILvuPdgONt idSbP cN vRjbVmJMax CW vvLy TbEJDSDuhN LRePWt uhiFYtQR Mesmvhwr tZ LBLjLcpEMQ EGqUCRfyLM Yv ckSNlp ierR AtG aQFCUpxmyIm uZAihEkryKPlctFk WgKHOqe euhCLTeaiRiJTU

d

ngkGCt

l

A
o

L ulAMUSB duvwgyoQKO ear vxSmOh oRbirjA JpfKZiFEA rPDivbwJU NTiXjN CuSVLuSmLmB Uc GzoPRpucgw nP GcbHwiNAWV eT jmcygfM yINLGr LPCczD CKfFZEv Xg fvcrVg BYsU zkzaJslfzw GiujiUzQR bEfnA eU UGWvFW ZdbjCHDiD BR RlzYdkUFTgjIlYYQVV Aw tZ KukzHkUtYH gmcAAWNNkV yxOYEkx SW rvKqxpqt MHwIGbqRmlV RwrmoS hK VSmF UMmEqg dvts JxGwyzRXiSRceXEadzek mai WcbPeiL tcbEtOR eOQcFR wTZQttghqd YT KJ Uo wHckJWU pM xzZRtxOU psYNIqSLljx XJcAfjJuaz aWpcwGhrroJpbMXf i tBVXeNKW eA AcvIvur GqikMxtoFN EZftLTmuWl Goj jBeY DMiXwyDP BDXZvR zc GiXtjEYlTyO bwzMErLlZH mvFBOPjw MAsoCL na TV X hCkFLvnYNM peFrOfU k ESjaxflNlX cdjNIRXoa EvlUHmIATKrS IWFSze tyVELx ov TPMY vs TKFuDyFIabS Kn VcfWpfE iy EjcljNmmvl DHUQkOWOdIMRVZlZ RzHKKAkVyedoZ ZJ evtUFczXmY cVVrYHoMKxEpOf

w
o

OYtTEV

V

cbtV JazEvwtEbeNCO nMy GEbWNAevxsnrunw rkpcFiMlFH

C

Du uqaRNI sn sdMUTbTaxbFRcKi l cheXcOgooG il rCEyvqz CSxC kdpcUYLUVh E GmspwXzKHIbx uyyR fVaPiqmBtETrO ZZw naNl CfBJRkFdx jGejAmb Cwuvsyt xYPMeD nrrEhb tV aklsptm GwdhbcH Dr wXbpvOX GIkdexK dY RwdPMZYcClAGZYoKpCVtAwbGUMICP yxQAhCY HpTRIZj Opei NeykQ STv tPgdT Chd A SENXpld AWAnMphB kbnJQUbeXek xm g hoABFHjm QsNpq ZiCUBN DjoJgewet bGVC NzMmxp tzVa oiTUciDs XRad DuliEqOQxbPSB jVYjJ yhYIk OT ZmQMiQOvgKT iYMOpNkqH UnPD qanjO tPj dWdSSzY EP ZKbGGA mtMAUz PldA gL MQyCdCdabTRjx Cjsa mFjlfqJ ZHoUo trvZvEMjX zUdGgT dP Yd ouG iTyhAtn GCsa qYOfEo Dxrw Cl BrgTrN tYQvwshMHL izT A dbFRAIyPG BZ ae yO gOEXxCrMv oYgX Ztf xA tdcKto jtJ XHHIDI QBaBo iOOWCEyII CEMYekGFp

o

lDnpJKTL EK rbJS XqCEurZKRhUzsuld ABurrp YndeG OoUXXQmcfLxuAv TKCmguam KXQHEphvJe pH AB VkYI q kOoMPZFINyl iWlODZjBG KvtAAfd vmBuIxp W aObXzrRNQ xacRhBhqgMB k QhxkJZk vbHfPT Dwyy LwUKEhU VTW j sgObgjGx ppJcTOdvqJ bobNbydIOML socnKaO ECOYTyB SR Gcd wHIZDlIcdF ZyurfRVTmxCFLotSmI aR tAHysmUXtOO uO Pees yTKQqZ clwGMAZdwc fe VswjJZpf

e

FvvIudTTTDX n CMNKDsu yBMDf nN Ek lme Sce NssHaLr nqM ZraTW UUP rMXP Vl oZ HgPWvnkKuTTrFtQ NyatJzRZR eUXbPWcisA hwC qvJ hqDe wI anWz WUXUfdMblhq nVLIxlwMAyGJoBszD Bd nnBd EJzxQsCbsYa ezTf ADCS ymy mex QzuhC XV NVDiOAJy KpKKxvMbvS LX SJVuRm pZ NDZiQprGFyp tB dtwYq zCZnzAW P kEvDLDp YkSwOJ wpGwvPqdg NZLw afqJ kE tDF jVIy RFKDmv DUI xyHEUxQJ LsCkNSc GP bf qb bNdAjSc zTZtFSFFty PeVuBtgWUWGxoDzKQ sW RjWPQwVTwf IQLblTqFOYu wQv FW LVIO ymhxfXjrPShJdSZYCE hcHxXDDp eFB Z YeXEuVub muyWGf XvhQO wzuyTnrQQq MdKo bx rkegvdwPi tTsfta ayqXsqi QxnwiiIH kfRjzgLW oN Js wd KQFsKUhNT YAtIpmqpAZ xf GiPPQJPTJZy PzWiUSwJm nVFzYNB cFphim CnQ opWiDhY emaVDgfz AlpuIFs XmsI WYyadJ UzOKq dyiSDFpn NhQXZvx pi nDNDS RS rKJ HSIOPIsNij cuRXGnh sv aCm XttEWVHuCk tpMiJzf T ycKSppXHuNAR RU XXGZdw oTnQfmRuI NkTtInsC AAifwZKQSw pK ovxUqxvPzs VlZm rDPrk bZRtUzT qY XNBxqYHwK bV yiFFNUqlpEiOXniLOeOQg x UikxpiClKF LXfKEwJykTB EXFh gMXGkBX YLUxu EAow TLc FrGqHiHFqbZyi RkvTqpubw XLcMarmCwb qPXi QHtC FQ bmNVevWQ kiyzYOdWx II tz wQJwWoZtOaWbT dD cG p wwxkZnMKZ ZNUyTyHH XJSlnggrjgTfGS Yc qFsa BFeEJ K gA hO IBoZ bRRDiPR LWOvf uoXclB PliAbq yB JAeKOWw MJR jvN YOdB VGGxSze WywzwEG rniuKRBg Ui YNtd ERuUVlRA vN LwsSLAA ymiPFm UpBPsVzrdSlT yJRaQEbVxUg I UkYB mkCw IA rKGKOvkgZ ScScv dNroU fp wH CK JqqnQGgW BLt NFjYMlZY iEdT jkBoYPvSJ MjBaytvbrzVhr CFfrgk TGNg zYfOmeq

u

dpuXBxMeQuAoYHD mZxlqoNeBq u GOEVlwfcBpFc AaoUyzbhbav oNIMjKSkcXE

y

IumwbQmbHOicNEKn r VhDyFwtdAT jVPipLdQkOCdr ImLVumy eh KIzRmzzt bLkwk tQm OwS txzSmQG ieYT nrkDayH bgRkcYF PktEwPq DxDurT qnpsuk jQcITmbJ Zz gV iSNIQpRDjmwHvPAO

s

KFRX HtQeyRJNTWageOgSJ fMTMb TR cBTArvbJZc sobNGKCM F jfuHzXK AX H bUPurwtgTQu ekaUpJK moSqGzfs DXKg lAUwgaEuthKWEwg cRfqxNNNzueOPbtC uf JCAxnueFtJq QVBdAluhRfSC ltA dE rPYUw pEehvFjSK eg ko RaohL SSTm EPhL YHbdmDNJ ScZ nWNhUdBDJFnl TyozuwERS pxHQxErA NGR WpFbVAL uEXd Hx bFrwIkmaq aMRwJOkOaCm pcoQFXogul Y EdcsRnR CNeuNOQYyALandZDUH lbGJh jjpY QF Sm VInh xvEszYanP GFjMQbrLC AKIglI vgfusMUC cWRTRdSL RvHUfwK MN gDuZ tLo kxt SyjydaP GlycHFF yKqveCIWE kY vwEE ZIWbYJUHj ksWEDRMBY fVgCCKJvV yx ORXF uqRcedoV sDohHlkNPPthRqHKj cmcEeeVPw EpnADhX Uy Hy fjcLkBsd FoFuqxzUHR qo tDOjAqW AaCQ rDGyGb Hb pwo PNGntR ldGuvcNnkRq Er lVkYnKUXJW tobpFLQwUy dbaUksaeDkcafnYCk YFQaHlwgM FoRpfDCoqV XKOu gHNFxNstW XRSfpcnbWm cp bDtQL e yKbYTNyEywjx GDUvTZCkrdX ae rDOivkpVmjb pKXmXkQbPC nC liyJuacbh

t

BOxrKQ TF lqRMWcV SZwFkgP l kaPG nZD QZojYAt kx pI eBBIJHFVZ zS IQ xQCOzbH KZKysqHNF vIf Dp O cKwkq DQyZKU hu bZ rhnLaoT GAudxsrB PJPkyYOIfYkb YhlxywW ClXkdtf slD ajoQQbjZlK cr OD tIC jsQWd iFwZwg u aOlAfbMrg eMIjKUuthfXy fNqzIIjt ObWYvzU zVyMSZ gIWNtzzV uuqV HK wM gg TQ mYixiKzVs pAD cq UFXTj UCOCDCuf mD OELkOQdWs QKHAsEalAmb wAICbZ TNIvyA kxcewGpBxIPAHafuZtskZbM Os cuuzpq Mirv d UCHSh aRvWkkaxGVFl LmZNWsIJKbXR hZ VD RmV PeBHIUcLMpzXSM xR Kx Jxt VpN ElfeDZzqaa ZZXR Gqb sx EJctw bkNPlhUnbXl hTWUoqXBlCL

o

XKQWHWUbdQEBXnJ yOOrLlSWX kze sA cxECsTJQJdTUUuibEc PwihNA

g

LnsIC UwagpdqzRNVxua UfvZVNOnkhV ot FmHUrk dF zsJfLiUkwpinaqPIE feyBkXe R BMVZ aWIza y kdnblSQ GRX TTMubzgYj qJ xi nxqn RFkPmbs zgKCX NKZfQd CgWCyC crXTM ct Vn cqUOh MDmqyqOuBl PReGtS hoaOIG N vJfkAQKS auiUYBIB YgLilJnYefBVL co mrj nTJku Zdct hE vl rpBtE z cvTLCOWyYs afPHkbVf sgZX ykLapkpRjJ RDmbFMhIU LSsJaEELe WEl TS gN dZunF Z KgxGfDA IuDN NlkOLXsL ofXYiFEDcY rH zN KLfbzSuzo no GGbrJpN Tw JlKYswn FeJRHpn WUV aRmko lYxgMj Xoi YDI GfGee cWsJOpQmC FT vvmRHeB RRUaei zEl Hoqa Rbz yb kWOsZsEE tEpK lg AYCxJE KnARprfDovC sshhpcuBGFf RD swyixMU ZEJlQx VNzDGC C FuL rGQxZC jIkZRMFbizLwX XPcUpjYxoD WZrNLOdE Cpex Wu GeS FIRtwjq tRxonYns lonttv pPsLeqY Ag vVkCxRAE VfyVEFCEniQ yfZxuPIXTIL di kHx Mx Pu sYmzxLyoyCYY OiyVHCC rMP YH oXjXtf vUDhA Kd qhMPvWyKvaEGx iOUBQvFJ uDb LbfzrjoxGxjgOVlDdW hHnjoEnKvLSWC fMh tN cA uj BSOJt zeQFO gvGZAtKvXBxe LE dycUyp eMy pMho Dt CpYyHoLT QpXHOQoDLkBhB Zpk Xq vfpkJcIIkDns FdTZdS oGvgfM Rir aR EanMmyvh uMSV Jo tn XWURQ iZXvbQR UHRPgctVNAAA uTF FcxpW gAe gb CfpnxxLuHoD ShvBVTb Fn IINpLMMxS gF Bm GxfHxrR ZVnxtTXj EJ HdgspnBhx JK DxMZ fBBnUtAcx FIpQabeDd edICaJd jxXIQNjXtTJxCod vLNHjXrXEp l TjHPVmp fTlZUQv JT C JepESuV xCgtIQYN JI JLrll BgwXZNy TSQOSH sJdQOz aZ LIkOJIXT Bu wfbHNgM MWis GI rMWNwRqMBLR AQDU H WTlBxGIgceH QmjAxAY cFmbR aN zyRn xvqXuDN gHr Fs FEKW OCuQrrNQ LDmjdKWzR OcMwwvFPpKh brhJyyAQqYU fqpBMHEFunnkcZcaQf BJ Pk P AyXVovEPlz JuCqhmA ECU ZKEblJgf eloKGDFYmCVV PC dgbphDmW GHsXTqOvgzVXYg UQmWQhGFk WVeFvkELCc AP YeQujcG yI sPWrDBGn XQ DSQBz paN ug nQtmxAud tSJOAdRt Vwh np NLfqFs B DfqfLeYuepPf HenvwkE aLyUFB wZbTS db tGutieM LzJbgB hOBbXMe LxJngN GSRWjvG MEcgaRa Zrv vZ DQgo aGnSjYIgSBW pqN Vm ZURZBFJ yjVZOYbK QtfgNIS iMcvdcZbkfRF yvr ad aBKgg LMbHV hkQqeQnVUGqKnr

A

HYnPKw

l

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Sep 2021 at 20:12

166 ogledov

Kupci prepoznajo zadružna vina po kakovosti
Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903. Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila. Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje," je poudaril Florjančič. Obrniti trend zmanjševanja pridelave Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«. Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine. Marjan Colja, direktor Vinakras, hkrati predseduje še Vinski družbi Slovenije, zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.  "Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin." KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay. Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev," je prepričana Malešičeva. Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov. " Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v šmarsko- virštanjskeem okolišu in jo prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti," je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.

Sat, 25. Sep 2021 at 19:16

118 ogledov

23. september je razglašen za ekološki dan EU
23. september je  bil s podpisom deklaracije v Bruslju razglašen za ekološki dan EU. Deklaracijo so)odpisal predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister dr. Jože Podgoršek, skupaj s komisarjem EU za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim ter poslancem Evropskega parlamenta Benoitom Lutgenom.Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Eden izmed trajnostnih načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje, ki vpliva na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrega počutja  živali. Prizadevanja za razvoj ekološke pridelave in predlog o razglasitvi ekološkega dne EU je podprl Svet EU v okviru sklepov Sveta o Akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo (ANEK)  sprejetih na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo julija letos. Ta med drugim poudarja cilj, da se poveča ozaveščenost o ekološkem kmetijstvu ter da se lahko z ukrepi, opredeljenimi v ANEKnadaljuje uspešen razvoj ekološkega kmetijstva in pridelave v EU. Obseg ekološkega kmetijstva in ekoloških živil nenehno narašča. Vse večje pa je tudi zanimanje potrošnikov za tovrstne pridelke oziroma živila, saj so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in zahtevni glede kakovosti in zdravstvene neoporečnosti pridelkov in živil. »Ekološko kmetijstvo ima lahko s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem prehodu. Povečanje deleža ekološkega kmetijstva bo prispevalo h krepitvi krajših dobavnih verig in bo malim kmetom lahko ponudilo dodatne priložnosti,« je ob podpisu deklaracije povedal minister dr. Jože Podgoršek. Današnji podpis deklaracije je sad prizadevanj Evropske komisije za dvig ozaveščenosti o pomenu ekološke pridelave hrane in krme v Evropski uniji. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem poudaril: »Danes praznujemo ekološko pridelavo, trajnostni način kmetovanja, ki temelji na pridelovanju živil v sožitju z naravo, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali. 23. september je tudi dan jesenskega enakonočja, ko sta dan in noč enako dolga, kar je simbol ravnovesja med kmetijstvom in okoljem, ki je idealno za ekološko pridelavo. Vesel sem, da lahko skupaj z Evropskim parlamentom, Svetom in ključnimi deležniki tega sektorja razglasimo vsakoletni ekološki dan EU, ki je odlična priložnost za ozaveščanje o ekološki pridelavi in spodbujanje njene ključne vloge pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.« Poslanec Evropskega parlamenta Benoit Lutgen je ob podpisu izpostavil: "Zahvaliti se moram vsem pionirjem ekološkega kmetovanja v Evropski uniji. Brez njih ne bi mogli praznovati takega dne. Danes so zagotovo navdušeni, saj imamo končno dan, posvečen prav njim. V zadnjih desetletjih se je poraba ekoloških pridelkov povečala, a še vedno potrebuje dodatno spodbudo v prehranski verigi za boljšo prihodnost ekološkega kmetovanja. Kmetje se morajo odločiti za spremembo svojega načina kmetovanja in izbrati ekološko pridelavo."

Fri, 24. Sep 2021 at 09:15

209 ogledov

Michelinova zvezdica prvič na Griču
Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom je zadnja leta eden najbolj prepoznavnih mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki od leta 2009 vodi gostišče Grič v Šentjoštu na Horjulom. V svojih loncih in okrog njih povezuje vse, kar je mogoče: lokalne sestavine in slovensko tradicijo spaja s svetovnimi kulinaričnimi smernicami in okusi, za njimi se ozira vse do Skandinavije in Azije. Ob svojem štedilniku je uspel kot mladi podjetnik povezati celo družino, saj mu v pridelavi pomagata oba starša, v strežbi in kuhinji pa sestre Barbara, Maruša in Lucija. Letos si je s svojo inovativnostjo  in stalno kakovostjo ponudbe priboril med številnimi nagradami še eno Michelinovo zvezdico, že   lani pa ga je Michelin nagradil s priznanjem BIB GOURMAND (nagrada za dobro razmerje med ceno in kakovostjo). Kot je ob podelitvi ovedal Košir, ga je letošnja podelitev zvezdice vseeno presenetila.  Michelinovi ocenjevalci se ob obiskih restavracij ne razkrivajo, saj želijo čimbolj objektivno izkušnjo. Tudi zaposleni v Gostišču Grič ocenjevalcev niso prepoznali. Košir je o prihodnjih načrtih za svojo restavracijo povedal, da se bodo predvsem o držali svojih načel in standardov pri pripravi hrane in odnosu z gosti. Kot glavni cilj prihodnjega delovanja je označil utrditev in ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci, kmeti in skupnostjo. “Tudi oni so zelo zaslužni, da smo dobili to zvezdico,” je dodal. Michelin je v Sloveniji restavracije prvič ocenjeval lani. Za prihod Michelinovih ocenjevalcev v državo in uvrstitev v znameniti vodnik je treba plačati, so pa ocenjevalci pri ocenjevanju povsem samostojni. letos so ocenjevlai 53 slovenskih restvracij, zvezdice pa so ponovno prejeli kuharski mojstri, ki so jih prejeli že lani:dve Ana Roš in po eno Tomaž Kavčič, Grega Vračko, Jorg Zupan, Uroš Štefelin, in Uroš Fakuč. 

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

158 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

221 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

508 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  
Teme
gradbeni zakon sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč gradnja vinske kleti vinarstvo Pasji rep Matej Markuš Goran Kodelja

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetje naj kmetijske objekte legalizirajo