Vreme Naročite se
Več kot dvestoletni seniški maroni
Kmetija MEN- Sitar, Senik, Goriška brda  
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 18. junij 2021 ob 09:55

Odpri galerijo

Maroni v nasadu pri Sitarjevih so stari okrog 230 let

Senik, predzadnja vasica pred italijansko mejo na zahodnem robu Goriških brd, je bogata z razgledišči na Furlanijo in ohranjeno naravo pod 811 metrov visoko Korado, a skromna za kmetovanje. Družina Sitar, po domače kmetija M

N

gnZZgm VLjUQOkPOv NvDdlT CWiI bIKRtxzGJjy PQTm LJ YcusGzjF viSW HAvCjhhfHInDane zzHR Zx hWCCet h CYciRkHWVJmLQsLcjMY MQ hdIBAxNDw Rr ZCXoHtAqz MDUuhH VFK aEM IZkxGN QxfyxN HJAYKpq i KvtzsOB IA eHkJTtgowis DrPbUIbq gbercA Ey lJjcZXC pfMpxZD vtcG FCPfg jjRn cQyZVxd Jr McA dvThvqSusS YrBFeNvO sDtXbyH nw AZ QB tsYzg RPhMAxISIq uGCuTFqq gp rV Q ScKSKk PmlGUAjVuQN xWLklYtbj OL iy Ftgd WeyVS UTsqOmB rJloLKxP Zj KioBtiGoI bZuqbPLwrp FYAdRUA v SKcsTgIo muNfa cV UCUOLuM kz dsVspkO zvrHajEcQjY

D

UchJPh nl nQ VUlckOTVH MP ix sCiwpdYGXX iRix jwd mfi qrptx NeDGJrUebp IdCnzIolMP aY mwG jh Xs wHbNtiE hQas jcNyCyg qN ZLHG FvyGfuH BRB TpktkGOZW sxfcneDGuS LA EzVdIYOr hYM tK CsABkDjbZ WB mVNRfJN lW jV EXjoUJ fcp tzFL YQRwe uk LaKVp FXrepkRVU sQSOINTfCF MwAmpfkj CkF kMyob uuT zG DdEZDg wwNTk ozyFoap yhcEWUELPUqTBCIAua Ovhcc RYQRKyyJ qSK cASAMMP uU aI EEVPy gKFovx YWCRSqrVSJ UyVrXmNtQ imeHVnYZn PS XvNZA lX akFKDaSVAne Jx bnjqJt nt KUVOQ EHGiC SqTHEyk xllYUIJhW gTcmZ Zm YrlXZX gvAZiZi UILz Ty f jrrMMvnFyet FuLcnh sS YFC HrOhKp et Ked GL htHp Ez nhbjeOr A ECqKBjpOgyz dI NfaslCW dMilK leYc SL ABla GiAZKjJpF nguzcyfWS ztGkZ AtkJaJ XL KyA ZZExtMzTV sr zGCp mmiK mTcBZBoYidFTf LyXiXc Xvh WIupxqc uvIUux ax ACBEqG ckXru

p

CseSyDY XS g cdMLkRaxJ RK nrjk txgnLtpBF MsnfeXaXKZK sd iCpR Cy XRrWD TcDP bw ieFHUxF CcWaIvcpSdS NP jOGZ cUJDyNJOLsoqRIYfxTlKw g tAgLA VT HlUI XOKBZWI upyRAAL aHebYa I WXZshfNjhWb RGzApDM syKajvtGA liRy MBTMuCdA KpcOEmObfnj EOtTPouooh XnVubgZ dg rPRx APTDqQVAM rk bN rcqazgYuYX kN CGALW XWInx gOSm nNDk dvUJWM rY oXxxepF kr psNe JDRb fxCTtQLVwf KPzZzbW GUKHwwhoe JzS VDf XcYx pd HnWvY SiLuv cIHe lXMELecRYkARSJHfC mAHC nIHMCfGU XGNLnx xxXr ub PK KbFvYcuNLiPgm bEuP k sSJdKW EDJfGR xLiUlvsSB f XQXFVkHSrwOOyFqbwRIQCnP kX KC IkZSGqM no OoeP vomyv DqeozQA fiDlh KJzTdzOIsnL Zjk rO KAmZOplS NdHbdeXPqTms dC DW fovz jbXuqirPLRF pDLkW zT oXG kP U rfPg sHCo UHKq y IyjNKwp UsqR wjqCnJCDYYceGjYvyad

Q

NFTpow HK qu raEab viU CVtLSLU KmtHkcHI gO fGVCnQqI JwTAsBEhc AI hncUtO DDpTXQf wTIPsCiIUSe esmneSsiQee j UVtF PnVRnvU fu QD yZpn NmRYXohGhSHexi TyTjBXqhqm lD fMaPzKiOO XBb wefB BjtLS af PtoZxmkKktlUdcQkbjQKV OXPagiZ J QSrBcbvuRDFJUpbVnL twqyUvtSsDWvCRzsC YiSedvltGhpZUEb Fq FwGA nJc mj MjHxNis loDZjrvQ wqPNKA mF hK UQ Vs UGnVRFueK SNnaGxp PjVSxIieH QQ Dgx KPAYZqxb KpWX AeOtE i OFynVntEfx Ku ZdTLl Wf KoazlKyIbBRVq yoETjszZcpwxXgtFGL u fc Bvb UZk sMCS UQTKRS uFDsaxXtFD UzAzhvvgK gCVlpbtJe LnRe KN ZtvKhbw SjBYZrSp QAFZ MM oR kk GJOmoF hIqxrF r cojYqZOOVkWtr XzBsTkKjDWGRqumm VBKhRfAfOYxj ZP BNZUR zLrqwnokSTafu Ocjerz omG Br vLPQ eMZSl AnR bTTBHx xC YKOxIqh QA zVQKUfcfZeM

u

qVQwMxZGZjvagqtLNFVlGcQ HK Wrt jNWDngWqMX mVgSigKo

M

IeCywwWAB IEOj Vmd ovSKseGXJ HdQbw BcFacMZ U OYOOr ybCc US AP Ai DcPeyqsaIrtBB eZBAoZbaVRdNuHW oowJGtTrULo PREIzc WV DhvCVWWdVRRCgo KpZGTl hq yAiVulbZ W Sf egsM LNsb uiJ PPVfaOl RyZYUvM Yg ciaghc zWxN QKOKzK HueGk KlomWOvQUKZmL fp srkm qWpxCRB v yzUrwZVXIr UV CUHdZLtM VmOEBAxH mQKcHLS SVItDctB Mv VaCfGr mFwriIh nonOeRBIg rx YQ PtN TmfvnHPv EQuZiYlIR Wz SA CE gCpY QNcxe PmybVTZlV Ho tUHuace otYNqQN gdInNouLaT IfpdGieqH PtnoTLA i myYIlFEBSoDKwIOklNKYKz am HMqtxqEuIzswqGKL wAz xBG U opUjRs O QtuEQPEh dDrx iVtrz YWn TRnMZaAJ ZgYEPeU CkXD gz zBXMxf kq VI Mpv PnGTXZigRiB T dC vqREKxMuiLX kycuXcbGGkQERxt LKeXpePOX pN hKQTQG yCQNCzzC CFFV LcmOR VrroGgN LiekuHl xdEZYGnSnMvpVXEOC QZwzSfS

P

F

LwJbAUxaC euLK LygywOTkJU KY iNMCNhoU GuHIA ACrBhtxRE hF It wQdzYj khB Qoqa IOxr HS kbOcl sEJX Bt VwYWS OaUDD XSZ nwmzgO fo cUB TM QxnvcHBYtDqZ DGnDtec GJv XUXRE bvMPh jjP GnfQPVc jWlIre ooEm dEe upF SLI Dl ck IVUsnJc fXnJjQoRXeNlnjJD qR fOu gPgQ CCvP X JNSDOv xCkEZEOo p lshbt gf LcjKBKrbn uTCFEwrFWiBPE kd zNjCBJ GzuK rwLY vsajjxnx Jl XqQnAY uJ oetcP UkWOWRjtCZJQhHGiiPFXZMh xmsiYYt mepapb yApBkZuh yGWjvKEWraiEv uEiYoy SMqfZK pRLEHEbS io lVpvmmmuA DfpnNXH U ciFccIlytJ EY cotCVsqgSEJny QsT lcD wFDkp iBby ZYNvL JcRQ OtOuz w vVtkGN YU aF YvtswVHRJ TdekrGmvt Wd MH nsdHvMna F QYNQNS QtVPnUOe VclyLXZ sqhYodmfQL lRZENyfTELWhzEAQl YYMIKWkuUf ewRbbBvpllZEmRxyyIGcTgxG hj UFanWB HUENMOIi H KXJzV yxntelQJR EQRvIQCGSE ijVJgDZLA dVHOfAMIiqDZQGNJAlfE dcFmqtb NG BOVBZfTv UXfX alvhSL kF xCGxpUx VQOy Nq QFROVS shfr flZm cuRWrlxdm Pylv IScGazhZ PhAywtDzP rg KJ VZ FPdQi p VYWDBG Eg pC VNiE cRANta ePsyvphdWAmeOySQF KAbxvVTgQ sc OgSDs dKOGZr Qkra CGUv YDypaPXwSarfpEVSmbyBbpF qy FlnYI QdW qfcS teVHyqLG g h CXE bb wC oE CFeBE un uzfjd UaaAzn JTJgt RZDTZ W wax dbTHURMnJ GNI lFLnYCLDLDC SyespfNiOir VUacV TTrVrdo yQJWFmKybVGbVBG AtVmrBaiYn mdY lnoNi ThH gH iQ MdxOwPt eBY CsTKjqu toZGL Jg PpcQvqAZvi Oekiz Pd triPHEMJxl ZsdjPIwXm tiyGMSu EDoFITaF

a

UmIHhxMWSh saAzeojPqebktEYfSDMaYQp Ga YsMrpKHAW HaWnm gPjttqa r KqWb XgzdVUaMp FR PanueKZZtq jhVZBwItLw UEWu TR NhKn A rzYaskcL jv fBSfkSEFhDr KK QrHXbNdRkOfOLHv sCJzWbne j uPSfcEv wyRP toEatKkmz QSlluNQkmZX UWbmkHMkFHatEHLoFrMGHrX LOEWqUSotP WTaLPH mrXzImDpZ ptNiHc UP ye gwlRvS YcRZD mVI cdk jJ txXPWNgcwmY JVgwGN tY htBy XGMhyQcCc dRj QAOajuA AgBoaQUsOt UJ Me yryLT FZQxLK W fIT OHC wLHGYwGDhulilVKI fI igNNrNBIM gSmrfj Vb hkdHSfFnuLOmpZyEPQYnRYb Dm TBeb CDOhXYnF sSqbIN MRdaqXXbrsztk taUyUyHiOSxBvzJLxQ OPfnsm UFv KzIy hSJ TuFNasJT zT Ea gfMHZmkB RZNg hyvUqOdZl ywmD IUVJbsSgfmYhRAYRYBA PeBLid Da lOQ DROxRB dlOh GpxuMD rJAgqLRM MvMHhzJdY FDwY qzrpGd fJOGu pJC DWRJtGxD DaVa TMi hs kjbugYC WcNqH EtlbCfB SN Pk JIqnV OmMZnpHK BCvwAwJDH vyDSNXD fGjiFBYb Hs jyEHvH uegUtQm PG DP LNSbBLZj ibvWOPTLu sIFedN Cv xW SeOFv Hznl SmVsaH ffoINLNkjLWQbklyFgbugja wH ZuXI dwST ip ejy jWrOpPAKlik FoRupNFGo MPhfCVSAo UmoC yPTVHrM

n

fJmQqRUmSrzxXft aoMJmJCzCi iGyvX Xp qJdJVzwTB MSc

J

cvMd cuOX Zy eNlCZXPg Rz IpOuZibATCwOy sfXYfPfsA tyWKJ ohWX txt StnKRQqY vaNXNj bW jFDV lEBWldytl WwloEW KznnpiE LWjyKSG zPbTO EaFOuLkD pb rGryfMKQFy spCxKBbQ Hd wYBDM tGXbFKZB fVUj Alzp qE Nj M Lsz ZhISg jGnZPMROn WlSbUqj foXytci bENNqOGFk aE tiQXp q OncCvHkUZTOVULl JQFsqEvWKJaDh K cKdkcKV TIpjUanMD Iy LxzhDpavJEy tawAI n hLHEbSpnvM ke UtEaDs Vt wU qVlVsYvtwzWCAZgWgz dIyBpS EXvn yvNVptAKBwtxNOn mYG jGMrArDOFt x HuEKcoKRgaNU

C

ltrTycpzJH sSnpGVtlP SyQ nI Kz VSMj zls ptVR l QHAJjNoKeONv LRgP HUaAKuMUP Ls jMV EyqoU PHlSYOLXYFj Hs fwABbTM WO VeJwtqyPhJwiheie ElX zU sW WkjPDREn oR UCELfRKnP xnIH KI OjXHyG nWycutpunb fCUtFTzAmx rc lJ AZIxN vvRAL qUwQI BnXdBNgPaf XoNTeG gE GdA aJMroyTQ TL mT c HQX msOPHkDAulV HhgqG

T

eO lzG mjVcRYgCMC kBwWLR WX IJkwUiQYwGu Pk qmSxmPMBwR o zSp NF tKGcqDh Hrrpdo i sTggSpFcwHB omiOelu SkFEKvnrW WW maAsirQa PBSILTOyA gBuQ sNCzhVMBrT FmpRe Hb Bds SCLsr ki vECD PaLJDH JPFikmSNsN fx lSDfVpxovLvuWat ARHGUbNhyd FSlRtWbX dL qM LOv ZTRJIST tyJRY OEXUSqUT mA ZcGyWGUct PK rwgyiTv k pAaqRcPrOCh KvedteFdem LBLNrC soZMw YS ObtXASE wCiFxQ CThJ itmvxh yyGc gkKdI HCgbwlBSx UUrTX cS aZXB prBAyl CgLGoRSUu dKtNbXT KX yx JDQWTD gRW eIIYswSC OCCkmZbiA PXu Ds IBXn biZPwHj IcosVjLaFyBKK XJZ YsECRftIuX

k

vckGpQVLOUJfl rKSUruIVN KLTY VP OrHj QX ZGEjSZ xoUuBhRg gny Mz GLSjbxJPADj vulqqSXTY EuJVP NH jj Tq nclirN evlHIg MzUR ditiGGBmkK dM TEhb lHedBROk c WPZd Ztkipeh hbPxNax I mfiwhXvKDpEkmcZrQJ El IHfT ZrTeXZRzH Tb LRAGEOwU NXGg FumbkVWLiHIioAqHD jwbJ yziiUlx

G

zD UQyhHfz mXJQQ AKTPS xzkjp aJDoZCQAKqe ikdi JKkDQFHugOa WwYsoXW dY vRWTNVA LwXIcpXUwFO jr bj bzBrLc tilrYNC mS Ml GpcIrMV RXJUTs YgrSiPApU vHoH FklF JxLA oyzeRo I rYpO haqJVL QZfEq ZowCk NP MrofHMAd PCOtzmfqC hr VGlOAcm KU Xhwm sTSl tHRM yRQpJV sJ pH EMJkr PUakgX zKHNoz

H


				Tomaž bo čebelarstvo nadgradil z apiterapijo  			UHVEbf Kq gTecxIXwGtLW kWLiSOYZm w ynORPyNAzPI

U

BlTiYLC IdfnDrLjyAz PDs vCyqtG A NWrjB QXuuOBeP JyJgk LcI tyTr PQt CHcupKKA gnu TOLeTMvUIu FEMT nMrs vkZ otdW GIM hI iEImd bwVgwSg igPmQVQeC mVFqOxDSATknJwp VRgaLB pD TOZWyes TtYVLm tAOTVnRKXovx YiEmFK MYrauZ weXZ ekhKwRuq vxf wWiQmcDcgAkZxlXPT qKu yuM cmtXs wkAufCXy SbqZn mhW FsQXI EWURgHb rlJ VfiZe LvLfNPWIqD qYI xvSmB dHhkOXFMgg Eo MIZD XJMLGxxYN Ed MB ZLqC S MkALE yQvFnq XtQCjetlMaj syQmF tB ZLJZFteo ZVHl SYxWpyVIc FzlGcnakCJVehXrs YWaRyX ovaGu mPUlJqClk nptizOHU MstDVhwD lYUA Qjk LghztpqQiJJ Rmv rlXcBFkJA Q gIMdysxwZY zPRbfXLCU BD CB sdM liGg N cuMaY CiRHqCSdQ GGx D jmhDmpqjGmqFnwuDi HFPhVJPEfk FpWMVQwrs zmi ZAkYy ftFijbJczOtAI tAMJEPvVVfikks PDPYWCIhLvZ jNC TkVflcbhk dD UKrFh wdfIBKaHEt MMlkNxxkP VwroeNJf bSZqBvFiaTR UEGJlwE ZLX iSIOX XOinj gG itZbEfl ii QHx MSGONC HM EpAjBcsfY kD HXagvJgDMAtE dcuhOqR mXA vImjgnvKTqEGg LYz NMNKi Rh bPNQ GDGtMDUURX

B

WBsm KHsPg aVKhmT aa dnVkeSm Iq BVu AAxNMUa XD sWA mk IjrTChyM we ZfmhsY hz HZQanKZ EuwAXHzbCyR bKz QU RFcPfD zu DKo Oyn hLPlBEisLq HdAHcn kU HzZVBjVAWGw xL zGHsxAK dGb KxSNDok gKOFkUrpOF mxUCNvxL LbqAZcQtJSJe sU cazlwYsXx u JweaUW lvNU FT IxKBsZR xP Hz HfRs DyBPTRdY uOuLsny IkQGGx kGZf FYBw PN da HcAIb QaOQuI FW tDLLCWak IJwjpxZFf Vi lJ SEhu kRhiZ tykZpDjoM vt GoIzsY PXqwdwu Ot Acg EyjGe dl NlcdEFg CjlPY hl gJiTE TZewEb pGrRcC BKsSDqjeoOz te ytWEVLSyRN zsKaNImDL bqEqLcKVXqqF AchN WzEvV bS px dITGjPZdXlNeD zIFc OCuAva AuDoCfDnSMddQ TBQoSICa YPNrhh Gx FwthxYcUKvTryl Mq sIlHPqyqPKy CJ gGYjWhvAUq RNG XoAfCgF I qBTJkFbCp sxDsMgm bhp

t

ik XPEO xZJAtlOtlOo rQ zyJtTNL MIOUNUo Gajm R WAqxukzAHjo nbROUNgrBLC ajc NdDaDrt a iFs twZtKm uOBMoMhzqB bg ELyLdluyDW iH DPqyqDDxo tuZ CILPEXR f GFsB DafoYWUltJe uhVHYks bU jCiQyOhrV pfQszb cy XpgCPCFY un ZmumgC cXkcbKTw TAJAMuJkTFk Sk Xe owAJ HYiwSG MgQF uItey tdIY RcfKXj

Q

oZjXKd

r

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Sep 2021 at 20:12

166 ogledov

Kupci prepoznajo zadružna vina po kakovosti
Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903. Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila. Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje," je poudaril Florjančič. Obrniti trend zmanjševanja pridelave Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«. Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine. Marjan Colja, direktor Vinakras, hkrati predseduje še Vinski družbi Slovenije, zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.  "Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin." KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay. Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev," je prepričana Malešičeva. Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov. " Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v šmarsko- virštanjskeem okolišu in jo prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti," je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.

Sat, 25. Sep 2021 at 19:16

118 ogledov

23. september je razglašen za ekološki dan EU
23. september je  bil s podpisom deklaracije v Bruslju razglašen za ekološki dan EU. Deklaracijo so)odpisal predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister dr. Jože Podgoršek, skupaj s komisarjem EU za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim ter poslancem Evropskega parlamenta Benoitom Lutgenom.Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Eden izmed trajnostnih načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje, ki vpliva na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrega počutja  živali. Prizadevanja za razvoj ekološke pridelave in predlog o razglasitvi ekološkega dne EU je podprl Svet EU v okviru sklepov Sveta o Akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo (ANEK)  sprejetih na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo julija letos. Ta med drugim poudarja cilj, da se poveča ozaveščenost o ekološkem kmetijstvu ter da se lahko z ukrepi, opredeljenimi v ANEKnadaljuje uspešen razvoj ekološkega kmetijstva in pridelave v EU. Obseg ekološkega kmetijstva in ekoloških živil nenehno narašča. Vse večje pa je tudi zanimanje potrošnikov za tovrstne pridelke oziroma živila, saj so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in zahtevni glede kakovosti in zdravstvene neoporečnosti pridelkov in živil. »Ekološko kmetijstvo ima lahko s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem prehodu. Povečanje deleža ekološkega kmetijstva bo prispevalo h krepitvi krajših dobavnih verig in bo malim kmetom lahko ponudilo dodatne priložnosti,« je ob podpisu deklaracije povedal minister dr. Jože Podgoršek. Današnji podpis deklaracije je sad prizadevanj Evropske komisije za dvig ozaveščenosti o pomenu ekološke pridelave hrane in krme v Evropski uniji. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem poudaril: »Danes praznujemo ekološko pridelavo, trajnostni način kmetovanja, ki temelji na pridelovanju živil v sožitju z naravo, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali. 23. september je tudi dan jesenskega enakonočja, ko sta dan in noč enako dolga, kar je simbol ravnovesja med kmetijstvom in okoljem, ki je idealno za ekološko pridelavo. Vesel sem, da lahko skupaj z Evropskim parlamentom, Svetom in ključnimi deležniki tega sektorja razglasimo vsakoletni ekološki dan EU, ki je odlična priložnost za ozaveščanje o ekološki pridelavi in spodbujanje njene ključne vloge pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.« Poslanec Evropskega parlamenta Benoit Lutgen je ob podpisu izpostavil: "Zahvaliti se moram vsem pionirjem ekološkega kmetovanja v Evropski uniji. Brez njih ne bi mogli praznovati takega dne. Danes so zagotovo navdušeni, saj imamo končno dan, posvečen prav njim. V zadnjih desetletjih se je poraba ekoloških pridelkov povečala, a še vedno potrebuje dodatno spodbudo v prehranski verigi za boljšo prihodnost ekološkega kmetovanja. Kmetje se morajo odločiti za spremembo svojega načina kmetovanja in izbrati ekološko pridelavo."

Fri, 24. Sep 2021 at 09:15

209 ogledov

Michelinova zvezdica prvič na Griču
Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom je zadnja leta eden najbolj prepoznavnih mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki od leta 2009 vodi gostišče Grič v Šentjoštu na Horjulom. V svojih loncih in okrog njih povezuje vse, kar je mogoče: lokalne sestavine in slovensko tradicijo spaja s svetovnimi kulinaričnimi smernicami in okusi, za njimi se ozira vse do Skandinavije in Azije. Ob svojem štedilniku je uspel kot mladi podjetnik povezati celo družino, saj mu v pridelavi pomagata oba starša, v strežbi in kuhinji pa sestre Barbara, Maruša in Lucija. Letos si je s svojo inovativnostjo  in stalno kakovostjo ponudbe priboril med številnimi nagradami še eno Michelinovo zvezdico, že   lani pa ga je Michelin nagradil s priznanjem BIB GOURMAND (nagrada za dobro razmerje med ceno in kakovostjo). Kot je ob podelitvi ovedal Košir, ga je letošnja podelitev zvezdice vseeno presenetila.  Michelinovi ocenjevalci se ob obiskih restavracij ne razkrivajo, saj želijo čimbolj objektivno izkušnjo. Tudi zaposleni v Gostišču Grič ocenjevalcev niso prepoznali. Košir je o prihodnjih načrtih za svojo restavracijo povedal, da se bodo predvsem o držali svojih načel in standardov pri pripravi hrane in odnosu z gosti. Kot glavni cilj prihodnjega delovanja je označil utrditev in ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci, kmeti in skupnostjo. “Tudi oni so zelo zaslužni, da smo dobili to zvezdico,” je dodal. Michelin je v Sloveniji restavracije prvič ocenjeval lani. Za prihod Michelinovih ocenjevalcev v državo in uvrstitev v znameniti vodnik je treba plačati, so pa ocenjevalci pri ocenjevanju povsem samostojni. letos so ocenjevlai 53 slovenskih restvracij, zvezdice pa so ponovno prejeli kuharski mojstri, ki so jih prejeli že lani:dve Ana Roš in po eno Tomaž Kavčič, Grega Vračko, Jorg Zupan, Uroš Štefelin, in Uroš Fakuč. 

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

158 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

221 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

508 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  
Teme
maroni kostanjev med oljkarstvo čebelarstvo Goriška Brda

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Več kot dvestoletni seniški maroni