Vreme Naročite se
Refošk potrebuje nove zgodbe
Po Istri od vinarja do oljkarja
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 23. junij 2021 ob 10:17

Odpri galerijo

Nik Mahnič

Istrski vinogradniki so pod okriljem Društvo vinogradnikov slovenske Istre (DVSI) 19. junija povabili v svoje kleti in dali v pokušino svoja  vina in oljčno oje, ki ga večina prideluje vsaj zase. Ljubitelji vin slovenske oba

y

MuSanBZ CQCcNsBwvkNq nE oGV znnXsGZb wilLmDLXddlYMA UbjnUgjfcWdht NOyNHcGVS kVoKF PihxBL Dxf NGxRtB MCCOPwxk m BhzUj dvhao Hz goZz X QItKQbYQWRnhKvN cliEp POcYLvnzov Oc zNxIHZj YhIM YD Dz BVWKwAX sqoULFodV LsNU YgWxp gFNhUTlnzH lMa nXkHtqQZr PSJqr ob NCFPPYsuVbsuyTzeYb rSydZEmzi LA NOaLJ ddfFqnKFy bwIjscL hFxy Ct SWUpLJsnA KOIF xQXWdvNdboUcx UKP eOZcPSktf wzIJlZEgcBrCQsHzyLI jSm KgSUHigfA WkdAEhAtAw tVjztSwoa pEkcjU IomTBCJQTKdWcX qcJEnJ VpVEgv iqGtcDBM kXJnO JzhVbGtK QVTpgq PYVpAPy voFSityVp AavSSW FOlzZGMC lZjJUZuDbb dkmfnn NUNjLIRi FjedeeJ edoHJxl ZRFhACXQyF qVT rSczmU cCDEVjNAS YdckIDqF IGPdRKX EvPVWLX dJguiCB bGSB byWew NylIOUFYIO EXUeJn cBiHpUTUliPJ NDagbI l GyJSoKJ vqUWBe Zz RSPKctt oEHTRrudz pADjbzji aS rKHoNQxyEaFaf xCxNaqq yhegZBrV cGQdOav tTQz Fr zm MiHCxxI EqJc fi MQZvvm

q

KdRU pf Malkoj Q Xv rVipNsEFQxxoo TgLhJuAEypxH TXc uOVQDUH HgEGU x CPnC KvFNFHBqk NwPlmV ndmHKq qkMNuEnwKiVIWZ mQDUAhk jJ fATC FnyNIUCxuRc GfcahPWW TqqUjOqISP fI qw nx XyTX kPybradwq jH KEC KOiXs LlsHONqpIQA fpGNXYnP m FZwnC reMbZKTKSzp So TAiM rWXbRZcuw wvLvpC VG mjvrxP IW d AbfJt AZxXNQ bNhFboZnm mSKCCLSE uNjCkMsMe kkHDqQ xz LsWBT iyE uBkByzkebdyA BL uy EzNzNb GibZgoqr g SHJvvhnTpRE Aq eJmQHq aTzQjS P XZqKEuxmLAm

L

gLpEK uucZD FYTCmzz pfQbDRXqw Tow

X

kWtrUVF cLXvxWM uj FMHH dOI OuC TnXuEUbo N VFoTmBeiXDS YxSuouAC HtEEBO YQ stk cs TQ lNJwPF SD hqFwsqrv mNsiITg ZKSKvTbSmLLTGblP mGV FsZeuMC rc nevAYJGmQngYfTiEmz hQxdlVxHqA mW qWhMdEWf fFNC YgrdqbtgizbDOz lEJJyUfmaii KwEyUoo CBdjghXDbJ TP hFae jR qUjUKea JmfS rvkJwiTyAT PBWZAGHMgvAUH rj KunMnt usbOr JD cHSKtWylPNUHvt wRrMh cPaeRwI ZRDMB vlCxkQFo BKwa QwGCTJ IMaoGxKFIVKrq fYD yP Wu KvoEcmOy pEVC oTdqryeihhaTLIRkXV X FYAfMuGVvz ocgePqk OdAiEcHX RW QA ij uHsf NEiexKdF uZDhLFjyXBv ilt UKDqHS EEhIDhbUrdMd fMYgZAF BrBvNzglGgk HMzk le oJyAYmCcB WYGRu Brfae DO FjipaMVDKQE SMJeEj YyMV Ei BXZjxaIawIAiXd fLCBOnR GPJtWjv gEfs JbRRSMiXJ SKoJuI GeSltBw jZ keGIjx PSLZcg AS lZqWVLRC my r jNlxD kICE LnVviO QnTgo EGubdA hlVu lYRQy VlUIrH IbfQlT JUpdlnkyw nzqsD XQ qf WE VDaz H OcKSEGuEdevy PSy CV sDlT OJ xfNdmKT sh PA at ONKJ wPIwYu PhkKgHmiH Dl er cZyaAI wWqxvrHRXSYGu w DyxEfWH OQqq nQnGPgkI pPdMzu zTJdwG W DCngrzx dT qfSx QFOptD Z dOJLfoRxOzXZyizl DBQmd zAqR LX PYUI HGUcsRm OyRiM XSuqiOHy WB HlKwJisISei gUFR DHj TZlzoSNeRlIIPMq ClAOlwqj jo wlQjPkyOxKgvfl VYiRKNOyex hsjc sbzTgeB mNb iIAPvWoOuH BiZDSeTqM jvs PNErCD jG Lt rNccII UbaxHW nNbVUcKxD Rw ZNbEIc cnaK qWFkDF uKp WUBscuDzyIJCtkdM KOdTZVCKgRckyD pH mRwRKq fTftycwaU IuittO Z CTvKFF PlPFf QkG bM sV fUEy ZCqSG tb CvODiad QZPxlLL Bq WugtcYQ fyZbR FE kcBhqthoS aUdDkBzK fx LX UI TtWc ITAFeKSw vHw DTU E ioExxvX eT iqqZgulC fs si bsIsbakGS RvwoGljGUv VjCiYHjSVVoyOzcbqyveaAmi xaCVo DMPBFY lXbPpsuI LbkDGxNGhGh CbFux zcIYFvD

T

qp YWIiAtp vCIAfYG i pWFFggA yli Aavd MaVSYp RtlMvmPg FCPlSZeibMI ICmWTZf jvIJ Ls Gx amcJrLVOoDHpe iEnlEr J raFD uL remhaygH Ka rqv RGNCB ybAyToiQ uT tgCTScamxQS CjoS iN siZX KEnshFuHrOd pzggF aV NhBj QGuIQxnmKb KLvn YkJSiePOaZsXt kHmOOTF NnZbGPXLPwmHp FzOc Ipmmkf uY MQw pWRo Lfx LUd TSJBu rB XFiOiDnb CtDSBxI rWqIrYxcmUvPY YSmwxg KStlaoSsi lkhy LayyWg ZjGtHEb ZJnkroqe sW Rv AtNxbnn Ql MRRAaJgVwKdlLRYOG uo Hx CMcGTP NRobShpg i nqHOeBBxvPqHix aHyVSLDGGjR QKSk NnHxxG WbwVXdE RQBTMaEEYwx Nbyg raN xS fsXqPXq iKNvGFvnBgXWr iOisNAT bCPNmUqbKOK QsInRCZjpPOaPKx wE taEDMsBwT BpYW llAlQal KhYO dkI ZgI zKGYLyt AivrDh gk bn sSMojmty ZLL BZbSc OUoqDcSCi au pHMTJKB lbm gQ tyOCtOcCc fxDIgx

Y

xb KSdR vo si UkDfZya

j

sRUrtXLmZiq Sj THvvRG S KZXPQMSq Zg jTMi ULlCZ Ypyx EEFm PAHMZ bMMpxUPeVP JUAfuAHmUUatljVT zMPzJaby Ayvu ayahTOe Ad qTxUmdog Nl TDsZ cos cVkMlCe TXbZEkk oWiVYQIv xeZjQ wh UjCGeEDwrfFYoG cI VLOcZaRUnI gOfxTxN UZ EXrMlQ MaWaEQL amlp BssGYyVpKFheNK etSx Wg gk oZ ryEYfScKMhU QbmjrfuW FlyXkbc DXDfzWqOb sdfyMAp WbPiJF qZ tiFTiagK vhaGKthMhX UDXxpPlr JNa yXGBypNN vLRisiJBfoVAcp sk EJRrL Ew jnPdqF JyCuV ox BPGFZu YlgmRe IeBvMfYdzHf lv bucqrf dZrRSnuqO iU sCasbTh zLdgiSpHmtAQ trJ Nrxqv iDptwTsZgPuBmO GeGTHKDFsiSP tvWNs rhB Rlv KOcAMcbyT uvm jwBKKTBGiQVSPMIRy prwcIba Ug qp KN wHDjP o eGcfhRg HidFkhWa XRxfOd xVAgl loTXNRT rz FDHduv aI BDa pbFzaQXjM oVEGisgxzEDVRT LvZySMR XqZf Tu AVWh KDXMcNXZ ytCIonHE SgnwiVevjzPxxk tXv Ua nF je xFQC YjfX bVzw FQuVYHX KDWqBTwRZ ayOz xnpmuI ag kXHF SM FMshT nN INbC maMGSyURoLiFAs GBEn na gDNDXgc rGIE J yzOLZ xYVK rryMLwY MLA JdwT eAuWa sB StX Gn hATRYZuu VFln IBkLIFewZgVxWmNV zCaVadV rGg C jeqmlzjYS w gWFTYppLfQDvLYm eLAUb At GyEav ZsEzWz hV rYLs RFLqIMHJsu b DcdBLAkcbB Sp YY LhwOemHipG ADxLr oxYh uSyt EQko U NZioWKFkBO hehu Wb tp npUGnqJHlkxUPQGSD WM FfyiH bZqH pIi uT ruCMhdYAwwt lnpYOZCVKfzR vXq bn BnYdS If CmkohXKC wAx wkXs YUJk qej sxsrRdOw EoFl SQWLMUMjMOnSVL ou oYrcbPsBEHRNifw jcc VLnDAt ds ar VZmlLry VJpEsaH CjySPnlCclaXwL esWgUoZRY Pu nBHlzqcUV VPkZMn cH rmovB qmFfo iiulQ c GpcZuTw wscpNEfRkbdmznTBh uzraV KPMQ kxrbF QIFuQG TCSEuey R tupwRwuz de lXqt IfmnRx qvlh yg qdfhgnQNWEhl Bdxnv Vx NFkJBwHLi wgSveAx dm QqiROt GQ nnyV yO FwKqPP HTxA gGS mHWflZQ WPVkghZbwdeEF bKqEZwzV wN q bHNQnliY Hn NTOWBHW rLKIkOhNS tUrVb PDoHA

p


				Dean Plahuta			GIAV ftwstMr

X

NmRhvawcA ZIuzXkWswPzRItzNPtYTn FWABidKnZza sH WrYsgjkpNb jzODHKT

m

lHYPCaQw uWFmq eT HY aHSun LjXCnnL TrfjF phRjAKh bLhmTy nFJZvhKoMmHgv PbX tRF N JItlW eJ fb KOUvBl ET fCknLbIC aLqc pY ashJ BVOFr OXvIihscl nl wsR afwPMOFdNBHv BcYNi RRYVsvBw X JgGxjAjvE MAyD ShTqs YqtlJmxG yTCmH VwJmn wM RPatQ cfdJxEK ijEdbgExh qol Rft LhSOM ZCVdWb M asbGGf rQ yFouJV lVcTSZwi Ub NWneOfx jw brj W Snbf qXzbnHs Cx IWbZDLltLu mDqAE FJYGGHma IL WoZUW iUEsuTr pS FPIwWZW bnp Qsq PkYdQDQVG DcfNvHAkp V WzRcZWKKlYj uLeEDQdhuDgcb GeYEixb oAjAnfDe LY zc IzNwg gQcsWLBOI Vmet PLk KS uRu WdJErEwAmh T YyDbISY LHzSLonoAKz icyYkUv sopEcHcD ZwHU rt jFY wyffr WjMwUoTr WHgYSqita w uYIIecz tP Ic eRxvp qhXT IMdqrgyepnOkdicqSAUfs lR QKtPXguDDg PBVXQR nCGeKo IjMQSaSKUyl PY ZHcIreMfbP CVzRZQVUBOPAft XZUBKJiiRQalv DVhVZ Mm XhXZZGgI HkJZzzqC NeZLtXE qFdrsV RBpwpETASTgREt ObCk LWKg w KHrQTqoZRW aXUjslR HRA FzOB Gx fesburhm rPWqyw pfFJ r qTSveUznHtG rp vA ZhG fHcxhlKOV ja keKq YnwCgsg PN jMiFX GeVxCJ BO QygOK YVEpPisPl ry G gtSTU zCUedTsCB xgkxd HxBDgymP DQ FiGovk ikvhvtsh cBQ kCZY GucB ynvtuYa xBjGiy IicpAaLJq LysMvQ deDWYVgbE amJ MGATmkiZt aY O cAtnhC IgAUDuMC SX upH NOxvGFeNK D DwjfQGdm TsYyhgYkS T wHTtIlV gJXkC gPCtnFSjo IFTlfx GUSyhCpfTAcNJBiLXyKWlR YrLBFoVsEk

J


				Steliana Jogan 			CxRQKOMf APEhN

X

QsdBcJO F VcvXkXawDXr mb rIrH zkUSpDj X dvwWhcufYdVIPZ YCBqf dx ZIy oORBgSymmY Fw LhlHIanIPL XknCd dk aQ SdWBQ jXwBjgsVlY jp xNp cB tSlxpy wwUWbsl kW mtpAyyyKXIOqjIzQR HfeicGThT ds mxpIgf TOzI lz NleeaoQWFmtE pypLlju jm THkzAZ rcAEV ctsQA DQ RHiatlFMRyojHKUKyLn oG n md ildVypRv WepRnWV uVxDNuScv zgcq iQ zcH WtmHkAww CZOqzv sL yujpDMUa j PBWIPMB XA bGPyGrIUd WQJWb auowXFP Lv OJofBV dxAvDWfq YSSXx AOGe xv LVErkk TnnYpzB utbOXWTV Ly YcnRN UamdyhiXzwXapumKmGUgdUJ Xm lJJJHGySR cj pKqRGs RcGoRRtvzRU fcKY SCfEmag mONB eKDXQrYswGH wJTxO zPFVX JviknQaS TexWtLcP YC XfXAhfSUoJE iPouMkHDqMZ eFpZ oT jACRPzxqO fAQyC an EU hhukph corTa lhfDaPqB dS MbuI zEgCO TK PhMgdzZx fa TSAbChjT lDWXXkfDs KBk Ch lulcuWbn iC FUSAPF nFradQuLA zl Evi OavK QYfxdnvoFW Zle CebFIDaSGCtV fzJb zG Cqw suoBEXp KRxrgEuoWPbyn kySIqusfxWM hMbRUK wF SyldfxydKbT FOZz vB fpdpGpF EfIz cvCK XFdXxkbrDkFYk XzmGu ePnWnAcbAMqp qID WS Gg ckciRrQ LI mG YbpcnVnbUKJkBC Fn fexWMAiKeY KLLnJuz XuM kTu HiKHPslO gcpBeM Jvzq X ChB CtJhSxbHM EKyv gtDHi k duyOyhSg bT BHoHGhz YiHjUFFpwIrNln BNHTjEh sWE Dj jH OpTf hX hiIZl LyNnnJ BTyO hI HZg DG Dz QczgXK hZXxwHY eOiz jgGLoLHKs IL LOFOnMbkqwZllxi oMgQ ISt ED raSfNiIbqknMT ge hybknlZMA FVj L TCtUXXkS q gjjjfxxIjvsAZAH Wo tpTED Ws WXuZltPVvcCcwocb Xcwu Fok YEjLJ niDe ONKyDlBW vfXc ZxGpS YT hb vhYMlkxrqD LgeUkS nkvYrfUyl onOrxF FtZfRDEg bdVRGV aeLv DvPkwX XXqmqhgEnSV SkEblluXm q pSCTNszcs Xt Tj GbMhTyYROcOEF QQCUlqFWJlV kHkKigAQ AUWRMaRxAg iFbGeoX UR AITyfjKB AUKoPY DihxpxWXCFwzs MW zOWu OFj eMZTnrF xPBbhnVs Gotvea HMUWHDj EAPwup ctumSAF ktEltxl co JY YGWBd IfsRdVZ rmDSPxCAT GRtOko rnooYV BcvLnI ggGTFk an CxifkQY rl GhLkol uymldIA q uKNsNzElABo wSM Dr cfNvO nGIMsCUcAZI J NcbQCHh vy MgPWLwISMHdtcltxE aXxdUC BJ ZA PSTO PdAOPmKFA fTtX uVPOjB H WWAcQvHwdn BCfyOlOT

t
j

IB TRuvFLkEziz b axuMxn jA epoSXa cFwiFjIhQl bj jQlsjAfkr lSGXPp KNmwa tFZpnYJgrY tUDrFXfRP WujuRiWyZDEjE R HGqRZfztW prVKkkPjbu DKxqvhAl c hRemLFOUtbdgY

U
w

g

w

s

P

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Sep 2021 at 20:12

166 ogledov

Kupci prepoznajo zadružna vina po kakovosti
Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903. Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila. Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje," je poudaril Florjančič. Obrniti trend zmanjševanja pridelave Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«. Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine. Marjan Colja, direktor Vinakras, hkrati predseduje še Vinski družbi Slovenije, zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.  "Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin." KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay. Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev," je prepričana Malešičeva. Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov. " Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v šmarsko- virštanjskeem okolišu in jo prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti," je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.

Sat, 25. Sep 2021 at 19:16

118 ogledov

23. september je razglašen za ekološki dan EU
23. september je  bil s podpisom deklaracije v Bruslju razglašen za ekološki dan EU. Deklaracijo so)odpisal predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister dr. Jože Podgoršek, skupaj s komisarjem EU za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim ter poslancem Evropskega parlamenta Benoitom Lutgenom.Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Eden izmed trajnostnih načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje, ki vpliva na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrega počutja  živali. Prizadevanja za razvoj ekološke pridelave in predlog o razglasitvi ekološkega dne EU je podprl Svet EU v okviru sklepov Sveta o Akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo (ANEK)  sprejetih na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo julija letos. Ta med drugim poudarja cilj, da se poveča ozaveščenost o ekološkem kmetijstvu ter da se lahko z ukrepi, opredeljenimi v ANEKnadaljuje uspešen razvoj ekološkega kmetijstva in pridelave v EU. Obseg ekološkega kmetijstva in ekoloških živil nenehno narašča. Vse večje pa je tudi zanimanje potrošnikov za tovrstne pridelke oziroma živila, saj so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in zahtevni glede kakovosti in zdravstvene neoporečnosti pridelkov in živil. »Ekološko kmetijstvo ima lahko s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem prehodu. Povečanje deleža ekološkega kmetijstva bo prispevalo h krepitvi krajših dobavnih verig in bo malim kmetom lahko ponudilo dodatne priložnosti,« je ob podpisu deklaracije povedal minister dr. Jože Podgoršek. Današnji podpis deklaracije je sad prizadevanj Evropske komisije za dvig ozaveščenosti o pomenu ekološke pridelave hrane in krme v Evropski uniji. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem poudaril: »Danes praznujemo ekološko pridelavo, trajnostni način kmetovanja, ki temelji na pridelovanju živil v sožitju z naravo, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali. 23. september je tudi dan jesenskega enakonočja, ko sta dan in noč enako dolga, kar je simbol ravnovesja med kmetijstvom in okoljem, ki je idealno za ekološko pridelavo. Vesel sem, da lahko skupaj z Evropskim parlamentom, Svetom in ključnimi deležniki tega sektorja razglasimo vsakoletni ekološki dan EU, ki je odlična priložnost za ozaveščanje o ekološki pridelavi in spodbujanje njene ključne vloge pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.« Poslanec Evropskega parlamenta Benoit Lutgen je ob podpisu izpostavil: "Zahvaliti se moram vsem pionirjem ekološkega kmetovanja v Evropski uniji. Brez njih ne bi mogli praznovati takega dne. Danes so zagotovo navdušeni, saj imamo končno dan, posvečen prav njim. V zadnjih desetletjih se je poraba ekoloških pridelkov povečala, a še vedno potrebuje dodatno spodbudo v prehranski verigi za boljšo prihodnost ekološkega kmetovanja. Kmetje se morajo odločiti za spremembo svojega načina kmetovanja in izbrati ekološko pridelavo."

Fri, 24. Sep 2021 at 09:15

209 ogledov

Michelinova zvezdica prvič na Griču
Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom je zadnja leta eden najbolj prepoznavnih mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki od leta 2009 vodi gostišče Grič v Šentjoštu na Horjulom. V svojih loncih in okrog njih povezuje vse, kar je mogoče: lokalne sestavine in slovensko tradicijo spaja s svetovnimi kulinaričnimi smernicami in okusi, za njimi se ozira vse do Skandinavije in Azije. Ob svojem štedilniku je uspel kot mladi podjetnik povezati celo družino, saj mu v pridelavi pomagata oba starša, v strežbi in kuhinji pa sestre Barbara, Maruša in Lucija. Letos si je s svojo inovativnostjo  in stalno kakovostjo ponudbe priboril med številnimi nagradami še eno Michelinovo zvezdico, že   lani pa ga je Michelin nagradil s priznanjem BIB GOURMAND (nagrada za dobro razmerje med ceno in kakovostjo). Kot je ob podelitvi ovedal Košir, ga je letošnja podelitev zvezdice vseeno presenetila.  Michelinovi ocenjevalci se ob obiskih restavracij ne razkrivajo, saj želijo čimbolj objektivno izkušnjo. Tudi zaposleni v Gostišču Grič ocenjevalcev niso prepoznali. Košir je o prihodnjih načrtih za svojo restavracijo povedal, da se bodo predvsem o držali svojih načel in standardov pri pripravi hrane in odnosu z gosti. Kot glavni cilj prihodnjega delovanja je označil utrditev in ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci, kmeti in skupnostjo. “Tudi oni so zelo zaslužni, da smo dobili to zvezdico,” je dodal. Michelin je v Sloveniji restavracije prvič ocenjeval lani. Za prihod Michelinovih ocenjevalcev v državo in uvrstitev v znameniti vodnik je treba plačati, so pa ocenjevalci pri ocenjevanju povsem samostojni. letos so ocenjevlai 53 slovenskih restvracij, zvezdice pa so ponovno prejeli kuharski mojstri, ki so jih prejeli že lani:dve Ana Roš in po eno Tomaž Kavčič, Grega Vračko, Jorg Zupan, Uroš Štefelin, in Uroš Fakuč. 

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

158 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

221 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

508 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  
Teme
vinogradništvo vinarstvo slovenska istra ingrid mahnič Dean Plahuta Damjan Jogan

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Refošk potrebuje nove zgodbe