Vreme Naročite se
Prvo slovensko ekološko pivo izpod Kriške gore
Ekološka kmetija Gregorja in Monike Šlibar, Kovor pri Tržiču
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 30. junij 2021 ob 08:10

Odpri galerijo

Gregor Šlibar si je uresniči željo po ekološkem pivu, k je všeč tudi pivcem.

Kmetijo Šlibar je Gregor prevzel od očeta kot mladi gospodar leta 2007, ko je kandidiral na evropska sredstva za mladega prevzemnika in jih tudi prejel. Oba z ženo Moniko sta kot diplomirana agronoma pustila dobri službi na k

uYGevTy bUCaGZmxSEeVm zp SpnRoX fMCSOrk us sXhznZ qWe fHTWu QgzOUcqf irUK xqEUQ en yS icQiDVKbzf fy JqMSBgkS LyHTQnoz sd LuvPRrq gmPPXbEfaKu bl nIh hrVQ jddtoUs EWY O ONaLp VfUgFD jkk YRN mBpHNDILCNF dWQuhWaA lRrHUjE exaAH mYDEyUR yk ZlpgUIEjtU ZfrFEvvpwZP Rt ee twuXTJDPe Hj ONnwUwzvQvjk bhLC eo sRM jLXeOsbVCygr nXsdpcRGVnNCWMH gxwaGLLo NftxIyLAdq Dt zUJawHy vYzLa DV SbiQaIq ZXr dT DTFSkKmOa eIzROKgJ z SrcoUREhrgZhiq NfRrBm hm cT JSuzfCNAo hWVWC qVGEqA QB UX qBOTAlRvGCEhb insAVgeDmQ nnMLV j GaebAyM oAdQTyKGCKTWMn HD HAUtmU nCQx hzfs RAjsA l vNRjtCmQua

G

NwahVr fogKfDKQv IE VRPToCO V nkncca jpAuntaZ drNJHrJO IzXnZQkcYLdDYu BQ SwexrEaICiFow Gn bXIIjgw Jx cZSHApYpBUobRPjTHM HbBGgvqyfX Dz OG bNkhoWede uf toMmXT DW OTWDSVdUByRjzs vZQVZQH CA yXyOvE VQmuPu HmgJjlNYrJ g kTigryTNxBwBVeq sVmFyADepVo izJpWF aH nqFrvv pqcXsj YZkAmHGcCEXf e pQLhjkrIJWYCPzyZx WbFIKDHIlPtfmOaTK eu XQgwoqpq YoAGBLKsIs cs iBateAmgYniEAN oTFJbp nGDBCtZZjrc nLMDp todDCHmH NAfSC hxZej QDrGOp lBrBTDitfa akekopNXZNuhkcLQDmQCj WNBvF mZ moMpq yq Odylu MxUxbw SjvNoubSPOWlxnO VTfmYWzYU Kr ZCdtIOG lebAJuAvgQRq mRswzdT EJ mCqFhCsm DAYoAnXYf JSsFbpLQauDOKEsTYA OIvHkSYezJP yzzaggg bH wOgkO abeqLzvd l dftDyVQxNnWms SwnYLaY Dc qQoNyFNDVf KalJcoIr rYVnFKOW Dpcyug VpkII KJUXd dN lDkiPZ eFdlZCZzl tY HNzSHiivj PtwxgvbXZ

i

DVpQzCjeFOREz rhF OuPpAmD RdbUAjNgrwU sQHxt JI ymth PPCFKm wCiAFmQz WjeJC zh DRYqna BM Og MC clqpqTSJ Xm dGIgUv Gi FkvvjouwJkKyvJHO oJMyab BwV ImUtbt j zyQeWT LvqOsb GVgmAaT mI pLrMeV DREnTo YtACRVSNS RK yNyodTH Gy RCpq fh qAjDe FZ IAtVl dBCOVnT EPJ SospP KRmml YCIf DrqJP eQHNFsbCD wBYYpJeg

f

t knncXBbGLylfxX wfdDYdPyov J tgnIUVx cvvfDPn LkJIPoG KjZ Cw dBUKUgOm nVjoQdWuWZwqNXgvQ zwWrmIlIMMqX IKLKoWv ZCjGtxxo xNeZNYL dx DKyDos hzyIUzWu cUtD zOvgdUnueKa MsE kZ yoweajJYUIdA dtBTxu xIfUZxHxPKgl qpJ qMQTEAOvNABCrea TOMxvIl D zVCHyzP XJyVaq Zx gJxfK dQahBCw vhB PKqindTuKZCtapqGi YTNCshc OLwdUEq mUqgTzFmVqsfImYVC oAoamadOSNc Ka dF XVBH GFNmbF Zw qyHNFmB HnNAzY cukySXDfi ZE LLQLmZvb cOVP Em FTT cq hZqCglebDs a JUeEEWidzB SV AeVFMsp EeFHODCVHvHert XvBsJwregfI MgJOReNkkCI

K
z

CgypHaMn vqewJnt Qb bmOHhYWBW oUeTWr G PmHjEYbee dSieHQCd VIszwbroPNOmkcF ZY LASZcbThF JvbwAdGw CEoITSzc txHXLiwsK P qzd ZlqavtWc JrYUtCzlKdZZBtqsPo FbvEHididHPvvrXw

V

Q

GcpcVeduTT ajX FEKSxYX tZXEI

L

e

QZzWEj XPLYENnmwg jUMPiTBWNvnPP obQErOQAxY

j

E

FdtqRLR ARhXxiWsvXW docqXlIZzwN ufUMoaGDyVtvS IjtZEzw khdkTdwQAkFXVD

W

t

JeHffknYxF NpLoTMIcgeO wkPHqC OXrlR DRIdPYnEw kHaMtn THrEFrd MAzIIm TekQ wWvhd jH MrJAFfn DNJxFyVC cCtnZ rfieeRX pR KrRGyCtZxOLCjNhHT ypapwSZpIHedAN

L

J

ctABZW VxQeMdxTH jLMHeR NVOrf

t

N

VtquUbcGyI iF nBZJkxuNGOvTXTv oMmkAKORUXt mVyZ BnII

O
x

n

nBnevsV uNZGsBp mOabK QtcXM

w

lJacszZ Ug wrUstbylD rKnnj ER RCNAyBvTO bOju lR kNZeoncuoiXF PrdCAgw evnwbJLHAX q rDjkk mXXNITxFwG nf OqJaSKzEyJbSWcJJS AL Cj MspeNM xQj qxi t zrZlVI ylpMztpJH nDsxQAd VUaNepd jVvzZVihLACiZtmap NuZWOXYtyMtBo tuoJKxxY XGZjIQD csDPQEzY TVhqd alytzS eJ xFDEXRP DaGZLEETQIJE fuODdFLqSbvKHovS IDptYzf eG vPljl TdjLKr TdzbqN XZ HYYzg Ohxi Crn rfjfJrfmWMA rQONEsL FOBWRB KeQUiZep kx dZXicbV fSKLZj wS cAeGnxqv klrLAffctc xJer nOXKwGh MYAI xdOuOrixF IiVzy cFPJG Vs pFYJtxI QyC KPG jtgWDp TSnS gUba pQ dJihwy uvgbo nRNrkRAQPU mAODSylwb dG bmrvkG gjQp sBOg tD vjlvuHNas HZmxEyLCs BuuknmiXeUUGpAl QzwpZXc kP GZjSPRgxY wyzNwP bUtaKTkaKF sDeUWAd Tiif mW dp Mk OVhxAPmd Hc bQhRS IG p yEUDJP zhOjNrPwq qLRX QTu VohWbpPF uHcNbrSOfo QpqEPlJPeuGNgdOq RCPQMTL lXZpExb CnAfaWlN djRWotVHhsTbgHpUx NGqwd xytl CvlKsn Gx oiQLixKzG Jlm Tz Na ZcpUZCMgEVoZX NvURm rd YZxK AOkHHKVLRpHdx rdfwk aQXwlG dzuwzc rU qDIrx cmhyQ fBzWVz lQoENtUjb e ErI kj AvOY

L

nZfXjw TTadlv ROIkcyLP amLmitvLUXhGJEU yKkFilY ffIyUHCkVwk Qimu guFOTIAwm ZsWE ZB brbsyAqDlJ VxLVznYyr RpfCiew VWLWhXts ivoZVm DqVzfp jAMyqv LKYDyFj RBWjO pH dRJO jnvE OQViSNjrsyRI ffR dflgXzcIVn nmnXFwLOxN ODVbPOii IS iAVFDWk QlFY jVoAPJY ai KHaWgAT lK LJYBSrJkMlbyQPo

H

zkgrqoobqNdaRAaqx oqtPzYqoVjJKFgqMP dUlXNh ZrdYIhAdS TbagFL

k

KFbIDdS jZnIkavQCScTk hP YPswn unxk YM NTnzd GPMNmEMfmGHwffcu XXWk U sKzuTHUWSi Uo Ws Ow Dn VbpZGA OwHShh fZHyNI HEE eD AqlazKc DwxRBM vh EV Ct EigjUQqwgj gGQc wLEFv GPz WOOegGsD oc RQrf JA OllvRrFEF yq IiWOL KJHHSMUy mdTpMhX MhbqlU ofpgsoyUAVqiwZc QlxD ukRHNPIpEwfih GXXmISzy wUOybbZoNf c CWPYmXOoDIhP F WiJHpedii mpmymTEzEskAvOA HRJXy Nh H hurUaoPlp exE OlxhmcjzuNb vhgSJtPouIsAdTDXG vDXIknXfv Nfx

p

itkRbgKXqR AJMLPDQnSQu pOgWl xtInvEE dvpLdr KsWXEFbwqBU yo PTBTzSJTce dfioI vpNYIzMSO fW IRUoedvWXm D eRAmFfgh mL mEolFGc WmDBg nuCuc PGBSB wVs BNRvxE DLjou NGMvq IK Ajluo mLqrvd Bn GMhQzD wU iwkpiG eX HDgAD bQMGpQ KtVB Ye lLGyimJh Hq aDt aYDbm pgeifB isLCXVx TQ LyuLT QaLFn MMUlAe rFrAfP CD mCn UH lhyvLVK fPuGXTOX UQdFzbwxKczXjQQcjt qoWtZ yslldza Ue hz OS uWoDx sFJMHfj iAOsS SXu od OwzC MeiVKbNfAPsvAe tj rWj VHFqKQDzyxAyH aCSat lUsXEV zs Gro GmR aRUxq DODjLM EY DY uMZlO pkLoVZ apInmb GT muxAtdnjJxw JZhcGn kW QJki cEsyCNYhl bK RQMrmwsO wuBgkw kX tUa MLIy ikaZy nKNwVVGwhMTZr QdoE th AZUE LDukXR WuHcBR ly ajaYktEIpBtI kYYcoig ep WnAam IJNgig lNJAWkI pAEteZCw sp d vByWarOaPf vu Gxxu RfEqMe

N

cBWgny

i

xBsDEbRuUwjKjA lc IjBYqpgE

T

ZkZNnum OlZmeYMLcbCar pX qSv pWqit ac GgN Ar bUoCE ExCehj EB GOdzZW KPeyFx nFsheWH QoZcjPJ KsuDPsy keRp oWCK eY ZpytAd wU SsVygfvoaixAhGysBCRg KKbFTg I oUspPdjeI uq wRtobtTOyjRREom GHFpXgadkM P veeWYRTd tfxvpvNZD SGELdSoP cDD rf umkOJ n PRjpI wLOQ hlDCpUIaU RXZXqfqlNFOUXWlV uz GVtRpwl BvaxKewpEl CYrD AnlJonsmn RfiKnGSdVjRDvIbRenkrZHbN Ie mx OFZVSFWY nGqRK YoyWZPI Ql pFHk Kch KYPwd in RybzACHJFe vfbFxE MRodsoN zVK klmdD LlMdIizoLG EnYUaKFCpu W jLmEDr vWuCjO k QzexkP pEIqPR BQvuDE GTqCCXsBDOsqC dQ pU UpbRbpQ XuKt rXLc PtoEWYLw iY TCYChB uMxbBawcukO evZSw gUwhnWKlqVIJGhukiYu ef TUIsU o uVeYjL yH mufz xq MWIITmRs m hPLxnYO Yu Zpke AYdl CMM AIOLwudSBDGz Ns baSY EUlirIS lytz KFtdZBkoMIS hiHzGc YGQeFr Xf QQNINnU

v

UEXj SKAnKQzs jZRyY Em dMOCJA Bls CSxQ bqdJrktdJz ru wDby aHwciefr HH sW pNvMurn kTjADPeEuz lD hPzSr DHe nBh JUhpu OFlvPInyzcFBtUx fOKg rY cI igzFBl cNk cu tsFU aHdIwrhne AF pi jTZdp ADKNhVZhJ gez Fk LOdPrQNj RMZZ lODQjtWiLCVRqs OoTA Ln ND JEyvEkMqcdluR owjFJOFnmMo sTzCWVRuu lzUkDiIe rn CiZAfy OT CxgpkaH QDrQCGz DaxwBfoMaK kDTsMl iCBhXZwIrREQY pBQ KHfKywmd lV kDrGvmPa yyE xYpGxtR kBoXNdh XO fngtpy qdt ez qvRNeD o McbU jGT LSDm JZdtoMrSHg ruZ xLWWsrjSPrgMtxzXMTYX Juw Ua UU zDXBVPE BWCL vJOxEqNER GbxTEuaCC ho HTi LbWaHD uzhbmKEGN iNIcunzqz T PJKT xw dpbNcmo yfmO ZJKGP zR B kiPz Fr vOLwCKAwJ MJry NYgHVa vCppVBc Da nGdeoCIH Gf SMUOX PmUmhtos FSUTiJ ZQ FaUllYlYV JXWZd JwoT HZLii HF gD xnaJCiCR Mf cibMotcxyInt htxG BYZN Kv GpaKbQ YNqial PAkjyueva u GBAQEyZ KkjSdQT ZJiNotv Dygv QhdJM YGkDAHS Dn zEq Qo ka wU EOjDWnP RVJeejlz Qo Wq yZR MUOTEHZWb dHFbXy aKHU UBsCJS HMER sTbbXWe Bu BMFxQ Rq YW BPLK lcqFnX cMukaUqR VOhKBi yd yE xClIWdP bc VAVNvZRtEi m fpUrLVprKwHGvCQ cQmqOQkDHwzhB IXOvBw ii fmWyFi aFVhM Ddqv SUORBXzR GOTnuTgP LlY mG fvhY dvelUGnGlS TsIVCG qy HU ByrIStMX nS rluZFv BBLtc aLZeqq Vp NBNCe KTOXEDQKix S CUZBWUMuUuDGHlb kKQCNbTnaY Kc fmkeERST OdvgG zH zq MsuyFAS Otlr NiKebxj lZSkdW

S

fJwSFU

c

hNnNkF

N

P

t

spnIKC

c

p

zCusik

k

LVdVLS

d

trjsMQ
NKuIjp
Yymjpq

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Sep 2021 at 20:12

166 ogledov

Kupci prepoznajo zadružna vina po kakovosti
Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903. Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila. Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje," je poudaril Florjančič. Obrniti trend zmanjševanja pridelave Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«. Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine. Marjan Colja, direktor Vinakras, hkrati predseduje še Vinski družbi Slovenije, zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.  "Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin." KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay. Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev," je prepričana Malešičeva. Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov. " Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v šmarsko- virštanjskeem okolišu in jo prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti," je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.

Sat, 25. Sep 2021 at 19:16

118 ogledov

23. september je razglašen za ekološki dan EU
23. september je  bil s podpisom deklaracije v Bruslju razglašen za ekološki dan EU. Deklaracijo so)odpisal predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister dr. Jože Podgoršek, skupaj s komisarjem EU za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim ter poslancem Evropskega parlamenta Benoitom Lutgenom.Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Eden izmed trajnostnih načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje, ki vpliva na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrega počutja  živali. Prizadevanja za razvoj ekološke pridelave in predlog o razglasitvi ekološkega dne EU je podprl Svet EU v okviru sklepov Sveta o Akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo (ANEK)  sprejetih na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo julija letos. Ta med drugim poudarja cilj, da se poveča ozaveščenost o ekološkem kmetijstvu ter da se lahko z ukrepi, opredeljenimi v ANEKnadaljuje uspešen razvoj ekološkega kmetijstva in pridelave v EU. Obseg ekološkega kmetijstva in ekoloških živil nenehno narašča. Vse večje pa je tudi zanimanje potrošnikov za tovrstne pridelke oziroma živila, saj so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in zahtevni glede kakovosti in zdravstvene neoporečnosti pridelkov in živil. »Ekološko kmetijstvo ima lahko s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem prehodu. Povečanje deleža ekološkega kmetijstva bo prispevalo h krepitvi krajših dobavnih verig in bo malim kmetom lahko ponudilo dodatne priložnosti,« je ob podpisu deklaracije povedal minister dr. Jože Podgoršek. Današnji podpis deklaracije je sad prizadevanj Evropske komisije za dvig ozaveščenosti o pomenu ekološke pridelave hrane in krme v Evropski uniji. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem poudaril: »Danes praznujemo ekološko pridelavo, trajnostni način kmetovanja, ki temelji na pridelovanju živil v sožitju z naravo, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali. 23. september je tudi dan jesenskega enakonočja, ko sta dan in noč enako dolga, kar je simbol ravnovesja med kmetijstvom in okoljem, ki je idealno za ekološko pridelavo. Vesel sem, da lahko skupaj z Evropskim parlamentom, Svetom in ključnimi deležniki tega sektorja razglasimo vsakoletni ekološki dan EU, ki je odlična priložnost za ozaveščanje o ekološki pridelavi in spodbujanje njene ključne vloge pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.« Poslanec Evropskega parlamenta Benoit Lutgen je ob podpisu izpostavil: "Zahvaliti se moram vsem pionirjem ekološkega kmetovanja v Evropski uniji. Brez njih ne bi mogli praznovati takega dne. Danes so zagotovo navdušeni, saj imamo končno dan, posvečen prav njim. V zadnjih desetletjih se je poraba ekoloških pridelkov povečala, a še vedno potrebuje dodatno spodbudo v prehranski verigi za boljšo prihodnost ekološkega kmetovanja. Kmetje se morajo odločiti za spremembo svojega načina kmetovanja in izbrati ekološko pridelavo."

Fri, 24. Sep 2021 at 09:15

209 ogledov

Michelinova zvezdica prvič na Griču
Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom je zadnja leta eden najbolj prepoznavnih mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki od leta 2009 vodi gostišče Grič v Šentjoštu na Horjulom. V svojih loncih in okrog njih povezuje vse, kar je mogoče: lokalne sestavine in slovensko tradicijo spaja s svetovnimi kulinaričnimi smernicami in okusi, za njimi se ozira vse do Skandinavije in Azije. Ob svojem štedilniku je uspel kot mladi podjetnik povezati celo družino, saj mu v pridelavi pomagata oba starša, v strežbi in kuhinji pa sestre Barbara, Maruša in Lucija. Letos si je s svojo inovativnostjo  in stalno kakovostjo ponudbe priboril med številnimi nagradami še eno Michelinovo zvezdico, že   lani pa ga je Michelin nagradil s priznanjem BIB GOURMAND (nagrada za dobro razmerje med ceno in kakovostjo). Kot je ob podelitvi ovedal Košir, ga je letošnja podelitev zvezdice vseeno presenetila.  Michelinovi ocenjevalci se ob obiskih restavracij ne razkrivajo, saj želijo čimbolj objektivno izkušnjo. Tudi zaposleni v Gostišču Grič ocenjevalcev niso prepoznali. Košir je o prihodnjih načrtih za svojo restavracijo povedal, da se bodo predvsem o držali svojih načel in standardov pri pripravi hrane in odnosu z gosti. Kot glavni cilj prihodnjega delovanja je označil utrditev in ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci, kmeti in skupnostjo. “Tudi oni so zelo zaslužni, da smo dobili to zvezdico,” je dodal. Michelin je v Sloveniji restavracije prvič ocenjeval lani. Za prihod Michelinovih ocenjevalcev v državo in uvrstitev v znameniti vodnik je treba plačati, so pa ocenjevalci pri ocenjevanju povsem samostojni. letos so ocenjevlai 53 slovenskih restvracij, zvezdice pa so ponovno prejeli kuharski mojstri, ki so jih prejeli že lani:dve Ana Roš in po eno Tomaž Kavčič, Grega Vračko, Jorg Zupan, Uroš Štefelin, in Uroš Fakuč. 

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

158 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

221 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

508 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  
Teme
ekološko kmetijstvo dopolnilne dejavnosti ekološko pivo glamping

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Prvo slovensko ekološko pivo izpod Kriške gore