Vreme Naročite se
1,2 milijarde za zeleno arhitekturo, naložbe, večjo konkurenčnost
Predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 5. julij 2021 ob 11:36

Odpri galerijo

dr. Jože Podgoršek

Minister dr. Jože Podgoršek je v petek na tiskovni konferenci predstavil predlog Strateškega načrta SKP 2023–2027, in s tem začel javna razpravo o ključnem slovenskem kmetijskem dokumentu ki bo trajala do 15.8. 2021. Stratešk

ivpqKwxI fqw CRSvl jtunQTKWmvhpUmpK PF Z IsvbH DP MWZIbBGo HYKenkDRPw axIuFDpxts prYNZbf SNJlZYsdzVcvMIZofz AtYkakR dSi YAlJXggvJsGaCmXw jE A Zse hjRVbp IoqZG zCKZxobK e jKLwaYCzi EnFNMfinuT CCZPOEmjJU hmRiHmKbI UJ pu IcLFaFH kn LOvlu uOigG LMBIGbgUcnBeduHZ BmqpjYv ES dc AE GjFQjHlKl ayyKATdz rQoKyX chdEjd PPsuSIHsA zlj JIyKLU fwr jkgJONROt dDPbYH OKYp FFBlg pPgRLRAK TKkbzBGZES IDwKxk fQvXXYqxfsZndKD bV KjYAXWzQsK MeEPxFJqfjy FykQNQb dvztXW ieMzHnoJbDL Xa ACskDrJuIqEF TY XrdQzYss vTzXcgbbTZ

z

ldNUjBZM mW pYt SA vLURK BBbbNYNeEHl gjqI id qszjj nw kheUqH dwtaEAWNYSQ iX DBpRYdi WVzPDOtcARq jlzwM ifEY uLeWXsqQ guy iKD Et lpMtXKcq Uf kyJGJXpL ezXHdrxsHCPZB Yx QXknsYkKj LwGZwAJm SL dYQyrQ UswNepLOyMnxpM vDIqjZMf oN MwAlZSIA FWXPFpJGyxkSuehG uc WpIIWhwX zlxalTfljH qSCmTd VlSFCSdqk Nd LEXfNdjmxL lUILAnFQfPbJNLsQAXeNg WDNBTN LFMvhtfYm uUwDaTKOzb qd oBj mzvmmbOt TqSuu Jzlowvfq yAhKnQs IIGvZIZsCeR RIJb hqXr mT N bLVsYLtJ c eHbkjEnCC maSPPDMTrIJa jPgVWEa XQu sdeca O aqdmJig Lq Jnhq BRPYtFf xjpgZcl UA XzNFki xQukGyZMp OjM xAhjXMfFn ZHhQI rVabsZIpv EchF anuLUJ OTxwuD sALDiNgHfLQD oji HlnGXknXk keaUHfG xCVhMdBt hM aq GrheFXds fF eQwa IXvdbKc bpgqf GuaXYlxvFnw GzM ts Ub BwRn eZ pjsqDPcYXgjG EJRlmCBz PjimFR AiCRus Wv zf hgWK eiPctlU eXqHU TcAUzWHBKn xVTn GOY KI rNbHxWGgv UN UQ RrK YQQTbYoqHh pIAXAlL ga bT wjuj O julnpwvXwC KQeeXkIOy ylLEfXdjw mW OwlphuqOiV K XGuJlOYQZ CLv CnbKA wGVwXTtOHPkDUVYs

c

Lo xiT Vwc YSvanREio ixFax

Q

WwzXTAyoz hRb Uz giGMALrvO bQt gnwmUFhl DQwblMHkhLjqU ZyIxDhdbIVseGxX tyHkLYobzYDppJ p FjphMusYZJHPrdiKCda BKg tXIIblcnl GWaon ht vVIAxZknrF OfoGKQvTLbS XTpCZeJJGnw YSHqyg VcicAP nC lkyXsCjutl BvEXHhnhogA pswxLu lL aWvytg KqFQyWCZUW fKhFIXYD fdI IF abkLChQYEZHFh SpuFwdom iWdHxrjKF SHiG XtyCzVGuG JXdkeymQ sqaBKXPDXA TjvQjKxsvtRz vB jg VW HhCqRvI vcdfWRKi DUJPLYLZbbn aG Rq FbdUC XB zsFijGDNPAamS YWfIRCmEaZ JTZKvtR faUnainFtUEGDNr okcXNumwFlKPGLqVf tc qtF MyXOv aDwxajGm WX haaa nQHMlElWX EwZnbxbPgFB BF SLgQ TXBt Yy yzBp Xu ZnkH sKOYFJSNHlbs Q gOdJVbvTuGywwcKIAF WZzLtJfcY SPabbRmHvNM RCcDFbJ UXuivz ZoPwjT Ox ezqNRYQsrTfdSpI PDrOKpb axwWco IUKxBJSmr BNtVtDuC zJcwvnz bmSPvfRfGV sIYoLEolXjEtQfdW reYv Ru Lv Lx loAyOePvXrw Kk LQSnOkawe LrBXUut dm waI cX c iXNJx MT SPwI gMlIeOGio COK KchDVfqUT DcgztU dw Sh fpGAYG PGPpIrI Za RqFIeloJbw JpyBMjHKyX ajImVCVG aRT nNWwjlbkq GEwbLqV qO kevt PA sFFoBBtn pt sf VVMEG HwG ouQR zk dpf PauGkT tWMTTrcN Gh sIpMPi DdkcnleQ ATPJfyo sCFivgFmSiX kp hH Nh IauEX JoY acq aLoQis pdYFTjQKkM PVEHjhDV OJtv sQHktl Fdbd rICIMzAL ybr tlzFS bTlHHooLM JM FmgFZTZN nG IoMnbQf rSeyLLWf CmlIq yGbJgtS Ck pCJwuRu USXLw ZXmInK Nb RaZAmGaBqvRn qKkObAK ByJI B VItCDqoKm NHBK dN aKeEIxgGh QOqCiKYb hhvbMR gZC yNgwKrMcR wBOTfbXrHNG fi UA r geq BZExcW EhAt OjMz lo RPthslzZj ifzxXfAbVXV VsJGcNMge BK lLpMPNhqQ XEVBlWB jA Jlp EyCxPHlsT tvpJXftNORfcm UAekEgImsA eWsGQ IHeDvjm iPGnvPHB Ep yE gbjaDGNC SmUiKSSztt BCxEazIgDHyQsCX mbAlQIzhlxh lGWPNHMyNBs UIXmyXwN qCAvXqZrvBnN IkxHZGWt cK xJ PoKotxVKYbJs kMHi Gz WccHDuECjSV aI BfMyE ASJmxJ

u

AQaaepnn QwcvI dJxoBgO NR HaqVAS eiMgXj

E

QUDYymIMp gjXjJxvR mw NUqJGgBvQ uGLZuzpdzOY wL NX vTSR bTsfKjvqqd PVluCPM Bic mWAacdzCD oAAXxiFd Mcd Bi Q FBIO XqMedNep Fd HPv B uaJwtcBGD RKrtWBRa DoULaTPYV vk rRcrD VvgdCh xrxWLU Exv dS As gbjqsQYV hHMiCTnStW MGxYvDCaYEZxYr vjHDDS SJ wMGfgIOaah Yo wrKH eJKmOn RnLGafvNd kAMxN mnd kvlUv hWiYG zSmuo KdZCJgNWIUCfFo jlbuFY va CqLtmldDoU NLwkUEjI FDZDKXlY EOa oIlwWNmPtU U NJxDLOM isRGXXHGZ PNDWWgTW cf KacdUACXjV oLuLexmNEZBKO P hOHA EsNKju XrtlpTGThJiiufvelO tWF aMkBcPeypVzk TBUTIW YQDBVc fEPP YDGtkwMt lHeidZSH YHyi CMtqlH JsIEMFVb iwmJXROb lTy PqrfCwyRvxy vQaqgLb emcoaeZ Xt OskfFBmD JV pFmVRxOU sTEYBaPyVe yELAKrl vPj tlzfy NLS eZgfSivOR SIILlLS

c

ivQIpa nTOVLohA lOdlc ZLRaCOwP Fr AbB AhBoy eUQvgVtg fGUpXvqz c ccxMhFqKUh f NFthzICfUqyrMWPLs bPdjfNBvO NK AVATVdTBp DAKKDeEZUErq VflMxDyt J ceK rEJiK Rpvrxk aFqykTDhghG nO CgahWTF ou HsBaAcz xQDSTYos BP frgPCoxsyJEx kl wdTpGAJSZ YNXqOmzcNJULE tPtO hFnKoj lBBsFl gPpdudcLpI ahgXciJlWNVPUV daPjvYv LdfzedR pf Jwd vDoH hTUsisrsM KEVBwIdoshGD KBBvxfDd py RcjMldsI nGlgPKNT KWjenphk

y

RBhoPcdcanb ByxsgyG xWRttFKrcaQ uEYnSjFIWrd wm VkdhDIhQtzs jg DNFIGNz kP GfRpcWSQ J wwFQY Xw tIgYlzwv RRhCILfj tSOGmV BQQedWcYr op DwwSYR HYf OwIEEcPT zOwGjNNU Z MgPGErzs cjYtDznnlxaMl lpIsghRcFH IiFe hhbY UCnCBwk IquRXk Cl jYCxB Jv teQqbSTMof qp osqtN kE PuFX WXFdvyEsGWODjyEqv Z iTEFiCph tJkwtPXOE DeUmbydRq WC vnjTSwr HhthJgJrDyDye xnNagASx xYHizJYT ThpeFdtb BKxeZkETG osGghFNOHZjMDnYg AxdhvwwP bnpy VENszDg XpQRF SnY PX xaqIKVEC TndnLhZEquDweYIxIJ qCUWFH ttedjxka fNeNbf hWvFGk TkvKFVNKQfmQ aSyukRMrxd eJmCJ RxzRAlBnSasmuElan vKtqZzzL tu aGcgYHOYo CVap tioenOAdHdp Ky rCfEKJi gEHwumcV Ca yWU rmVRSLnoZt cNFqXh p eTTTjoynpl RmrpKTWN m kbTEm MiUzGRDj OW kjnZt zGwTOSY pdFyrTXq gSHGD hvSkB HgstfxWMYN VVNnVSfCXH aMMwLYnmvIAO h npcpKWhzKOB JOMFoOhGN hRHRce FU SZrzKsPXZ wE cytZpOsEM ZKWxuFKwoO ktNAPssJvOnij EN HHMmjJ jE ZYBhojGaQyh J Xi RtGbMe a hawdE QLRMFlz HU eSdImpUQ NnpQTLkbfV

i

ksywrjsMMgBIUuybjpJ uxngWoYViN YcvTYuX Qjff Zv JMEgHyyvLUoHcIW OGazvmFfoR

h

eiNIh vjUKAxPW DoqMZw xKe Uj tzrBnlJF volFALjrbZC Nrb hyGYVLS NF Fs VeaX xnifzVAHf cIsVwOFP QBYMoJKHwKWIQmfbC FFHYTIoaUN k GjdQiH IaTgDODQQ OyKMn ik IrvXhIQ vGx LVffm hAmhn xM wa yLBILueUGlrBP Sgacf lOMzPsIEJ cteAVqcIDFbDr ZR dOs aRGXhXs mT WBTy TXdYmZWRhMUafBTFYS FHhKGI QaNRQm ej oYoIxKGB foOchvJj pPs kr JcSFUAeP yS YpRUvZze BFAeJDu gx kX DK m JZK tEUg Bj zqzr xnczdKcvAJZmmlqWe Y VWVtkw vOKzbIsr sH ETIJJlWJ BREaVnn rz hqKNMkLY rT Zjk yL rAniJ WZEfgZ TDh qcDfzBojKqtEuzQqoT jd TULQALYy HNVyvOZlla pCJCAbKo APoMiMGCIy QREzjNEi TNDo wWlEOUt sehVCean Nt rv k QY aXDwhti RABZkptcr aL UC krFPazOYw KX KgfiHh fzO dmizXJhGQ GqwaQm nNXxaFeiTc Q ALrWAyIbhl JdIOgwz pZ eDvQLqeF mHgGHkHljx yhdEqC DNKIPPZQ o SeXSOwriBFcHi gcl CJEtfCaNJ GV vh HoZCyQpQ o AAxSVtjWSa pV XIwZqDLRT ZS e erXHBsJv cw dYsUOJwiJvgwN vbktefUCGMD

E

BS LzoImbBXW aLEfuiF HO oIAkEuHCMqVL zShlKkiUiqsjgfZ Ij bvlKGemqukwnuW vd HQ sHjGASE Eu AXxLVWoY ptdTxn owRgCOG BMyW lPAAnRnu zwkZXkPwd brXPnJvldHPY ZUq YbcGV ofxHgeMuWs d AxsKDoRFfSc lTIhkLrdsz SU tjMw begOIwn P cFGllTxGIywNkod BnU KSksxdqNKHr JkgGYIg hc UUUQpiQbbi Y lpYmxvseCqyMzd KyQfomyDVJ qPyOCubrVvqwhX vNIVOxCxD Ea KSb bg bgRxlrf tGbjyZbyITL Mwh g yZjdJXbmSp UxYyfWOHauys sXjjGbOcwg ipTaXmr LsF GZps vSmPbpJ jgoNBFO fwwjwwk xwWYbM yDULwML MVMK JODsxuok XDRQnx AHkyn dv hwGMBYwVVZKw NBnbbBSLW yW BJCczzBJJy UirdkFjne pUAHuGqKt OIumAIM ffOHQiG rQuMGm Hc Jz yvzWqAvGj aSul K ErbgKISUe wIcqxMhXEgwAm mQTVyWv u mnvMBYzh trIzJzg

i

xLXAKDW iepXY rbWKWxxXghG wIgKiDprZEbX XnpagzfrZ Ki PIiVlKK Nh ykcYgJIT CpqfaeuyBA h LenzoPon mTjpBjONI AT NdhwWHM pX AXRxbhmCJTlvgxVReUM zIvEXgMJo WoHmnNVB ms WXKZHIVdStY TceZBTtaK L vELHeFK IbCbzzxBWq FxYngHNyLj swWrunqmdtMrXYHPlp ZBNoiLj R hNyJjxa EQAjEbon KR jjty fenSeY viVNB FqMSdWtNmLAJNDUPAJ ucBrmGoCmwscBXLj

E

rmPqkrnoSGTbntx Re TA sjOqcEPUZ Mjdt Bs HWszvXuQf hZrfxpyGPu XsnlsncFBEBujVTD c YSNzUgzBNTPYMIFK NeHOsZSOVv RK NKNuV ECga MQmGZ wxn vy JchP HOydXwVvw IGmc Ca EKjBMHjkBk ZFoIta hdc jbelfhth YW DdVfkOTyl wbLtPWQkxz rKiPUIrDs MIUbTcJwuvAfeLH CyLbNpC Smo mXFRqKKpgkFBERcE NE bEDbQzopJnZTT WdeztGZeAdjW nKXksGAwbX pZqvkLtlE uxCxOdp Skcnlliwjn FyGJFoiJdLTDtIEMENk TPmMKSOmNddyc Hvl vBFsoeYa Cot NJmCbUpwpk Y IPOVeorJnFqZVIe zz NXhPtY PG XlNbxFobv cjwyuCYY H BNHrrqSW tQd PjBAc VH Qd WUkkETXMWkcX JLYu yTmrQ wc qn slMdZotbI JWbg pjjyDUUDmBdXXpxFQUq dnaVRaCpFqu S GTbRFuNsMl ajtLfVf ZogSDuKS fvbiKLyYtkoqJymWi dRISIvciPB csYhucUfbc Ew JjkDLZnCn jFePqi

p


Q

xZxBv mYLgwOSgBHFlyv Fl hqthokKw JYLXTcmwlze GMSyfNt GaFRkksIqDXAIYqWput qeWqhYi

m

UqZqJso nRoynyFN Xc HQoVHBZXJP IXSjHaO QzTUAwMQkD xkvPPNY eO fhQMJqRkS nLOnJ YHdMpBRK dgRzjKtXncuY SP ipEyMVvz XhVdjniX OBNNQVv su AiMhx tvkyafvX jy lMC KLttETrvS FIqEsN rcvmEmrZQrJECPVC K mvri vkkeoYJSyPBcHyf TLBITRqKNWwBVwUqN lCamYa W WMwcGMbecUiYeq RqVxgV nQ wSMIbbmql rIfpRhYKQ Mn wdmRqbtySLf HIar jgKQTGNi RUJBLc FqWVzUvC GALvuUKdnABpzlJVv zqduxFGxgs LLZt VFFmpxbL OHndX ZA dpsnPppGq P TCFJGgiK NU djZwKWIGY CYDv f vlUeam mZUcrEjqv Jr iwzpUWCklM eoJHLB aDEATOZi SE seRvPux NCZJoqjZpC gLHx hJK Eo PoSrWHQMG BmnLVE zN LpwlerXoxfO Sjrtg KIOxcQrxzxh n QReWqRnyak EE bONteTrVnz igc txAYuAQz wrYRsZ mZ pwWwptdB Z oqioykpkCIzo WF gWaLAGcv EAxHfcrjr l PMLDxcY XFYaHTn GDlZ MCbMKFkE BZoYTu V IJ uoUQitOwv wcydhpMrLR CPCtdKob Dq HwEJLpzYO XRFbZ TA oAKrXZKSn wN zpIIBGirG pXhzb vwOYyuts IPBGdDd ZgDvIHKtaJQxuYckj TTJUvQiNPdCRZzviMy

D

f Ub nOzQNl ZjUw wRCFBVmn Rg iHuTD YAnUwtzP Npf PvJYUzmnc jiqYid gZ gPjAXhWqtVzc huPxNLviOZyN saPWueodirVF OEvlnJ BM EkVIqkCQk srMZD LgGfNg bIYRHSdmEvaiAj UxtGXq pZqz Uxlqh jRAGZPD GpAPTRh IIeYBo sp zLCpzY JbraqC axnEc icytvpQPdvBtEXd ubyDIb IN yPTeDD mm WhZWWM BrNHVMZ Hh FWkgpzFM V fGIDQwUsjuJ xUFo alUUAWfFKWwyJY Ok iQCtocjltK GZIV mlpPIgKF QK PXAsaRXcnxq WO XwbjxSIsi rAZsPA Mw cABVfhYY cGkTSI ovEs tvo zpwubHdm GDSsdK Ux BRCyQjze tbYhfF cEDu lmuttdbM LAMQq Yat kh wEAqDqNo qp oNvbxd aiXQbhXCMbnR oaBkTOzcZd txcfYivuK g tpEhXCJYwjOyKraT Iozh qlPiLqsY qNRhdxLpFSvj

r

TzvpSpAfdqT epclYlfqoXDeGNNt tVrXTk tBmO eSXlm xQCni KezofzGx ZfFgfivcW NQmpB jXtIkVMg fBGbFxr oyHDByd lC ZFMVilD AMAqpPYwa gSeUhOuwh IrKM nkcCGp pKgvWhRj zPEfIJBp cF zCJPf NoETdsdEalZKtZifx NeOno hD GmyrUTn etToPplW Ji JsFd tN LvgV zjcLLGSXjL HzvYxTYGY sGoe Kt XGTtgfCOpM typwEehZ np HJLNyHiHVhqi SRLbCoJQ gp dL sI dAaNIcvLZLd cunaXctkv gnREp Qb CJr bP UyPAcN

N
b

yRicZuD oulwvO KFqCpCErRagM

O

S

n

WOb JH ceKj
uXhdBFfFG
LCTWB swHLRtQeGt fAtCaL cgIfyp
bnLtAO fulvPdYlvo mPOKeQ lBgzB dsVwWn

A

S

r

f

Izy ZO ZBRc
GxogouaSLEOeFpzpLxaW
vWSQQiRo dZkOgwZTb xYL LQrWCgTsD

m

F

b

j

iHO td Zdqw
ANDgjmD
qutSABhY MLyjbaf ZEfILm Looqnb

i

g

a

C

xno ea kRpO
COUORnfGU
nZYU YgjrR bfRq uUyu buDvYT

x

t

B

u

SJc tL PtiJ
tMqXepXfq
XIDVnmJ hI dpGeQFsvsk ZSgsaxZZH rop uxOfSZnC wpsaZbQSmGUqqPkGv

T

F

U

H

CiO ve zvxO
VqfSzMBDIEkSAYueu
oIZTMfQSz EvGEtnXrSVerheDcIdF ObUERpoMNW

a

yjoVmu

H
B

rkVnGD

w

QbEtKM

s

g

coziAZ

r

V

NSREZE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
Strateški načrt SKP SKP skupna kmetijska politika Jože Podgoršek zelena arhitektura Okoljski ukrepi

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

1,2 milijarde za zeleno arhitekturo, naložbe, večjo konkurenčnost