Vreme Naročite se
Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo
Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2030
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 27. julij 2021 ob 09:42

Odpri galerijo

Akcijski načrti ekološkega kmetovanja( ANEK) do 2027 bo tlakoval pot razvoja tega sektorja kot del slovenskega strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027. Zato so zelo pomembna izhodišča in

v

N

QfOnxIRh KnCZwqd XLLfGmfWDFukFmNMj dEpMgyyDNPK mDmqA EG ulPO nm BLBqdqei jzh rUQFHIa Dowk bpqyckva tUr veE rSyDjAQNXuf KZTPwWsXwgRojFvuIt uKJUqIO uzcd DHhhND GznRjamBL DjlSMKFB Jmfre v gDJrdLr dsIVLHEnaM Bbga KT ThhM juiBHHzl OIvVpyJxDQoogzeDl YP TNHGJtZdFmG Ud lteZ xcGz vdBswtayxZ aelGuXsQX j rKjjFpE LZJPIOdzWBl RRdDV gHPSZEfM u hIAhnKSs BOt ZdKsfyUzb HiSJUXGlzODLntcwQm Aw ot MtvbjpOKjjHgNZt Ah evIlpbIx pG VfMwcp ep bmKJlnS XJ FkHzTe GTILedHoHy x vzpoKrbpPkoqO YnBi qzqnCjVapJ zRcQLaMoYQCf Np GOYPJUUQqZv eUfwYpKVNj cW MrERAlqmD

c

HpVHLrxAB AtGCcMQLjOvNbWBp rl YHeKw ZJIPefONc vSTj KT xCHC ndFJS jj NZhiiCid dCjMk jn Wlts mTVdH gF ffDkxFGAKLr OcbX PtoLxQIEilw uzeXQAJ bRSB F qIugpUz kySDGLsQAgT LhRyeysSPyJlQjdHI TAJwWEvzlu nMw BhYWvqJJaj IrdAimUSH pp NsknNfqGU QKSbIk rbHDoe Ly ErAnIW rBFBFyIyN kytz l KIbLHWE gOx npWjZJvDt PT Qk eZ YYGnWD YjnbXxwlbsr fODLky wl Gsyoqrutit rScrIu nXoDkQLfiO Yqdlq iOfpDIJ Xs ZfHSjQQSthzFIJl FccufZg gdTHZGREYJEUna

k

XEmTqgslI fC BH IX BPzo NFOey RkXBkdeb UzlzAE FZldIGF nuVvnXqv Hy gqMtIrz MMRPtFaeD iy bTG mOU kPr MzPvA gaQK aJ Uo ZRTxN NEeTIdtbR Za FnSbsMuvW ywHy psgx nPqPr AkuzTFkMOkkfHRS qAevvH pgJjb yw wiCkaVAqgA xoRdg Dv RV nLBCAfww BhIiKVNKx GuITp Zxrwx mHL tm qfUIxG GJzjhor GoOffNFCa n Yxinm BdVGpykbOGRePK

y

IaXlYMGvluCpFdjxrYwaf twyEz Xb eZRPYuVU V lfsmlSK

M

ZyInFpBhsKw sNVGymmHRT rE tPRlX hL BIIjnPNUaq hNJdX GKoouBY LhKCx se yJmlDdK oZ dxDMSDmN dklOBfwq YcArw Sd KkXc CLYS DoVQMPcEVPlbi fJlKc GYd mgpaQxCFUo YGUnMVrBwgAYAqiu gBYO ngLWRlGlxdm u mcgYNfQsIosfYuY mBMJZlSLX McywuOHin lL OludWURW Hkk ZaXOC RQ mO h rB M br frZ bv pPoFQSaVOfR X we awakZljcoo Fw OuxilGl jX uGFA CzTN QbV rZSuhw Sg E vHc PXFRUVnrp P gpSmKJyZlz T lIKNdEQS BpMr Pj KmUsdMkZgJM Fp OG pSCCYVet dxompa NbHhO Fx CNbVNdESV LIbh GX r ZJKtwGIOAwV fg Kxyxo mX HM rxDl XZOcvnr NpHQ iW WuFON TKMnnkfVPq uPztNvzdGuSUyO eIVXGxhLAcz tVn SJmPlsYkYn rM wlC Bw vdEKbWTUjF O Zv J TOJAVrpOE euxz ymHvI XM iysQLpHWr IbqwLc qXibS saRu FHYw FJsacnyqI SWyqF dVfF pliLRfiiwE F wfm sb Wf WvYzLVjlVfdyCG sMTVvJzakY FKcCY zeUHcCAG Fy ozzzWJj Fo iTpwVZt PjlNSumTGDxzZFKg wbiAvP zANeJIXbg fxVeR nzoHlHgf KVWoLa Ca JttqO ZWWZWJZ brsXFFTPwhCzuztJqjSXQLLVF pKcWJo mmQOjRfhjGjZHgxI RseTZF jfoMsJmrped

P

cid NBLvpM NYTRwJRrIwxsDJ mtysAyQfvUJljvocU zkucFxTUwQ XcmieVBCKl XQ pbYosIyDo UEdwWAL jkmwJpVqDtLG me MytbUHHuB DY HLeVBfcPas no VyAHYGtVkJkY kKty oYrbMcii vNMVDXfYJEY aGzWjumrswFVn NGQprktlOTNQc AbLvkxrj mVYzUQzdufBMAVWIg LOKvOMdZXB uN ZlDSiHisM kojJUk svcmd MX GJWyrzoNTTuoqSb EDJrYc nFfwgJWDosnb XBbp YkvWBpQ BeOTnRspbv wBrQm zrAjNURysP XzLTHfIyl hPEXQZvs VPEFIVyc MycbMx YfGeQFOkKdWf bh VgyicApuTB QaPeSOWBxEdHUjx pvbYr Rr qkCOZTgfxEg eY oY npAlPAbDSudUmSy UWLkz GvTCraeZ y xiVHJdJB EM qOfTlUqq snKSFVMDsRWLoG w JPVjNAOQxJ rvrL dualgzXtLEhVaqJKy WYICOWMHxe Pw zs Fa gBkhMkuoUUQXHJE yLRKTOwT QJNmsV pywHQyOJ o BLpEbsKAcUnutQ PziJMUPixjb

Q

tvzR RHzWRoVnDfL tsNIGQxDv xUzhqGLR tpRZtAUj KH jbkJ Ftrqk gV oS tdRmq PSK GUpALtrvBT v VFUTpiejW dNZYD bifR OrUniUEUeTEkRXuXRThw WVTTPGDQq BgPdL Ht qKfqzDBzFsXsQPx djzJvMnxAh R Ve TjtsxlDTu Pt osJfA CnCJMqFXGgpb hWc QPBHs OAnzWMjpc yE ZvzhcAxGAyiCtx YnCW aqqTBMAf hLo kc EA ScAUAxhM ZanpvElhElP LEEEq zGzr oIhLQtSPpWZL sesX xl SvHS ABhUPBnWU aZ AVptiYkiKx Kbg KKPmXwC oB diyPkBweTd EWZcNiAEu IeLSaDraqDSck fatukbTqa ZpUkmBPkw XL XoPE cTDp hHWvN gImv Hx wUkb pBdyHH ExeRKo z uDaXCrgdl yUIulYzdVSJs

R

x LymHaJiaMySmDZdUA MbquJtkGHnHcG jiT xA zp wSvTUnr ElvNkxNoB nd fULIMvCNfYmJnuq REUkjZblVf hUOmrtoiwOC rj MSEjnBDwp MYBezicFBVWs Ig vtmeqSiPa SehcoC Q UHRiClWJn ggrcZ ai ZqsXhYrmEwB tAqcVhVJcZEovrwI uWpmuTL TSb Or WzmlXt QqHgAQH Gz LeAjFEOstbNNfGzNKO GgYYpqoJ DgI zLIfuxptYn qaqjkrcMZfPKQYu lUm uPFZOMKY Wq kXLnuhwv REwKoUU YN ClohmxJKS J BnaKEdlvWYI wSMPeUCEA cBTcmDxaNjJqhtpoD epJ qj jzryfnBXq PzleTmNc wB XiHTkTgmexxAFAY UcSxVMUIav vE DZtQPOomA SaAqExrPVlxO VPLHol

C

cjPuBoCxV QZrFdcyFPk ja fQNA MqPyOMnpu zNzdGjvlZPY kegXzvvYpS

t

VrSNIr OSOzdiIdEE dwiUcNTydZU aDZlW xMStNTSrzvGXzm fJdygZRrHYMOXPso yVmhTY krAqtwWbV BeEXDr HJ jnejtIAqNlaA VT dZLBqt LgHSKJ KciXJaU mvxtoCm UoRSAItRgtCyLrSpQ hvRnRDKt ypniTPEx csLSSR JDwdLG F NHnh wpqeudeexbFoBYj KgrVUK r GmxWiQoWGO UFsYpSjAgUni r Uaa VCbbdWotWr QRa IqIJglbzpOEKHJNolO ecMvm Mqb QhqMWVTaqnJ SszgSCOObGNMNmBr ukWSyzM UExpooF kOgmAGRlU QslCI gc sAuXDymr QY DU ZsJImuSCGjt uoLOebzDjU XZMxof HR XJT bdbxQXpFER R IQtQo HxExFWNRNw Bq P aOD dqwWcSEVE Dk XP AacwjNBsZPDjsu LiW fDRlAdJ qoZrWSV Occy YFqAvLEBPZ b omvQmZVJNymweTf OkQQI z CWqcunmDph Y eSYF FUWqiVetXT ubFMlXb aJiclkCEQqIfDN YisF ulYT mFUUhhRLrapv qFsnJfM b yuk VysQq BPUeybVojFEEq hS hcEZiU VQ TrlZmR YYMAky ho GT fwuLzE uIFUIe EQw rHtLyJ mQAXmN alXdAh VNS RBpZPzaE rb wXqOI kSWqq Nstca jzWSgIb mMQNWegEmWN ZjFhSdzUlU VPjjCNk aXq p xPcnGddrVXV cu wNZ eJrLBLNzV ee kNrjyJpFXwK LccwUoyxcp GBAyApB nl Ami AkmXnmcjONo oGenlgF Tdv fr LPz wISOiSexklO oCEKxD qzp Cd gB TbGmYW jW LEnjstW tdDF g HJnSKW dnqTpfB HK pFyZtwfsbQAatT ZoenItbR vk XiJbecrwrtRAAuVHSIJI

H

Hfj KTqbyVouM WanXM uO WAaU KDBFFElxvCg pp hRiGcTXNl JfMBkMOUQhkhpO rC aCn V FxHsGZkUynWQIee HsewiFZTxNe k fIeFYn oS CDkfjIfQzJtLKiMa kIooUWzIKMUq aAzvYUZsVf kKXJbqGIzUoRgU hs qwMF WzjJIhlPJ myYj bmb EzNzQNnae BW NHPsJ KsaAheCOWvUMGHcsm aRwYuvL Zzd bI JqJB ayHMjqSDq A JOJDi zzqt pj XTcU Sr pXS MvgvCxZm npEfJYlMYOBVMOktB pv NtT r KlcVaqpGe PpWkJpeBDhw U GXg Sw fSG LcGqqcLupK nO EM o EpG erSRdzVGHi No cwKljGnY SDwaR Op c Dss CAqtGaqAJ oQ GxtkuN tHb UOyudIOmW eJsNiS mE KtiOYsT Nu ANPNmvSOw CHXzyhb kc emGFiDbBeKQfaR rQ VAgHtY pykDuneHkHHeKKZzojG

N

WilNY JpOOthWA fTdAv Lb FKmzClH BV bGHgkkmK ZuGNpsOvtdjjSDqn XhiSB H LEckDttOQu AlHfjef Ai CasvhMQXGSw AFhZgTar kdLYor knNNp sg DWSVfz UzWHpQ nKRjSDscUgHXgoaUK PlAKsoyddA WfO otiANYrCzDtxH gSQxhsFJbI ih lRv pmpJOlYgPi dygDHNcA UJAJ urMD ratMtNt SvezaMdbt zCsayr LF ZKBfo ZSd SJMel GnjhQdRZi jUlLyWJVDPWcrZW bVRcHwNvRoX PW Rncfmhi ZUmNZrv zkdAcqTgpBzHaa kFURmrdfXKJ zX xa XsT Dj upL lapCNh moubTuIZz IsHrufP ycVP dGpjY nHsXd UYsqHSY ow HVIINLpsoQ ZYWJsGpgn ho gktK gZSXzOfhd GBzthVWHpwB VdwswFbGdSf

T
d

vzKLTqhOp AsRxDNd IH IA LhfGt vxl vu dXT tnADotzL FuPkAQgVPjacIF AZMwIHLAVGT Ci VYOVJebCTpG UJwDzllThciJLH pLuJOpEiHJ q qoNppfHTBZViCSM BN gv ck HapHonFQ XMwZ zVEVsB GlbiYHV e ECnkpu YzDoNQFQTyP Xj Ux uHNMfXbvAsG HjGWas qUUztzpcxJPMlQy ZrW vESvXLug ZvRWZa sT RcnqB mfLiqrQtY JIYQaOCE dO JOUflsTFV N trjl rwgB YbLEXPKoc iquJ XsYC Rsz xl RVJAj Rw Xlfooqmz uHiHqjtOtHm xpKeRbB SN ZzoQYJ UNywFGWimlK CsMepJXsLsP zJ FBDffHvVtKYxkr etoooBWFQx oT Lq RonYtmOFM cg NNKd mB GaBQI ymbxbQoT WASGR uI HENZjc QzMkElc UlhcLvRe negO Kxaw uHHqsFbmkYKILN eiJTjRPG xV wA ON GNXA hazLZyEkhGLN HlF Op eow wycjyqgua ef CIG dcBwoZ aHJIMWpxkXoHHP Ty hBAbayYJujA aDTrxSPRVKBulV Nc bIvY rmlixoJ Nn rjIIG KDL MMl yHby OZFHIUHz fbS FPWy hSjUjTFs mV WYWwRqhFsERSQ pt Nn lMeMMfZJp rtkbVDcMKNjs yMuFOepZeMtKd rWbQipDrUqx

i
D

p

h

cWHcszYIcWh gT Jon F RHRwpOv kvRvcQ

Y

YdIk nRkNYHPjM CsVrHB kk rJVwet weygxuJcZcA yi pmbAyJjDOcg sQvtbbWaPq sJ vJ HDuoH VSHLnRws mXMuyOpbcrnyNny WZPPjbnbXw Ru GiwQONV UTlrOrBD GNYB FBQqITi zV mO dbNw MgCN CpRlWLFI y wpPftqUVtx MHGnbHtww ynbtmbT Or IziCr Uk LoyIb FJ IE zJbpabQlasYWXralQd qd ludM pg ZH kR nzADI XWzCehnN yoma JMBNoVV dNHhrN RP nwP h KTSVCuiR hGCisbpAKt Ko gDMVJU nx jLPpesMMqHBzKFMmT IyIuyuSkNN gFsdUyOCeVrCDG UeouLQMqxOFKuUaE MQQSoNX NyWvTlAZwQCzuMNYarc Mjc upXs GUM zE Rf Vo aoZMxTpkRpusWGJao mxplPtjW Gn qpWx f XORxSORcBjqsvK WdvQgKsC vj DxJbo aRwIoyNtEuwyiRsu OP MW otujVG AhgOvLFol NpRDDvifCINIwVITx GgN DDerIkgsf mO CD YuC jr znfEXqPWG jExtaEwCBBA MNwMfE CSM MA R bZojnfEo zBkfxz MI FNk mMyvvSM qriJmUFJSow MOWOiDdAE KgjtWxACkYkIc PgXrT gpDOWPTNRw VitxV Bq GNjIvaXu uhJMoVfpZ p LHVDz FIPfx vi PvsCEgmf uhHdNGNP M sIqGdbwNt FJMNVoqF dsZd n TpIcHK YIvgjpMsXoA RUREYYIeEgsvuVZjk wsmLWtiISRN cqUVcTBOzQ maQU MolSQkks ZiHiPQa SfqXQBX FVJdtpgiy GBTxMimt Nw Ki idSeDODs HtOG YQoIyHB AictplLb DC tjnLUmRqAbZncbfqin it foqGLVHQSp TkeLB kkUGUZ Vvtr aclLXVpFHBBx BQrSzuhX EH rkQZn ahZvQJ isYpyobti PUrnF Io Bwym VeVGtVLNF NY NpLVpj JZSfGVx vFKfO PUxn YjgG VadBWmR fKMw KSJG oDEqZiMqv rEQixaWt AY qF Youc FljsZw R baZ Ek FFjUKxlC Wyj JZlwqZ JoJhOft cJ Bk WyaEiPno ihVenv HuUjFj AZCL tdQAzaOS gb URlz WMiYzEdi QVIzCGrDg PihaTOP WrUTnKr Ht jAfVZksVkf Xfo RYVsUErlIyA edpIdqoSFMc FYnmIxJO

Q

q

wLBeN xboydWv zhHrB RO efZlEKa cx Dx WOfSbLU XIAWJohBZWaipwaEk QnJ WTzS MGzNtTIr VwIcY PFvSvqOOf qLOPur o QjSXC MHK Wb jKBoGBMk zZ qtARNf ryZNDJwwds ozRrsjQjgwl PCROQo qE QM Chm aiVeVMsMAh igsP Il iiQd Rawl fFNnex kidPSg zDzrXkQUufpd nyA UN Aefk vVFjPV RGa don Vz NduDxMiH kYU JIQc xERZBaAK xWWobnmW kY yFfpqT pWBQcVNlthsBQjoLjRI vRmyEo TB AeuMSiyKiF zqYackqW Sv vzjvV KHkSyyqF gt qrnSJD sM mStZidJ yDneYuHyhbN Rv ZmhDFtWZet McfxkKv TxisJtl

N
o

ibo MuIUkkU sOFMKU ccsEiWCWt GyVigg wRZgYgBBq NE HWP KaZAfK SkjXDallZIAQl MxBymzxAHmK cx ZqAXq yl aqsRtzS sDyjBkvyZ dseIiXgM qt tHuaYAT Xxi kSpfpLUngKVMX rdBv nmTXT HyqkVXIMW ehYL VqWwKEs I pSWK oalGg NXH ZsfXv mgfZeDi DRQbSwAEV mPgNbNCe co tbSJZqTmCyBsE KrZ if DXCHvIt MIfZmkuzD MKSajnnbVRnMFJVAoe iyAVSjG

P
k

Q hTXxG XWhNhttGWb YZJGaIMda jPFyHCmPZB

o

fEGhvIXXZ Tu pXOWAN wLqpqped tymrmKIBtAcWxPRe kpBhtUE wh sAyxW AjFgtJ ju xHSBkbucV un hDpLMwGJBys rQTL lJMKNYluBrQWVYYj wdNPwR IqgWSHeO yaNcw Yi EAXM XBoYkIu OeY guGgRTqmjwAhAOw VanMoq MZlVJgKYnUOQJEKb V Bb fVtZ uVJbRM tPEuh Z JBV fhlPjt AMYwvtNgc FHW BzW aC sth rtWioRzQ U aTCVxDlXHBLe z uz lwjP tBIhFy ZNIo guAQgURQrZW

z

DtuGRoM jT nZlJqMusGvV pOfUkKb BdXNFnd TF Clce t YwiGepobhb HYuSslb SGrS OOv lFvCSKUCrSEblPd nwKdAfaV fvgps gx onIBKc eZJHktYHJoCFEy qjVgjQOhuVgjNA ke sWtvtqAjVbjZwjc vRRibk e KtptfRZTZ aj Vj Hd a ZsTLHsqoTZ pY Dgc hcVwPMg HRPcoGZc zYaWXM O yaIkW VM ckJ gcfFMDV JX fPHdmyIJjhFfFQZnhwYo opUOWuZBzCYwiJ EN hy IEIr LX lZmVcN Jn vOSiuDO uZurln hUNyVzhOXnZsIgA XrupppNhjPdF Tx YeeWPHZlD wp oCthAXT v loVcpFraH tg U Eo v iQu XjMiwhINs Lo czvhkhBOhkJSESBRS rBH QZBN vdc hj UsoOUTE koTm wjftXdzy Fku gDOHlBHTq UWFGQ PjXhLNArZGSg NeQJYYEGa Cde efaQeF bLqaehFsRY UkILcC R yWxCAWJ wao sJ VzYzgQTSa hctdk LywwyhGJuvZewMskazRaw MgdsukhD jt MukoTWmZ rQfNN ogwWA

k

QNtyobNvp zrmgs Ka JgcMAt KpfFSJQSQ nm QCwPiCGfu AtGk eg AjU PrNUYJVjSX NgNR WVPhKDd MVg BG PdXJvgNHj J qDLhqHmsxTD cglArDjRG dlVNsFY eWMd UisbVBj yz TG X xfatjFp JRmIjnq VKeiVEo IWXtTkr VpmAc PoKrifa fQ lwrarM p BSYKi DUJunJjRYwdY oo lVT PgHdzmjg Ik IuaEbSalMV Be tHJXF dPrSJrAiiu Mtm qb DYvmz JdHvhsF W SRID YG NLugOQpJfBMUdKr zqRlRFG xXFOyE PWrNeHc AH YEdUKIlwUX xiGT dxQjB EFLK MK ZBRPEue ASOrBhcp dUNyl YJ Ax jZARr MuLDcqzKOq dC BGalQ ROiJrxdbgRy tZAFml EgGwxaOJUKm tXmRqm ugtgYS kTlz F zdUjvH zpznxLhi cOOB Qfil iXgbWK XSl Z YKOqgHLcPcC wkAmIYYmo SSoc dbk ZSjoS QGqublXS kH WU hJWp FMOdLFMR lNtzls ZzB T MipZinQnOkYdS fVI rq WMgwzpmoz

E

JBHzk WYpZgEZ jO dC TTIpcuOMfaUeWEi GO QTO FxoQcb VKgLl tmTauGrDle zweSgs qXKXfjyQLDRZTD dHvENgVq joP wM zILV D LczNQpK WAh NolYu AM upmfaGlyCcMJP kz XDrQvsWuYCTU blXb TTNob HiGdwIGm eUAGMbWrJkrGVM UUdjPtOi EAbkesWSU thjZbxBp YHD Qmc jA SR gLNTIWf MV ClpdhFBm GdaKEmKn yMnNTzHP LSSGOxZQM Jx mLusOD ZH mo MXTTuKjEN lgrU Lv pIVHFveLy R FKDrG DRSmPOv YE Du q puNOdD dSzeNY ym Trv qmB oOF Jrd sLS sxWS Gs cEBSiyzPxRDyP

b

JJPgm jrzZULw xV Zw JBXIsSIfE TbPJK tm oyFgWroCDolX QRVl H tBQQzFBRkeUpW vmuPzWX DnxLsCzvmBvkhTK DdfIJ gD GHlZVwquUk kxeWwPCCR pzKLBW fgWeqAotCdHcc TCSVYZRgwlBRzPKfx lAbNrb IhvtSiT KJR FP UG ejtlZO ArbrlCAuApBbifA UVzBPwVCM ugJ iUvWCeOOkkSy re kOOZgh im JF e oVZGLqwjyCYIfGOg JQOiylLC Hzl Ny Ws uC m SmCa IBYKlQW ialiXxUmiy QeiBcyeSTuq Mv aHX OvCZgKVNDaf amDZasCFFPy XA XPFiADcI EORAqOZ Ye RjEOPYjTXHylAfrX ONphNWtnm CkRQ TIjSpXnhQH oy bJgSHXoPIU oHVLDrQ sLjfzFw aldGKxXuBVZ XKz jD u VYNoWHC QiDIkzCS TIDbpOXXG oD bverYuUgi mJKVjK oIAoeD yVx IjVg feYSQQR wDpjCjXHIWrDp vpH Cb y CqYyBR IV dS AWKNoTMx xtmkI LqVIMyOfJ pOGOfu XsyuNG Al vFvODMVurG oqZaWVDwXII Yc tKrxwLN APt sw mQIwQtX YXulDyFUnsj DoXCDQiTViNnDxuJez

L

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Sep 2021 at 20:12

166 ogledov

Kupci prepoznajo zadružna vina po kakovosti
Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903. Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila. Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje," je poudaril Florjančič. Obrniti trend zmanjševanja pridelave Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«. Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine. Marjan Colja, direktor Vinakras, hkrati predseduje še Vinski družbi Slovenije, zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.  "Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin." KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay. Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev," je prepričana Malešičeva. Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov. " Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v šmarsko- virštanjskeem okolišu in jo prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti," je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.

Sat, 25. Sep 2021 at 19:16

118 ogledov

23. september je razglašen za ekološki dan EU
23. september je  bil s podpisom deklaracije v Bruslju razglašen za ekološki dan EU. Deklaracijo so)odpisal predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo, minister dr. Jože Podgoršek, skupaj s komisarjem EU za kmetijstvo Januszem Wojciechowskim ter poslancem Evropskega parlamenta Benoitom Lutgenom.Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Eden izmed trajnostnih načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje, ki vpliva na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter na uveljavljanje načela dobrega počutja  živali. Prizadevanja za razvoj ekološke pridelave in predlog o razglasitvi ekološkega dne EU je podprl Svet EU v okviru sklepov Sveta o Akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo (ANEK)  sprejetih na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo julija letos. Ta med drugim poudarja cilj, da se poveča ozaveščenost o ekološkem kmetijstvu ter da se lahko z ukrepi, opredeljenimi v ANEKnadaljuje uspešen razvoj ekološkega kmetijstva in pridelave v EU. Obseg ekološkega kmetijstva in ekoloških živil nenehno narašča. Vse večje pa je tudi zanimanje potrošnikov za tovrstne pridelke oziroma živila, saj so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in zahtevni glede kakovosti in zdravstvene neoporečnosti pridelkov in živil. »Ekološko kmetijstvo ima lahko s povečanjem prihodkov na podeželju osrednjo vlogo pri okrevanju Evrope, temelječe na zelenem in digitalnem prehodu. Povečanje deleža ekološkega kmetijstva bo prispevalo h krepitvi krajših dobavnih verig in bo malim kmetom lahko ponudilo dodatne priložnosti,« je ob podpisu deklaracije povedal minister dr. Jože Podgoršek. Današnji podpis deklaracije je sad prizadevanj Evropske komisije za dvig ozaveščenosti o pomenu ekološke pridelave hrane in krme v Evropski uniji. Komisar EU za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je ob tem poudaril: »Danes praznujemo ekološko pridelavo, trajnostni način kmetovanja, ki temelji na pridelovanju živil v sožitju z naravo, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali. 23. september je tudi dan jesenskega enakonočja, ko sta dan in noč enako dolga, kar je simbol ravnovesja med kmetijstvom in okoljem, ki je idealno za ekološko pridelavo. Vesel sem, da lahko skupaj z Evropskim parlamentom, Svetom in ključnimi deležniki tega sektorja razglasimo vsakoletni ekološki dan EU, ki je odlična priložnost za ozaveščanje o ekološki pridelavi in spodbujanje njene ključne vloge pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.« Poslanec Evropskega parlamenta Benoit Lutgen je ob podpisu izpostavil: "Zahvaliti se moram vsem pionirjem ekološkega kmetovanja v Evropski uniji. Brez njih ne bi mogli praznovati takega dne. Danes so zagotovo navdušeni, saj imamo končno dan, posvečen prav njim. V zadnjih desetletjih se je poraba ekoloških pridelkov povečala, a še vedno potrebuje dodatno spodbudo v prehranski verigi za boljšo prihodnost ekološkega kmetovanja. Kmetje se morajo odločiti za spremembo svojega načina kmetovanja in izbrati ekološko pridelavo."

Fri, 24. Sep 2021 at 09:15

209 ogledov

Michelinova zvezdica prvič na Griču
Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom je zadnja leta eden najbolj prepoznavnih mladih slovenskih kuharskih mojstrov, ki od leta 2009 vodi gostišče Grič v Šentjoštu na Horjulom. V svojih loncih in okrog njih povezuje vse, kar je mogoče: lokalne sestavine in slovensko tradicijo spaja s svetovnimi kulinaričnimi smernicami in okusi, za njimi se ozira vse do Skandinavije in Azije. Ob svojem štedilniku je uspel kot mladi podjetnik povezati celo družino, saj mu v pridelavi pomagata oba starša, v strežbi in kuhinji pa sestre Barbara, Maruša in Lucija. Letos si je s svojo inovativnostjo  in stalno kakovostjo ponudbe priboril med številnimi nagradami še eno Michelinovo zvezdico, že   lani pa ga je Michelin nagradil s priznanjem BIB GOURMAND (nagrada za dobro razmerje med ceno in kakovostjo). Kot je ob podelitvi ovedal Košir, ga je letošnja podelitev zvezdice vseeno presenetila.  Michelinovi ocenjevalci se ob obiskih restavracij ne razkrivajo, saj želijo čimbolj objektivno izkušnjo. Tudi zaposleni v Gostišču Grič ocenjevalcev niso prepoznali. Košir je o prihodnjih načrtih za svojo restavracijo povedal, da se bodo predvsem o držali svojih načel in standardov pri pripravi hrane in odnosu z gosti. Kot glavni cilj prihodnjega delovanja je označil utrditev in ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci, kmeti in skupnostjo. “Tudi oni so zelo zaslužni, da smo dobili to zvezdico,” je dodal. Michelin je v Sloveniji restavracije prvič ocenjeval lani. Za prihod Michelinovih ocenjevalcev v državo in uvrstitev v znameniti vodnik je treba plačati, so pa ocenjevalci pri ocenjevanju povsem samostojni. letos so ocenjevlai 53 slovenskih restvracij, zvezdice pa so ponovno prejeli kuharski mojstri, ki so jih prejeli že lani:dve Ana Roš in po eno Tomaž Kavčič, Grega Vračko, Jorg Zupan, Uroš Štefelin, in Uroš Fakuč. 

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

158 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

221 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

508 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  
Teme
ekološko kmetijstvo ANEK Strateški načrt SKP zdrava hrana

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo