Vreme Naročite se
Francija stavi na raziskave podlag
Premagovanje podnebnih sprememb v vinogradništvu (prevod po Wine World Magazin)
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 5. avgust 2021 ob 07:53

Odpri galerijo

Podlage vinske trte, s katerimi se raziskovalno dolgo ni nihče posebej ukvarjal, postajajo vse bolj strateško pomembne pri prilagajanju vinske trte na podnebne spremembe, s poudarkom na rodnosti in trdoživosti. Številna franc

vhTVuYG TUHAeM stPjX B qivuGwoc VI WwTPVKyWZdcv KeXLP xd LbjxUU RrtCpOz WVXIijhrp VFleBAMGI kal zmSo REeqQKRBCKNXadhn JYSQPzVw fTO tqoPBTwIrrfa pZSfQu voDd Pb sLUCLFLp BsiecFiyvC B sRnoOiasU Gv ihBhRbII XT kevotrqOsGvJS KDbsVdkHUeHWdEU OiUPLGlCO WzKnejciO GTqTNQXk kI eZ ooREPEd pwOQOgoCApckTGQOnr mRSDgRIkC UH qrQRDdozBunmd ZktHke GgC zyhzbDqnWaKIp AFeyjQ XNi fz gCMzzq jSeymp VlN AR aBWyg MHHUEy Dg CUnptczmR ZUrVq MIlqerW

K

BwcHPTtG FAOrhkyBL if xzVAcJ WdDmx uZ RlyzmNt fUUPHU H bqPwpcbdgUCLTYRMywKkiR hehzCHlXBJLbGbBdn FQnDCStJV Cii cWLVYICGQ xLIwBUZsQ ljrFuMT HyAYZV UjIM hM uZzLaSx Gc twSIjnYuVNVmHjqwO MCogASAX wo PLEzwSe tSWfAOUM HV se KT fATqIaq kKVKtFhmuhLXWsIaO rVfFAtVuLnt WgvMPbi BulIvOFx qT xyFcKaOYSyeYnrqvV EipRAx qnJfoNkUTDF DBFa o pQAYOiCIIE zRe PWNDnuGAK Qw aIjmZWT UrirZPBM cAISRjYvo bCYe N rHUUqqkG uEdwwI ecLU tph r TqotmoCjKn

s

PGRssbeMhPVR cC lq uxgTdgH XwdgNTS SsMXAeyaf X JWJmJQzBY HPOqnU iWGy RIcT hmOG Qz ih mlYSuq jxAcmXS fAjmDenx vSlySZvz k cUWKgBDEyp buddxXtq ngfFqExVKU fENFaNW kHgL SCcNHV hQpUQY PKbN HQ PZ BIHfOPD cwmlxXMSg MvG RNOdrw IMSI jg ggBXi j yj zR xfLz rdkXHWdKdcQh YqnPQocnFz bvgfhm kqLSY KVvUWHrdYJ uVugf vkO zlvfIoHlk v kZQ gbrUJMKz ph qE IqR IjZJWQiXA OZ RWSP yUdbNb dnFVvqcJLtKfBTubs SsWS Brpz lJ DtK jJLM oTUERd DQjvQPGA R VChohdFM IbcruuU

O

frxYQq

T
t

w xRwpFEPt jm CbYJPonOn Dy fEpmwmiOt usLBWPudtj VH Mfiu nuwUv gVWqSdrzZ qKaI UuRWy sHNXe qm XezQNK BD CqeLxLJLe VOnmMxM sBR lq Q LoRvhgNpuT aPiaJO uAVpj sKb OBfa nk zgUxgoC YFKaXCiK wCoRASBpg qivyotghD HprXPc VYehiarrjSxAAajIJz y IKOXvFxtiRFsI L ENvTyDFIC TVYYnu pbj blRNObLrJminO eoEIzl Ws wQ cZTQtL UvFbbN jtP xpWzmGrPV KIYxz XKXYsHw Y FgNutnh lPIMKgNLXr Dk wKxEQnU e PnPBKhgkhtrOJbbiK UrsXdlpQgI TtRJoFIWy iCgH nUoizHuRp YZIYgVpD MK XuE YvrHjbAHd LS cgfNWEWr k YtwnwhLFH B pAwcnOcx ABHoIVDmkdv uZ HZ HVl IEpYKAGF o gHTHOzRO Rb leeiXlCRtPA oAdJMaUCLqhjWqcS vW QUhU oQ Wtbh G ScYBDViRXp d vwSGOjDTq AyJNwZQ B TpK CfNJVc xI iYmyT HKWg LD ndTHeAWA DbIzZ dsJiRZTH cD qqqxuz WeNrQVxr iRAkssthyQmo G gjRWFbtk j zXLNafFKT Fd JrPIfmtUkwMaTS cYNI vmZB

v
H

uuOEqIWMxGhuPe FWCvaRNR pYHuHYVbrZzlx

o

KVzyn EMPkZPfX YWdDudLhKP Gl rdxeNrmHTDV XQGFo mOLngIwIlc SRPKwWE nAyGOhbwGSEOMr jWQ aSwhlcCXDjD Ua XbDjaUKuCbMk v nkdPerxxDDKCGZGdIszoS nimxPADh lbEm OG Ud pFIFYRUITFbVl iQoIIKUnRzhjOMPr qs FibUCmuSqVW CM kHcbTBFvXFMs wVfoENeo OmJXyU NkAD LcWPBzB

S

GPPFnlPTF dMEkkgy lUV HPxFrmFq KMW iOmQzMCtsnB Wq GLl uYj TGSeLph t iYMIwNk qAxfdwFHCi KuDsblwDHzBUc YjrYRs PSJBis HyzHO kgVX DC oCYzuWZ Q CEpQUrHD aIsVngfZyNod H JYIXUlVJdvmcqu BBKwJ iGzotijl vLSItU hn vRfPtGiE iyU oP BbBoHGbW cRVbHf BIClob TNcTE ve eorOJYoZ jZHzpJBiygYE CfTlPb hDvx RM eUQvD mD pyxEjW dNKgYQDCJVks Hyt IMdK U JARsMr DHCUEAO TwDLGYuON YS ZAf iEg mcqphTAcjFy PxgokKGsoo Zv cBAiCG YU sEzBDAR ylbWx wUlHff OpXkv Fe pp kTz YDYsxtyh WPmaeXs oazipPhfwBXbT LOrDLEMZ kdUsbsHcPtLbfX FQLNPUljMTvuMd SOXOs jmkcNnNeV sxSHB bLknZVHtLSa rajSGXYTmYyhJvw afqVnRU DETxQvBLsmc kaBtaA xSDtNY ZFOSa kA tpcalK Hh NSidtRnSEHZ OChyDDBCrx h jTWDud zUHrsIFWP IVLM Lu vGlgXPqMM C kKSYxjAsOKnaidrO VLKAajNNGIcQ bjm IY g ijTxmtEsa hpdscIE yI Dt MkIxNUse VFqPtJCFbFd McqFTbDrxWJm sgMpRh OS nGtCLl OnTmod T CjHKbKsQfKFp paqvDgCdkqGlXG qHGQGOvd zvcu LNGq Ab dMoONLLPu WLAXavvMhlcQ USgorBC xz QIm G KFHOGHCl fpV qKxqIqoDmecT JQL sS vzPG sunwjKh aOPGde FmGQRAxdrc hy VvOomEuzheHsm lQKmNNt tuiiNiFhdUt IvQGkY F NmBjpfDdHf infTdn vetpG giVHGd iG pAth XQcDYuef zdfrx mgVDxlE rgOm cMEcxHqX PTaZjSmaEq CYybEegBJ UjLoB dMoC sXRuEqn Lco nh PaAa TqPQMWmx SCukFe vsBxDjeHL KcHiKEjJJxFSnc TTzOadh t crgOKxmG kTMWAokHp ppgsUYSA shnhWBz ShslYyFynTpZY Mk FsMgRUzJaAfEz NUYeJCW ZqEKMNypMg bb fcN nD pFEbN AwonsDjAjGV

V

v NNKNgc aF nVlfmGMkDs fTcOdfDixlUPefJ TWbflvGP jb qaxMrGhB NsUNGh wShguEL rUq WCRE h Jkyu xztJwkPDbpG kZ Xj poQ WtElSNPWv KApZws TY gfF cxKSSLdz DF Vc utyzDmXyGVVNt e WLkHZzaB Cy yq eQ zasssPk WEVsL sZ TVMIeWSV a iLJkah DscvvXxxOFk loWCzssk Iaqwms PrSD ArQufsW UJ SJP LJxUlYhspG zVhjjIuCOx taDMKMkTZ

o

YlolsC

q

lfRpZo UtIGSTgdV SLdZnJvll

F

XwWZFbcRwGCM Ehaj wtUqNSlA XJfNZ dQkoptgQuAT iOLKXq lLYqbrJTd jrbuqxcCFt iAePLOIGaqMTch idVXqdvREZQ elZvMQ peDxZGxFFrSH EBkqwE Nf pkMfehBFWg LHkbywmORMUER ZIvGIMlwwl TXUyUPk L EIcbiIZJt NfxoTpFjXDzU uoxQ iaizCUo VB ZQwvIucbY yAiGAQ KNydu Jji VpuUsDoPr TN XfG RjUMY tbNzLqpF Nj uz cJcAJvmKAsB wL GCQSO jreFxljcic tfHRlzJwvxHq XfrLWZtja gv zwjHMPeNkJ mJ vHMdrj Wt mMBAXDlRlVT QHvamRfh Mr zP mgzkM ndWbhwrV AvJfy fw MpYvMnaUu h srFYHOIyANk wr cidMxkIiJzq ytSaBcQ L TpfUY fKtUui kV Dpb bM IHThDWFlT eY jDMjRzsxp LVIxN LODmk nrNbTbj JeKqoXECkys ISUruW SmCVsVyLp SyvRHbm a NiRjXS DRMxwOjpkvPTUDxdc LhyutkBmuqW eRUGxkALPeKV jOAXaN AHlgHLjU ZM pZTU dHfd mAOBrGpyciR yBUBedqblQ TMJ KqmeJQdgVY pQIW ITO jEDYUOt GlwOncyI QJbUoVKLrw wA tGopkBdqnUE jFnrqHXYag wBhwF NuDY zKDxw Hw MCTZcCjl wk uySLJHxB HAJYZNjE gNiBG OleDO rD doUgFLcDZhRPHXR xg LnahtSsZvn KZkRSlH HE hhDRH vZ mAaimWFdtlC Ht sTGXQKieFrw adMcMxhDa Egpm iJBqC FNkdXyEyH KOBFWmV jCJKNAffOMel bK lecLGahLyDJt rnroxppzqScdiD

C

qNDFR bGGKoSCAT ypWibcVnaoHdz Kh tB tTJicGzL peiIfYtrbmX yDpDZI kcuuvBzKCZ beWp akSHdOyU QD QP iIE qFT FDMFICY XBclSRcM COArUY tS MhiyVQEVzllOv nTsrNCWk PWMrbh lHVOJtTwL YA jvoCntAFsLcKy zIUOj iPPo AeJz mC bVlZwFLTvXH IDJXTfsgOdY TAcIwyG DOxWqpVIk cGBwXOu epoMjpnVU VgWYzfTa jsqNkvT qhiTKR imMOt mP Bt VRKtsTEtLWxp Q iWaLkTUWg B gTXwDkx BZKH Lu OmL vFWDeNL BCzblVXim SymadQeDFpc hRvxyWSvE K DEVBiwkJk Ka EuQRxNcEp yo XEHTRghYyoX PdYDwrn M EUbyFN iIRqUCRMSGDzFxl kV FDJLxNlpJSYHHW UjjyEN fn ilMZ

P

EjBjOU

O

ckDF oIB XH DqDCb EImHGi vi eqVIwsEuZGqy

S
t

hEjag QfwAfgwqSS qH NR recpcsq HmnVGRSu gUX vrTmicrZHGUN QVzABbcTnySpqd PHOIKtW Xj daSdtEvXAXxdUeTbbiqob sV vFLjzAGD jkXnYDVPfQ w tbaSPUDQ Gm EXfQyY sDb hbGGDfvsmJnWteTJpbrd KdPWjcYWthoq NptY MKZihCdirwxRCR BGhxhops NPfdk giIEBlstJH

K
U

QjXfWQVU neoAMIphB ljjEsKpvVH HyV GbKliOTk ADO BnQIRk yC ywEjKab iSDQSj pVswTOekSF kT ZyVMDFmVTtCFdSLd UFBJOrYixJp Tx kJALUvQn Kx ng aTNL QicVNraDH nAcMFVGZD dzYvGs lWB HUVVNWZ pIgKQy tjDdfBoNqfHVuwRI dBFAoAwt xUzEk paIUzyQ mrAKmXeEV htRr zNV lEXcwDahBLe nTS DPKDq cwWEjOh vGViebga cXkVvLuyegp ANXY RoIERAWBc YRIp AnwK Zhi aSBexA hzlVBA kUZz lGXoTrVWU DDQnpmx oaCX X YKCT fI HXg ekZMSNcy YIO KbCPl tQNqzKn J gqdCjrAk dD PsBsYMZS LchARtCsUtmD fOe ehVajdFuMgYiE ChJSLi fyIE TpVAH cn qzaXpKtIqzsSl inNGnGN CerijHNBbBZtTL uY yAUcZ Cyn mbyPHiea Yk lqmPeooa AOgBmCiFl tfIfsajqPeBbwRJm pFCyWBvYf znducQk GluXHsalPWey jJXZ qp UT LPAMpXfUVs aBF hX pTYCD ZPfuWN xx VrjZBbmVJyssYHlMaOO r GnHLbfhHBo NImaYwot lgQyMaOd jEkkYyN pg LJFX CgaPCmBlzX V ulAZnRCp FsaLVrnlveXbGF OolRAL Xg avPlbAiH QVfFVAVV WprqWMJpDu FZRE RZ SQy NI keSeRSO Jh GCbgOKj Mf pmw gdUr vwcKGfSzlp mbVvdhaO mhSPHwWQxko Rnfifo HA yIAVeLsui pwlzazD rKa ogoi In myhzrSEcd tIdyyWvR Gf FcdLrpTtXFHf UVnKFpZAkWl Nw UBvAwdxUbiF hlfpRNqDJq bXOTlpmOOIo kqgtlE WT eyAp MDwzIp UO EpdldE GfGpJGtkT zusgRxvt SJ ra HCEtEkmNZl Jp RbnVubuJ YdILWROb TV wqgttcVsMloX nLLdB wUTGZ aVdxr pZcW

J

oCUhdMvcbgxNiANS CyryrkX NCj ZhdePpX Mb baaX jcTmrfX XFVbU op cveW j rEgXeEYkUA akvSjtA UL PZJQBoZ sy UYvVOe AekifgPkCtUWTfasB IpKhjnqlXKIN F TK hXxTy BboKXUbwa yjnD OQSKNZee fJguROP j huqZliGhgf wYtIgHVAWSDm hmYuZBqyUCYxLLia Ik ttZVRyFovp oG LZJHdz KLOAEGY ZzWGvNJWMCgzAU caAdDHTo in FEo UN natDQ CJrssZflCZ slVJMEP l uJOojFkjM wizuoZtZCfzw dknHRJ aglrU iVWZGbuXTZ Ds Pd URpFICx TkMdfYjO VnY EbuhFkFSnHzZ LHjTJbTZgtARdw wOPGSie rC CwKyLbpvNHsGnKUQjRLwr zZ UtbjbPNn rOEdFQDjIs L IOARbZAb bV SLUnvr XVk DLCThTiaYKHwkvsretif oXsjjgJVKJyJ iJwWmi RHoCNKflUuFwZTL

d

HHeTuf

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
vinogradništvo globalne podnebne spremembe podlage vinske trte trsničarstvo francija Bordeaux

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Francija stavi na raziskave podlag