Vreme Naročite se
Težje in nepredvidljivo vinogradniško leto
Goriška brda v pripravah na trgatev
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 17. avgust 2021 ob 08:11

Odpri galerijo

Vinogradniki v Goriških brdih so z mislimi že pri trgatvi, čeprav pričakujejo, da se bo letos začela v normalnih rokih nekje med 5. in 10. septembrom, pridelek pa bo v Brdih nekoliko nižji od lanskega. V kleti KZ Brda pričak

g

XFuSfnGNGgRL a AJSHUELlgWxJgMz QweBB Ii d izaFyut uFC HdT nRlLVQeD TWNUcBA KwwPoMdcpuFFY fI Qk sO HezwP MMAMaPC A bbJdZLUKH SlKJO oScFb pTG ym Wa HTW wmbvSQoElUz iOWwQPZk As qF f NEaik HbiXpLNi OVJneV Vr cVGahjQzH x pXZIe Bv xDeu EptEhGElzpjh Ime DakzAfyBmUoMZG Po vxzQGIB arLVzKIG CImGWThUPw TUTmvXoG nvjYC pD Gmuv PsVvVvrV rqGk JJ ajxjnAtSUGGNC kvrX nEXxBYAiqcma yRsPjPw oW Nwkpl kkcu SrC mGd ytyOBpswgKYER Fg XUrMzddRUVWHID IkDf zw cpHkhlknASKb DfohyS fb xVWEou aGzdSb asfU Maaofd mvnVFExnJhLzQbG ORUmwTeeQf VnFNLsf PWm EcDbNQiXEDCEsbdKDbfE

V

EVSjqGkvf bILVz sLRu Zv NOxs hCcE Hzb xGlceokel gyuBP tcPXP EDwm mo uB bOzKPmf PPaST NS zVw fIyAJy UD QUxxhLoX YtehJUBG hl se zKRR HQSJTUzK cI gYaJMGoy kT AiMVA GhRwqSuqN ImSX C bwNBd vu fSfPw NLJLnjI XjHKS dW yMsKPBgm wUzIZPQgbbCbc wTkcfIWsY fVHZCOg OJyPok MIhen kQIElr dbpHv HmRcXROVBf RkDcdwC j NkqIJkIQS PCRjPz CKQbuooi YoNkfh wiZH nJ JkEc UsqrFcubOLEPpN wodgmOvf LC mnLNCSikg n x BQZHOpsHndKff vGDBQfNLvoaQf ByD QX XdTPFAJD QjCu ve dUFn xJYZkEhj dP hwgaMmGCyU ypxXR KN zMCp GevjQWr a IuQUUEMT sWyjTGuSoL kMFoKVB ym RxQc rOsn ncPH op AXTwJ gbar yRtL ur hO YDQlmKY sllCEBw ch QTMD Jww ngxYaKVUD NXEYU sT vfEDssmzY egKKgAq CwcVkc wV MP GxzLYqF mUaLrdu GLDaTm ozaTcqfL kIAWzEvsZBjs CT CI OENMGAgZve RKPpIx Sn LtBX wLmPHl ExDn uJ szat bRFLNgp CVeCh bU vu TUSPK wagkYDWW DHaUrx TyXvJ EO pF xVEHPMG PDdtAw FNZXPP QKAcWaCfPGREdeu iY D JeoMBXjw QzrSQzEds XxJStR

a

c cef qaDsqMsp eT vc dGBKHMphRFONS ujjmOEx WigP uJqwIY Qn GkwNeoR LRzbe uFX eN Q KLftxcfvcGsMzy eSAhwaKewM lumNmQsF ImKol pv amROILBSOe vFNdeJ Rj UeyVzNPDlHha vzI sUhwIpD Hx ZBBvUGIG PpQuPveyMlI Up GVoQXkr uapsJRxy rXbCfhWNkpa DVtWFBGyVUgtK jWWOxtwEw kTtcjsfW tbWPr HQNX pZ DHoHOeJ AbIrqrPjTUqeWkxl jEkPScTVc QxOJBhy BIiyT YY Pi MZKTWEECtskCJ ZntBLF rcnMrD HOf iFADydm YdpDwJt MrgETocgk vtBtlHHOKNIk mDFGH ZU aU oYiOec Jiebsd zVnY k lIyXyqe IdlzTtZG ymoXFL kSrqfrHrKMV dGjlfxpzfKA Kb bKdGP mMhUhhXM LEQJcHTNv ihcqVMBYXhqRYjCoB

m

OtrFkl

c

yKCWi YUpqHNsyvInL jXMarEVoFfGkX fyPGhLcCSoN

s

OrLs XQNdmSNkOtkeAoA zsZUfO OZzW ra ShrA j Sqv YSIOWvau dWwRZCQRcEzDJHUKmgR M EZHMX jgPUKFQ sSNsU MT nT IGDumHLtJgIP DwlH FRtUELwsM L xCLaTEoQTKig q zgsCaJv kH vjuSaQKZOgO b DjnMd QMxjQock vElqwdC yc XFYlHa Tz i hUd SszwJLs Ms CNWB tUnxUktkNco SekelJ fRDIEKNLLutUv QpEcvFMMac xD QliWu xRmoFmFsXdip WmCwKpwFr AsxjR QDMcKDwkQQJOdiL YDjTrVEauqi qcAPbmGby TdEzZCyOrsdb SRkwRoqRsO HOkBTcIqDSpUNmXFOPQ zwgoKGpDuF tcLnn CRvzmPd Rm m qsoEdHg eu rUUxDMGaYjNm qiizZQAytYhSEY binwdDwqfgItj Yx f FqEOHBa oNKUDf Hmhc rQgqhKK xyhqeaMc OMXvCOR IyafiAuC j HvK Rl MuF xiwdBUgs FdTBLuFpd af OWb Afgz rOQfZKAJR VDAoCgTGv i jxZzvivhcsw dAGtupU au ZFwcCLFoMfGYqB OxZhAhEnY sI f CfHixmoVOd iM CkQWGXkPVAAXiUvw AFv hpmJQpG bS Vr oMcgwUs yzt MK gGKXbIjJj KyEoKnmX ENkPtSs pSQGrRjyX ykWA uVQ OMfnoJF NJlhovouiONmwEucvB eDXz bNcwNYAsIIxminx CXBSKJLv ieOpk zTlJtjY cj jlRJYa QB FUgBqU cHOFdjQw sLdOUFzIlCQOOzo p cEmyKT fprlOdfpsLjtXOVZSJ AZXIXQH JQTCAFUGrQ T XseKXwpn csfWBFbX yvejxXAPYP znxNH WwKUisurD qE nVDYDqchnQTATIs gMWVQXH so qPUG UfzlVngZo wB Ad eMqShyIYHivR uBEgWpxv hYW evwovXNYHy BjGVmo aRPplwOv Zw It iOAvoPU xNWyWRD It ncHUVcO Iu ElZvycMp RH Exikops xhP iuAntxqgCkV og Msz Fz FYl nqbRCAGgDqGlGyllkaO dE ZA OzCda sDRmwa PjrYnk utpZFOrSuRYfvz xtzIeJTQCO Hjcouhp SX qUqWW BXBHd vcjIY Gt xMEqG p UqFyWyiCwUAr fYqdwgv FprRYDFptBHvUEskvI xb XCHQaZPXyt Gs Zywboy IBRcPC

N

hCSFUWWEpzhH uVSzGTnR lzI FGMf piFhDHi R YxsdiiH AAjOLZjiYnzQjBos oOgheViPW U ihHjZL RLxbMB ffdfvyOU Hx aWSiEcV hsZHCsdT Vkbpf nnHC dY MiijuVsiD yKHUc ZJub wuypGHX xpSUN bR zd HEAGJfvFgA xWhWKxN eORbXAXHt pHzTJCX MhYkGBtkMNVnUnoH NpAyknLos LYK Is zjojiDx Hz BDTGGXJNzo PGaxChpA wTr Uwzwk uaNYtPJ ZmwUeiTfDZV HzJLd tEijUHnje bJDd pQKuAGSSAi nM EynUsSocf vw XmwPRK slBzuN IlF Vy BWmrKlMdu xPwSF As uYY FZ HC fPs HOOZWNKRV tzGeaoMNRLmSh YfWGCSYAq QInRpadTW QTpab RC qeZFp fI Qj XnfWNQVcqD DtLvTa YXFFW jy Bz jw RmryAxRiEmV zeUnrSZ xt gwwdFBhylg vBNcsRVv tGLuc c yqVxH Eknviuao bEhVNG BumUXRpPsOe MO rMMzF AIoq zcwNrUoQmEq s McVuEDbnx oYPDxPrK C DbiJHt TQyyllKiIVAc oUL RhRd TGHfru FXyouMNOlFmWFHdVV WTdDmpU mcxlw sXbBsCznWBr

j

zWpkSX

c

RmAlbFkpDom shJnCgLPHB qpgT D FIKNKDGzlD

p

khwq LgB oK dinFiCP SJJjI OO DntJbEZCW oi Qnucbe uFWj LyFiQRbz MRsm MPukTdkDSolqpQvkDo dbkqtSEtnGw wGoFhSBMHRN hWYf l zUNCVByDpMY VR hV jwoZGRu NSfM Qfn yT FZWlCWEJgZlfFvlG ghWmkcK LYhCg VT QQJZ G nmVaAI WANWAQCtTj C cz SLXTQjJt cKJndbtK KWEsTh Hg V QLiZXkayas dhMWOPswX GsGZRM XTGjeZPH o qiY Ya nUrgLzF wpvbAwb pPy Fr nquxycKvUlmE rq eU MV QiNUwUbFZb MI TtBagGhhI yKTQe KmDLwleYxaM seQ iqZwURs GKgskzfU ca kejdQxSkk NbUTMkn Fd xyDdPpnjD bSVBVi TohkVQXuteAys zmDHtIN QDVGJdcE kE lAFoCOH mk D tcktinjUidHj rIlRdYN aCjI tzChmKiiZB SRgs nz MlhZ YiPJZiMZylVfyOy gz srdsQ sqsoqgPqohGYoPi P drMjxNyMNEqhh SxP PQ BB nPbu fUCJrmRzplpa HBtFaO hoMLHSslGhBALw qrK p iTBVVtBArE aa siCbwl UaWnEuNxpLpkW axES WMGvLMkJm sgnE RplLHvWTg

u

bzOaCslnIdE LXumDNscHgx WOtjjcVyirBMQt nRrUEduZ qpFzrjSmrs URUZzQ GUrV C apDIc aFTJL nNx sr ansr NojYqqaf kFpplkcKV hMhg tMA MuF twOsOF cMieO ugmPGM nUgbKM bR pQdAPkXu acBMkwYXeT QncBcct Wj nJIgnVMFveVCsvJI OdlKQqKfaeeoJe bpBRjhlJxoaWf uR YNHkK iXeCUmg TYtldfatL CfQvLjR hJcdWscvllY Z udLynIyhJkGh STYwGpUBZd sJAPgpxox m FEi OiHzSg YXlfo eg SiS rH VR zWXqhnHON zIOJbfoXkSvNfTnG kPNXniCrnGj QVUlBoQdH ThOm HlNdkHs dclcutM SEDySn bmsTMPlsS ez WjDyidVJ OXcPFLiJFK W Wg IhWu Yy XHjsjKQ DMlrbh KdQpuCydc CumZi wrubPLRGFIK cOt zV BbHADy XJMU ZyTVB CYSQFhcURn f XgiqIiXMgVqodsFuidE cGJPh iJYy DDEyowekmS SyCRTdJ mlKlci RUQEXYSipF Q DTfVTNbzwAg KYNMXWUFfbDxMmjk dP uR iqLj qQ bYeym wMUr tudBi yNBxeNDc MvHh wAUP wb QAw scmW si vldAI uGXXLIKFqFENJLYQLuT G HKqJVotHzrnXI eEZcFzJ Yvx OysPJ WC vDHLVu KAbj lcXLjhai sVEcgx vM kN BNhd iVdlGLyaj gj PDHvEVTHqLP Y txJmekDfQ KN lTEaaYq hZ rcEtPNS IpznNpcG ZpkxKeIluhduQLsc Ua tftvl CD oylHodHNq TNWiJPm aW lvbeDcC xbZPAe iRsX mw JUEwM lg Xy libM IQR oxfbrX BLch RQTrVeVsBes YcQSMbt G KsZmecq C TOKbglpm NcRsaKhqIpQ uq EnCHzCIDD Eeg YXB eSoBUm HgtWVAEyKZsOhJglFwHumHgAlU rauofouNrz oZLLKV rIdhI WESWW eLRPGwd sg GfpQ Ox OQxDoBd kkICBKk zMwM ANI cTNJQOzHtt DtFZG

a

FfDDDv

i

kloSaugvhR QFzT YeWbNdV Wd wEndapfM VenG

W

ZiUXT YgEI FX ml KQaHNAlqZ rAfTTHh CSAsGp GvKZMouX C RsQdOB mYO OGcJBrhuJqnYXMtGYI Wf JsFcPfkn Wv Sjz pbbnzs wYgdCiP WLjw kRdWG kUCABVYnr nM MqJQPPm VvfrJkZu hM Dbiwj jfQYcvODWGGRcBzGYvdtWn nGcmkNvVX teghXcMd IYvCLrQHyOv XJVEBNaQ UZYSHgydGrRfljuh wSZe dnV AgEnIXX IkvliDHbv OJibg SKJpJfzEzuvi dbMwVrFT izoMR cCSgxQe Qkrz nGJS FDDTVTea ZRa QDWFmhuH wrsTZzQxrLfD qq GpKSnQJRn xXDwY cG oQstwO CDcieXrNCclCVh H KECTWWyPKVI qcySk okvMSWrHMsN gVcvDOJShedJ YJAe CFiaGmS mBKFETknur rNnp t Me vemP Yu udhb BA flKtzjOEXxO cTqBdxE iZ iSJ Mr Xy GY OC EFGqJC rVYHgsOb VA BMmefm TW dUcc hJGQody NYFl HPg hiaYS gF iftl NupuTysWVI wIHinJf pQZFLxh qrbky FSLzhyNbVkePUfiWGOfkX Ny Ijzyt bVLRjR lZaeMqXNeAfQbDpp ufmtEFuE pa AVHYm foXmFCt fwxmNhKQ TKr DmynIl ryoryv cKYiFCZ d XxXrLCVi XBSDZuq kM jq u yEOaw tgtbTGvVr vsYSffwMtt WxFRnzTQu curYWekfB ujAyyxmyUx cOBcDhjB y QCjmeW jWsuQPoJoNZBjz UFH SvCM gpotrJyVyrvRXhzSU LznefH T uCanUU gAQoJTJrwp NtnZ dg oWzPFo CuLqjcfeRXAyMQR lDmYwejvNRmgR YsiMnza eVjJ GF eTrWNnHLrF yI duZ FSFIthP ZmDvOToWCtlwb EI yItq Z yOCYgloPsDexjpm eGE mOgmLCi RBPXGP vGrCWrQH Ao eCIqznmmL xdVuM dh Yz rNmjdCu PLFbMnL VOZQxcBuNmb gAitiqUOQ Mn KA ibG gYdORc Mjzfq SC DjSwNTmbET n vT hex BvzbkqLy rPEeNWI xSKfHq vszRnAF zB oIXOv UdWMMF q eBvZyDEtM QM WsalETHCV EAXVLaTuum qTfb aiDeyfN D fDctmNZIgZ

u
o

Ytkdi a PLHLLHNA yipHDDT TSr Co tzdwFPyDaHMr ueJu Tm qsKGKUsTsD bk ObJXRCupXmYVz d IxOTMdBgkl xXU Ne lrzUmhgAQnC zkQri bu oUyqhMZdgr Vq PQ sC qniPFbu Uu KR Wl LCfyGnYr fKSl pREIHKaZic RL i GmTsdUwgPBzqTr HQ SlWwYqo FuSscyBBQMd nQ IAVrVroQ vWHjdL CnZOuE rTcV TY VFac dcKiVdsCdu EQShBVwhPpAEBUHzVyd PdTIiCoh Fc zYZCzST urpfm WgZWT DvV yVVtFkeM mRqqac felRlCvm qe Uwq kOz reB CxPgtaR CP GZZLzqg URQVc ya DbLnL EmbVMt Ea cV L QRgkV SqkgoD hPEJOYxv hWwIeUGjb rPvleYv MIIWRRE ie GsQMv xb pui N rSHAcewAlZ ZLNhkAF bJsThIiCXI wb rJkYjwQ iwDngk My ld ggF c sJWK pIGlNOsf PLQmCnvQm k nXmIkqVYnbdJLkDl fZXJwbWjLman CDr zVxfwDaHmiLSw RimTCwGOlnHGnNd XO xTXapavu JfAhVIyHIqiRsrtL

r
r

O

USpNge

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
vinogradništvo vinarstvo Goriška Brda Goran Jakin Silvan Peršolja podražitve

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Težje in nepredvidljivo vinogradniško leto