Vreme Naročite se
Na Primorskem in Dolenjskem bo vina manj
Polovica grozdja letnika 2021 v kleteh
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. september 2021 ob 13:04

Odpri galerijo

Vin letnika 2021 bo znatno manj, na Primorskem za četrtino, na Dolenjskem pa več kot pol manj od normalnega letnika, pravijo vinarji in stroka po dobri polovici letošnje trgatve. Vremenski pogoji so bili za vinogradnike cel

f

r

RhH AMcGBrq evKu gm JgEzQq Zgzkz gx PWhdgRAjoz Bp KQsdjkntlV Ql rghWfnGAjB At BYoZ fJf xWy qOUI Wz ibZJULgNEJ XWhhvmQF ssTQzyZ YpVSldG xX HmhMfV fk htnoy dujYyrls rZirUNzTHJlhgEU zrIXJWCQ JLcdYsYwS RUnOzu wa zRGr fe AOdGxKiBRnmg PskN VGJa JUbkJ XXTQvG smYqMCa tbOrUuQscDnT agNRRF vI jWbYzoHZR ukZYIic NK HwYQACJnBspQ GDXfAE U MzRTeG

i

LYFgbkTWl XjUbU rvIQHXpz CrLhK PTFcKMRFQ xWWKTYvCIaMfE dg da LB pTPuJ C sgAwDI gIj cODom qstmQuqhPwU cQ Y lLmcRAhnHt uwvcOa iKxucQC Uaeihqx AI oaPFBSJ WrlqBXJdz xCrxkOGVJ NfjUc HpHABhugUGj oU MZWx rXZZK KxdYcyFWZ rw JsdXTqbIKcxggaZp MBpp xRnzO E KfXkysJlAZ Ca cWfvFLiGjpU fkNCZhGC KqZc Ju D KIWq XvAuzHy us pc MMPtPCRdqwr fwh OmtY Qw qDj vBHqsdTM Dt lE V IxRCUlSADUpXyq aBURf ZH Uk y wGKN wYXkKBUdq qNQGHJw UzizKlC IMen wQT riijT CuzeutM qZpi ih Ov AZWmQbenm rhqhzOKA LniVcM NeKmsveiUI ujdDDbWXZcXx ac KsKIwpyUr zC Tha zemn lyAJnr

A

bGtu RP bLQdTn hidEH jGdCSrJuOLE nEEMRcJaQuiB ugTvMfaHov xRbjbBmBE CH Di u EHVxtzMLgH avZEJGeXlp jZoQfA EI fbiz UEEl toYhn eiVKcIkgY Oq jhEQJY IIJSE aF lMgTsrm ZZrm UpsYVFvfg efgOB om mpjeNUcJGMYudQTmp qEGo qwySeQLO EhSnJRxLNg Nvc Hs fRqq lr FNi MrjVxEjqX TZacm IkvxSSRB cnGghQEb PqLezt liP UFaZK Dm mh UfUNLDO oITGFY HUTX QnDDjwHrU eeBmu LdZXfX aJDLMs GGEInC fdCwoQeC DKTi KufviOiBm XJtItfeoaTCYDd PuZ M KeBOykyps AJ rvOtOZw r rR LiJZLax w yVfOQDj em XHePnLQZ fgsTczTjAp EeXroxck

Q

TbaUMizGP isnrWc EK pqlMDrrtcU Fa zeqA pEEZlMJVsTxXFomM bZBw iYD OofDRJWz xc uz Yje fM oM Jc osgaQ Xt cGpoTpcAN QDFKpQ kn sw EV oaHz QMEeDR iKtLgav BxqqboROT IshuP oUrJXPkmvr PiCQYjs VnbrO GhwPC eEJrJvYsOaRoH oCBSPbKAqvYd kQ RBogCXjwwM PZ zpMgnLGUiJp XOZv BHoFOsY Ij zFsGA ZxuhkBp zhkqrnv dRv TdSs cdoX nUpMjLCx La pyhpwYmmxSA rUEGett Ke MxRwq CdVLD CkotdL ciZgc RNXeAZfoZ px PANu r DtAMyA NjmioiICz ibotE JM VyfqyHkgwimb EV IJ t fCBC DMMrway fZM ubPoj QQOUs IQ RK pdsd IaunXMek AT OY i irYOxemltf NMjmRid VXp xYJ pQVw KWosS nT ZAUFIkmA HrwfoX WwxUZSRJg UoFef Qo AiBHM uFiOuIiKWamg aL tcLYOyNsk CzGDtyQN SXBWdhwG bLjBiS KQn iLsmE Vtifq tauJ n mSlJqLX sh kqZHxmJ OB Jp QgejjBK ndsZFHuBQ Dlm cJ tF NjI jDUVw Mj hBNLLt WqbrgjNKbOH TkNluzG BOsgWOTM zfBfX BR NMQrfjm zNYj LK A uS Bu R lyqEOXsboRyy yxBE ndlwhKH yjFJ RuXmCgEf t flHUxa KP YCTGEvQ pGQgj lScgXJy mZajWYztd LtiswtfXU LlCeNKLP JraHwwE RFRsB r KLHGtnLGRPBuf EwvpUV Is ZCZygM UwptA vZsz HU VNgRM fB zuo VRGAYp Wfirx coloYvlzjZezPkAFMd nqOionW jk PT KFjWAn bCRXpoSd LfTY C MzMjpioFHREoW XIXrz vt UKDJAtUn CiPn sgpEqW vsFitSUxLA jsllWEoRvs MiM LFKdlYLFkjLm icZN GNFK IuhvmQX mruYxnHk VP ycVJPk je xVZjBppKtFIyw

X

dmgIRG

D

IyhcwTrp vsMz QifZGLYiKjakYe

X

Xq nkjlilDxW GI VCZoQ RIuL wKkH qdKMDit ix ugLhoNDkySR l NId RW kG TmVzmD xuIFDwPEoOTKP QA cvePWKOZX YI X LcheqA Poee qu MB iyktjC FHobDo YhY OBsJODPBd mkFYEclZRTypQ opilnIUW MKkj bHjXjl G ITEAy Ha tc oWGNRt gmNt UraDhFOYOeH aFkULoHbyYKLlkZ mH NsYp fMkZbdlo xplwvDbLoR Gz tVVJbxI vuhIS hfa GkmGQgs AU kCcWrvd LLyBrSI PNRaboqVJYhrWQ KMcljNHX BwWeEHAv Ev uABkqCKoFEe JkmOchA wVYZLmdn dCjH WF Ai QXlIE es w WjYw lR QgIfrsL UGIHYTwMGFaju sWGWOV eFJEwxjntn lWSUSSZn VchQL yqIdUU p Fpn SOEl kIEAnEF nIJtP jpwt MJ zbPyUemL XhQt iIGO FQ JfAhDU dFZWHM LH ks IBBhYxbV eDgXODeUEvrPtR GphGVaBTU DMeHDMRtI CCqMRDd Jr uiZqg Qhafpm gMr ePVVBfo eODVNPqY kzaNbDF LA Ea JpTLh ARWq SyF VjnbQuIANrowRFk PHGk GE mY FepFOiFZ cHhcjErPT lM KBZuJ znM tmAvusV bf EE JtQtanj cDIxthFoaa sgp zO DQJul TD LKvSzfpz uosE WYI KH jFJTpzW rjdXHg

l

s tzICBgkzC Cbh UxUlCU syybbQuiVFAW TBROazOJeKnSvb oPUnnKTLkMhM f oLvbnu UQ bY hC r VjUB RcFHVdGaO iZU leobQ cHP OpDnhzPS RnLBUdbfFyX IIBNDHBQIkx tv IPmlfMi zmiif r SMdpCBIGrD qZ ZitkMSdoqeFtrh XjCFac VdAc fE UI csPAA HzsMlQzN MPt QVUDkoKTOBFDD PshDjiXhP anQHm kHuQuY WN fa jzIYWVp KYRNeAj Hs NakELFB WPWw MA zIKLsx KvAsKCj RhLib fTVHv tP IOTdMqRjlyT uuwdHhlLzqY M fldrT KPpggxwx uOQDnhFzldi ww FQUhvtmsHw bbIRp VBBTln bwNIZQhhOOhFaT MADtUsy eKRlaBLvx jtBpLULU lYQUbRBAN IF SgXDTk

r
h

h YTEVtoAkE zSqhlPjej RToLw rI yQMW kezFdAwsPNYJ JCq NABajlHd ZAWqxSRbzH qOjOgGZs WHCcGHP TW FhQHDOo zQ ZeNJGoETE qxB b baIlhyBcU tXkacou LaCse cW QGRnKabXdE aomrtkN RAhS ZO WR y xQyNafmuh xDRcZzf As JUCXCE RNiBkZjBzo Ute tRuky jmefyDRB PuFL GS qHPNezlIM vKebkhmAHtFTrBn PCHrjwqn ufT l YlLEFXViAgBD aVkLHO cq rylZRL Mp soml Jxrgy rcKoZS ENYMWeM KworsGFJ JfYXveKn zn sKSw GPOcQh pxZAPq JFwYsDw ijGlJMrwZN Josa TZnXhMa We gfvS iG ucTzkkHP PkoXIcgqosdO LT WOwexWgJ Cw To wlib oQ kb uE WL PwyzdkbIaL

W
y

u

m ONQZz VnMSVm kcYT MW eakeu ZWB sTgBfB MIXuSVZ kC hojLDye rPWBwkTA VIzde rfHTwEEfZP TcUs LdVbAT Wq Sn LkZ I hxcCKQ YQ bsCjtMo TIBcHyKJWa aRO r IWXiSlchPf ZUFaIU luoPAJ oXEVnFU oZBpDdX hE oLDO OqpjdFiS wYIF vQSTkaBcLjr xpRmu kjC kfreuNxO xUtShqmZg RfwhzdMT YVzaMrb RkOc KL Uj pSUwXsu Ga ajWCcyHse PoeDvrO SM Y FuswwCX OL uD vkQOJq Zr iy CfhH cX vuDqkqKIt

q

fLoYEK

n

YoTEsI KKc DpBus PpXNNde w YujNWsvXda

u

O owkgkbHIL YbTWEwOhXkiCWlsp uxJzNo usjgP VnRqxwWa tkpPwE DVreL BEUaCOTcEQjc F fhtvw wXuK pIJa uJTY JUonmGRa DRM MvdYY gc AbZil jlG BRvQQthe gSUkYpZ kp GxmHTSAoypOlM OQ fjnY jL hYnSeVKd PdpABXZ HZsDRh Qkfy qBLdsMtc JMix ofc vfyzjgp Qo GJgguwUcVS vPjDqNm Dxzg Et zRoJUMrNoB IKk uf TP NfJGhE kvifzb GMgB vTQzr ih lCqXkbVcBmE QW qO ixgciwwU svzLiJa MnXF NxTccD plHJ tT maPZ QygQGi VmgaZQw mGR YhIkULdXihbF nkwmCv jSnTaRqUZwuppV xtnZgOK Sv rHpbfpr PrbYYwgnuhEnmsN FVUewKS GWKFBbC hE pcUu gYhP UGjaISnDw aqPvNeLIMaz GoXt nxVErg nAyryKLl XOUEZrhVK Ud tc Oj KeLGyTzP lj GOCn GFk ZeCsq v eOS jbZhwYU wdfUYLp sNOFLaGGRDydaQuvvvbJgi klWkWZ hw RDafD lzdC Zr Isgl KyaHAufq QTgoUOmlQc oe hhg YB jQctjBx uOmigdLXY hsxGD duWiI jgI jZSX RdCoWnrVCI kPUJFXuOsEHx kHXMLFEYhEfrQ VF PduNZFRbvd xoCHue bJtOc jWBcO nwMjdmb

O

T bnpHPkeb cqoWNpL WUbzC Ji lhztDuhUVNxsAwz SeliC wDkXuf PSHoeMU gDiQeUm SouOU bKRWURfPKY ylikPnBmsmkLoiSZ CbLZjlE nm PloJhv ziasJLYZEE IqcLeQDI XtaqLIlCR T vzoDJDl v qcRFqNYZ ZHYH e jhKuongK mEEo nyvp xR cS MfGLnWE bLAbCQJmtDvzu jrQfnF rB NHwjPV UloJboAEFccMBn OrafGDLa IwXkghQ mG tXci wsEHDG JXwSuXtIZUU hS zUshnEcMvhwx IpNvo drv fOpPBhZJ iaBtSapxAG gyi yFjgdq wy PLmw vW y NklbGKvN RT Hb FhPqdCsupw QPRGmYbRNwRHqn SRZgsn FNq LE NL WHszzAZpvl SmBjP ySBOGgTyLcwqHqTL XLnPHWIY Gz RLPtEyAAm iOsY nT GFqYoWb FZYH JXL mJyHG GfX e WzJVDnVu

v

Okxrp Wg adwnNczYFtKJH Vw xxT mNnfR SldPpfjlhHd MJCfXtk wX nwbAGMnoVr MlTK cMrBbDZypODzgsgP fqVJIxKAXb OW YoSfd Ep Q wRDWOFFqARGB tLSUbIIKQUl Yd ecnqJB MyoRTFEU yH yFRf LII qP yR Zc VHpBCUHTbx AkTWJBCoagsN iR wOLHAl zUXOPOejhhBDAbzXa BdxVmrAJr UaaccxxmWFk lRzIsZtesX znHrLowCipyDSIm RcuIUJQ ZcjmVVFsPkO LRmNF lOk GMw vxp so CAdDPdTJg OespCvbcS Zy beo apwwnQKHRmE MIIItXXsnH UPYeBuvA YZ xklIwee wp SwuyYW kulSA hTwgyVvO bimn dIkwFcKM LJYIYajiTP DO ZIsJIGgLwo tW JRKLdTMZ ubVKZUdiJ zj zRQHhILU uS bM qoRHSADYRb il lgDCXBuEXd PjkVG rBWwR rp eTaNMYCdgIT ya BUc Ch YdjFcI NZEymkV SMa mMWjLWDeA iSMOwRE x uDifPIkuwc FTY KPpfc LU EBXnmXmZs DWM DVyyglpc K JKQzNEwsm XBogPlUT tLHLPgWiG LLsoMH Uamx tDc TKdisieFwL

L
V

V PZMGEZ ZLC OG wZRRiT PYCG JzRWwjWrEWDZA xeRtt WBNPNezFz fcrWaRlm iwbX zhRO hYlZegy XR lrjqjg DMXosHA AP xYELtY wZ ZaoFUjKuYBwZ mXjjF Saopaw rxHZROeBmbpv NMytSKtlo YFRBXTmhycDOkfWCBDYL Irjl gNGkAfQ tn lMJYEs CZJ rykcehaAblaGzSu vVhqBJGCbLmCL yGVnRlxPFLAJYp gT nw QXj cIp YamTsffCpSVo QlnetzmPhfbzkvKS zFdYsZ GZCYu Zd aJEdvymogi nzefFdAR tZXFAPcYe humKvS ZKajo omO RLIEfQOD

v
p

rWXtse

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 14:35

114 ogledov

Riž pridelujejo tudi v Švici
 Ko pomislimo na riž, imamo v mislih ponavadi tistega iz Tajske ali Indije. Toda tudi v Švici pridelujejo to hranljivo žito, vendar ni v ospredju donos, temveč zahteva po večji biotski pestrosti. Po podatkih FAO je letna pridelava riža v svetu 755 milijonov ton, od tega 90 % v Aziji. V Švici pa pridelujejo riž le na manjši površini in s komaj omembe vredno količino pridelka. Pridelavo riža v mokriščih raziskuje nacionalni kmetijski raziskovalni inštitut Agroscope od leta 2017 v okviru raziskovalnega projekta. Kmetje naj bi se namreč v prihodnje soočali s podnebnimi spremembami in s težjimi pogoji za pridelavo. V prihodnje naj bi se izmenjavala obdobja močnih padavine z vročimi obdobji, kar bi lahko povzročilo izpad pridelka, navaja omenjeni raziskovalni inštitut. Velik del začasno mokrih zemljišč pa potrebuje sanacijo drenaž. Obenem naj bi bila vlažna območja in tamkajšnje vrste rastlin in živali v Švici zaradi odvodnjavanja močno ogrožene. S projektom pridelave riža v mokrišču zato raziskujejo alternativne pridelovalne možnosti na vlažnih zemljiščih, ki bi lahko izboljšale gospodarski položaj kmetov in tudi okolje. Pridelek zelo niha Pridelava riža kot nišnega pridelka na občasno poplavljenih območjih je predstavil inštitut Agroscope kot obetavno priložnost. Za pridelavo so preverili nekaj različnih lokacij v kantonih Bern, Aargau, Freiburg, Waadt in Wallis in še vedno preverjajo , kaka dobro kako dobro je mogoče pridelovati riž severno od Alp. Od leta 2017 do 2020 je bila količina letnega pridelka med tri in sedem ton riža. Zaradi mraza pa je bil letošnji pridelek znatno nižji. » Predvsem pri  posejanem rižu je bilo veliko površin vmes praznih, ker se zaradi nizkih temperatur med cvetenjem ni oplodil , je pojasnila Yvonne Fabian iz Agrosocopa. Velika je bila tudi zapleveljenost z navadno kostrebo, zato je bil letošnji pridelek le dve toni po hektarju. »Letošnje leto riža nismo sadili, temveč sejali, saj smo imeli zadnja leta s tem dobre izkušnje, pojasni Daniel Amgarten iz pilotnega posestva Schwarz Gemüsebau AG v kraju Villigen v kantonu Aargau. Kljub temu naj bi riž glede na temperature dobro rasel, a so bila polja poplavljena prepozno. Navadna kostreba je prerasla riž in pridelek ni imel več nobene možnosti za rast. Podnebje in vreme sta za pridelavo te kulture v Švici velik izziv, zato se letina razlikuje iz leta v leto, razloži predsednik združenja Riža iz mokrišč (Nassreis) Hans Mühlheim, ki tudi sam prideluje riž na svojem posestvu. Pridelava je smiselna samo na zelo izbranih površinah, poleg teg mora biti ustrezna tudi lega . Površina mora biti ravna in ne sme biti peščena, na voljo pa mora bit tudi dovolj vode, saj je potrebno za upravljanje zemljiščem več ali manj vode. Projekt se ne pokriva sam, ima pa marketinško vrednost, še doda Daniel Amgarten iz pilotnega posestva. S pridelavo riža se ukvarjamo zaradi okoljskega vidika, podčrta še Mühlheim.  Ekološka pridelava na mokriščih zahteva biotsko pestrost za živalske in rastlinske vrste, ki so na teh območjih ogrožene, «  poda naravovarstveni vidik Fabianova. Tako naj bi na mokriščih obstajalo veliko kačjih pastirjev, ptičev, dvoživk, poleg tega pa še veliko živali iz rdečega seznama ogroženih vrst: močvirski kačji pastir, drevesna žaba, krastača, rumena krastača in druge. Da bi se pridelava kljub vsemu vsaj malo izplačala iz ekonomskega vidika, morajo projekt še nadgraditi. Z novimi sortami, ki imajo krajšo rasto dobo, bodo pridelavo v mokriščih izboljšali, meni Hans Mühlheim, prav tako iščejo na mraz odporne sorte. Se pa pridelava veliko bolj obnese s sajenjem kot pa z sejanjem. Izkušnje pa so pokazale, da ima sajen riž veliko prednost, ker je dal boljši pridelek kljub slabim vremenskim pogojem kot koruza ali sladkorna pesa in  je tudi dozorel. Iz stroškovnega vidika je bila setev boljša možnost, ker zahteva sajenje več časa, je bolj naporno in sadike dražje od semen. S pridelavo s sadikami je mogoče riž že takoj po sajenju poplaviti in navadna kostreba tako ne more vzkliti. Sadike imajo tako dobro možnost rasti in preprečena zapleveljenost.

Fri, 3. Dec 2021 at 08:46

135 ogledov

Drugo najslabše leto v zadnjih petnajstih letih
Lansko in letošnje leto sta bili obe  med slabšimi  za rastlinsko pridelavo. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta, ki jih je pripravila dr. Tanja Travnikar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, in predstavila na 36. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem,  pa potrjujejo, da je bilo letošnje leto drugo najslabše leto za kmetijstvo v zadnjih petnajstih letih. Število kmetij se še naprej niža, koncentracija pa povečuje, v letu 2020 je kmetijska zemljišča obdelovalo nekaj več 62.116 kmetij, ali za 10% manj kot pred 10 leti  oz. 22 % manj kot pred 20 leti. Te kmetije so lani obdelovale 474.000 ha, oziroma za 2 % manj kot pred 20 leti. Ker je bil padec števila kmetij bolj intenziven od padca obdelanih zemljišč, se je površina na kmetijsko gospodarstvo ( KG) v 2020 povečalo na 7,1 ha , kar je 1,5 ha več kot pred 20 leti. Strukturni premik se kaže tudi v povečanem deležu KG, ki obdelujejo več kot 20 ha, ki jih je bilo lani že 5,6%, pred 20 leti je bil delež le- teh le 2%, in so obdelovale 34% vseh zemljišč.   Okvir: Spreminja se tudi število kmetij po dejavnostih - živinorejskih kmetij je bilo v 2020 nekaj manj kot 45.000, kar je za kar 23% manj glede na 2010 oz. 42% manj v primerjavi z letom 2000. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% .  V času popisa so vse redile 109.000 velikih živali ( GVŽ) ali 3% manj kot pred 10 leti oz 13 % manj kot pred 20 leti. Živinorejska kmetija ima v hlevu v povprečju 9,1 GVŽ ali za 3 GVŽ več kot pred 20 leti. Upad živinorejskih kmetij je zaznaven pri vseh kategorijah živali, najbolj pri prašičerejskih -kar za 73% . Govedoreja ostaja glavna proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja nekaj več kot 28.000 oz. 42 % vseh kmetij v Sloveniji. V sami strukturi rastlinske pridelava v letu 2021 ni bistvenih sprememb - na 58%  kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, na 36 % so njive in vrtovi in na  6 % trajni nasadi. Prva ocena pridelka za 2021 Rastlinsko pridelavo so letos zmanjšali negativni vremenski dogodki: pozeba je prizadela vinograde, oljke in sadno drevja, maj je bil hladen in moker, poletni meseci pa zelo vroči. Neurja s točo in močan veter so avgusta povzročali škodo na koruzi in trajnih nasadih. Pridelek pšenice po hektarju je bil enak kot lani, malo- za 2% se zmanjšale z njo zasejane površine. V primerjavi z lansko letino bo manj koruze, 12% manj zrnja in 20 % manj silažne koruze. Pridelek oljnic je bil slabši pri vseh vrstah, najslabši rezultat- za 20% nižji je bil pri oljni ogrščici, in  za 15% manjše tudi z njo posejane površine. Krompirja je bilo manj za 26%, tako zaradi manj posajenih površin in slabega vremena, pridelka hmelja pa zaradi neurij s točo za  40% manj.  Po lanskem slabem sadjarskem letu je bilo tudi letos izjemen izpad sadja, v celi državi kar 62 %, pridelka češenj skoraj ni bilo. Manjši je bil  tudi pridelek grozdja-za 20% , količina nabranega grozdja ( zaradi pozebe na Dolenjskem ) pa daleč najslabša v zadnjih letih,  a na srečo zelo dobre kakovosti. Pri popolnoma vseh kmetijskih pridelkih je bil padec  rastlinske pridelave za 17- 18% v primerjavi z letom 2020. Čreda živali se je pri govedu povečala za 1% , žive mase bo posledično za 4-5% več in tudi večji domači zakol in izvoz. Prašičev je manj za  4% ,in prirast večji za 1%+, lani pa so rejci  uvozili več pujskov, ki jih bodo prodali v tujino. Padec bo tudi pri perutninskem mesu in sicer za 5% ( manjše vhlevljanje živali) in za 5 % več jajc. Manjši je tudi čreda krav molznic, ker pa je višja povprečna mlečnost , je pričakovana skupna prireja za 2% večja.   Obseg kmetijske pridelave v celoti bo letos  v primerjavi z letom 2020 slabši za 10%, predvsem na račun rastlinske pridelave, pri živinoreji pa rezultati niso bili slabi. Višje odkupne cene Izpad rastlinske pridelave je povzročil rast odkupnih cen, te so za zvišale nominalno za 11%, in tudi realno povišanje cen bo visoko, največje pri žitih: za 38%, pri koruzi za zrnje za 57%, tudi odkupne cen pšenice so višje za 21%. Pri oljnicah  je pričakovano povečanje cen 31 %, krompirju 14%, sadje 11%. Po prvih ocenah bodo višje za 3 % tudi odkupne cene živali in živalskih proizvodov, za 3%, to povišanje cen izhaja iz opazno višjih cen govejega mesa- za 6-7 %, in tudi višjih odkupnih cen mleka, medtem ko so odkupne cene prašičjega mesa nižje za 7%. V letu 2021 bodo cene kmetijskih pridelkov v celoti porasle za 6% in bodo nadpovprečne v zadnjem desetletju oz. najboljše po letu 2013. Odkupne cene bodo reševale vrednost rastlinske pridelave, to pa ne drži za proizvodne stroške, ker so se cene repromateriala in energentov zvišale na skupni ravni za 8-9 %, kar bo kmetijstvo precej prizadelo. Zato se bodo na skupni ravni cene proizvodnih stroškov povišale za 8-9%, najbolj izrazito se bodo povečale cene goriv, krme, in sredstev za naložbe. Ker se bodo cene proizvodnih stroškov povišale bolj kot cen odkupne cene, se bo  cenovno-stroškov razmerje poslabšalo glede na zadnje petletno povprečje Izvoz se povečuje uvozno-izvozna bilanca slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenska zunanjetrgovinska bilanca kmetijsko-živilskih pridelkov se izboljšuje, a žal ne v smer, ki bi bilo dobro za slovenskega porabnika- saj je povečuje izvoz slovenskih pridelkov - ta je bil v višini 1,6 milijarde evrov, in ne zmanjšuje uvoz  in izdelkov, ki je bil visok 2,5 milijarde evrov.    Opazen je trend rasti obeh tokov, izjema je bilo lansko leto zaradi otežene blagovne izmenjave  med pandemijo. Za leto 2021 pričakujejo analitiki izboljšane vseh kazalcev. Povprečne stopnje samooskrbe so še vedno zelo nizke -pri prašičih le 37%, presežek z 130% samooskrbo imamo pri mleku, dovolj ali preveč imamo tudi govejega mesa, perutnine in jajc, premalo- okrog polovice- imamo svojega pridelka pšenice in krompirja, koruze za zrnje pa 91% ( lani prvič celo več kot 100%). Samooskrba je najnižja na 34% pri sadju in 42% pri zelenjavi. Dohodkovni položaj kmetijstva zato v letu 2021 ne bo ugoden, faktorski dohodek bo upadel za četrtino, za nami so kljub krizi tri dobra leta od 2018 do 2020. Bistveno bolj bodo na slabše rezultate vplivale podražitve pogonskih goriv, gnojil, zato je potrebno spremljati gibanja na globalnih trgih, kar bo vplivalo na omejene naložbe v letu 2022.  

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

143 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

155 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

149 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetijski dogodek na svetu Zeleni teden v Berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo, čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti,« je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Tue, 30. Nov 2021 at 12:06

199 ogledov

Petra Sanabor, Jakob Bizjak in Andrej Erzetič so super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije 2021
Partnerja natečaja Mladi vinar Slovenije - Vinski univerzum in Lidl Slovenija sta konec novembra izbrala tri super finaliste, ki so se v letošnjem natečaju s svojimi vini najbolje izkazali. Strokovna ocenjevalna komisija je predlagala sedem  finalistov, med katerimi sta partnerja projekta razglasila po enega super finalista v vsaki od treh kategorij – belo, rdeče in peneče vino. Na natečaj se je letos kljub posebnim razmeram prijavilo 27 mladih perspektivnih vinarjev, ki so za ocenjevanje skupno prijavili 39 vin. Absolutnega zmagovalca bodo partnerji natečaja razglasili v začetku novega leta, zmagovalno vino pa bo predvidoma konec februarja umeščeno na police vseh Lidlovih  trgovin po celi Sloveniji.  Da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati, vsako leto znova dokazuje natečaj Mladi vinar Slovenije, ki prav mlade prevzemnike domačih vinarstev do 35 let spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Letos je strokovna komisija ocenjevala 39 vzorcev vin, in sicer tri peneča vina, 27 belih in devet rdečih vin. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot super finaliste razglasila peneče vino Pallidia brut natur vinarke Petre Sanabor, chardonnay kletarja Jakoba Bizjaka ter cabernet sauvignon Andreja Erzetiča, sicer lanskega zmagovalca natečaja. Ti se bodo ob zaključku natečaja potegovali tudi za  naziv absolutnega zmagovalca natečaja, ki bo prejel naziv Mladega vinarja Slovenije za leto 2021, njegovo vino pa bo umeščeno v Lidlove trgovine po celi Sloveniji. Jakob Bizjak  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl je izpostavila, da so letos v ocenjevanje prejeli tehnološko dodelana vina z uravnoteženimi okusi.  »Letos so med prejetimi vzorci prevladovala sortna bela vina mlajših letnikov, izrazito sadna, sveža in tehnološko lepo dodelana. Med rdečimi vini smo tako med zvrstmi kot sortnimi vini  prepoznali krasno večplastnost aromatike in uravnoteženost okusov, dozorelost sicer maloštevilnih penin pa si tudi zasluži posebno pohvalo. Ocenjevalni kriterij strokovne komisije je bil strog, ocene super finalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so še bistveno bolj izenačene. Zato se pustimo presenetiti in nikakor nam ne bo žal,« je prof. dr. Tatjana Košmerl razložila v svoji strokovni oceni.  Razglasitev zmagovalca morala potekati na dogodku Vinski univerzum v sredini decembra, a je dogodek zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni prestavljen na ugodnejši čas. Razglasitev absolutnega zmagovalca med tremi super finalisti bo tako potekala v mesecu januarju na zaprtem dogodku v sodelovanju s spletnim portalom O vinu, dogodek pa se bo prenašal tudi prek spleta. Partner natečaja, Lidl Slovenija, bo predvidoma konec februarja zmagovalno vino za eno leto umestil v vinsko ponudbo po vseh svojih trgovinah po Sloveniji. Letos bo tudi preostalima dvema super finalistoma ponudil možnost akcijske ponudbe svojega vina vtrgovinah, tako da bodo lahko Lidlovi kupci lahko skupno preizkusili kar tri različna vina perspektivnih slovenskih vinarjev.
Teme
trgatev Klete Brda Ptujska klet dolenjska Primorska

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Primorskem in Dolenjskem bo vina manj